Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. U. I/. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani jLffv CA^n^l nrflnn/l UrednOtv in uprmvmi Ljubljana, FranUIkaruku milem tU. Kokopleov ne vratomo. Nefrmnklranih pleem ne eprejemamo. Iihaja veak ietriek. Naroinina lebm 1= riCaCLIIU Mrm U3I/CJU" = 60 din «a hunufn M «fin. Člmni lekcije J. V. U. plalajo lUt t ilmnmrlnm. Oglati p» emtkm tm dogovoru, davek poteke. Poli. i . lek. ral. 11.133. Telefon 4586 Politični klubi v naši organizaciji Razvoj naše sedanje nepolitično usmerjene stanovske organizacije od predvojnih in deloma tudi nekaj povojnih let je vsaj vsemu slovenskemu učiteljstvu znana in celo globoko sodoživljena stvar. Ta razvoj je bil nujen in izsiljen po težkih izkušnjah, ki jih je učiteljstvo napravilo s svojimi politično orientiranimi združenji. Zato pomenja 1. 1926. v zgodovini našega gibanja važen prelom z večdesetletno organizačno tradicijo. Če upoštevamo tedaj obstoječe nazorske razlike, ki so bile odločujoče za grupiranje slovenskega učiteljstva, moramo šele razumeti vso težo argumentov' za prelom tega organizačnega kriterija. Bič strankarske zagrizenosti je padal izmenoma po hrbtih učiteljstva in sicer vedno ob pasivnem zadržanju in neprikriti škodoželjnosti neprizadetega dela stanu. Ker pa so bile te izmene režimskih strank zelo pogoste, sta oba dela prejela za svojo škodoželjnost prav tako pogostoma svoje zasluženo plačilo in navadno še nekaj več od svojega zaslužen j a. Tako so nas stranke končno le izmodrile — priznamo sicer lojalno, da niso imele lahkega posla — ter nas prisilile v skupno organizacijo, kjer se je začela trda, a resna vzgoja k medsebojni strpljivosti in spoštovanju. Idealna skupnost to še vedno ni — kaj bi si to prikrivali! Vedno in vedno silijo stare partijanske strasti na površje, toda z eno — in to prav veliko razliko. Taka iztir-janja so danes delo posameznikov, ki niso najboljši v učiteljskih vrstah in ki skrivajo svoje sebične namene skrbno pred dnevno svetlobo, ker so gotovi odločne obsodbe vsega ostalega zavednega in moralno visoko stoječega učiteljstva. Vodstvo organizacije skrbno varuje nepokvarjeno stanovsko smer sedanjega združenja ter se ne da odvrniti od nje kljub marsikaterim nevšečnim pojavom od vseh strani. Govoriti v imenu celokupnega stanu daje vodstvu vendarle vse drugačen avtoritativen pomen in moralno višino kakor nastopanje zgolj v imenu momentano zapo-stavljane ali favorizirane učiteljske skupine. Najlepši dokaz za to je dejstvo, da ne_ morejo ob pogostih intervencijah organizačnega vodstva predstavniki oblasti odrekati našim argumentom niti pravne, niti moralne opravičenosti ter da sprejemajo zato naša načela personalne prosvetne politike brez pridržka v vsem dbsegu. Če to skupno spoznanje in stališče nc rodita takih rezultatov, kakor bi ¡si jih želelli vsi nepristranski zastopniki oblasti in učiteljstva, je treba iskati še vedno krivce v tistih razmerah, ki se jim je hotelo slovensko učiteljstvo izogniti prav z novo deklaracijsko smerjo svoje stanovske organizacije. Med učiteljskimi pristaši vsakokratnega aktualnega režima se pojavljajo še vedno posamezniki, ki si od tako usmerjene stanovske organizacije ne morejo obetati izrednih osebnih koristi, zato se zatekajo v režimsko usmerjene politične klube po »pomoč in zaščito«. Naj opozorimo vse take politične konjunkturiste v naših vrstah na dobo iz režima JNS, ko se je hotel napraviti prvi tak poskuis z režimskimi političnimi klubi in igrati za hrbtom stanovskega vodstva odločujočo vlogo, s kakšno vehemenco je stanovsko zavedno učiteljstvo prekrižalo zahrbtne namene takih »tovarišev« in izločilo zgolj političen kriterij iz svoje organizačne prakse. Protiudarec se je posrečil v razmeroma kratkem času. Hujši tak naiskok je imela parali-zirati naša organizacija na zadnjih dveh državnih skupščinah v Skoplju in Zagrebu. Nič čudnega! Sedanja opozicija politično zainteresiranih »tovarišev« je imela tudi vse drugačno oporo, ki se je nemilo izražala na mnogih stanovsko zavednih posameznikih. Kljub temu je tudi ta udarec prenesla naša nova smer brez večjih pretresljajev. V Sloveniji smo bili še razmeroma na varnem pred sličnimi »načelnimi« korekturami svojega novega stanovskega stremljenja. Vemo pa, da ozračje tudi pri nas ni več čisto. Dokaz za to gibanje imamo že delj časa v rokah, toda proti tajnemu delu je javnim in čistim argumentom težko uveljav-ljenje. Z zadoščenjem ugotavljamo, da odklanjajo tako škodljivo delo tudi oni naši člani, ki stoji politično blizu ali na isti liniji teh »novodobnih« reševalcev učiteljske usode. Zadnja številka »Slovenskega učitelja« odklanja delovanje »nekega posebnega društva, ki baje obstoja v (neki) podružnici ali poleg nje. Smoter mu (pa) ni ne pedagogika, ne krščanska kultura, temveč politika«. Tovariši v »Slomškovi družbi« so na pravi poti. Če ise tak plevel pravočasno ne zatre, jadra naša organizacija neizbežno zopet v razmere, iz katerih smo se pred leti rešili le z največjo težavo. Premestitve po službeni potrebi VSEBIWAi § 99. zakona o uradnikih določa, da se smejo drž. uslužbenci premestiti 1. po službeni potrebi, 2. na prošnjo, 3. če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega organa zamenjata svoja službena kraja. V eni zadnjih številk »Učiteljskega tovariša« sem govoril o učiteljskih premestitvah po prošnji. Poudaril sem, da se morajo pri teh premestitvah upoštevati 1. službeni interesi, 2. socialni momenti in 3. zdravstveni razlogi. Razpisati se morajo vsa prazna učiteljska mesta, tudi ona v mestih. Pravico za vlaganje prošnje morajo imeti vsi učitelji, ki so izpolnili pogoje. Ne smejo se dogajati primeri, da je nekdo v enem letu premeščen dvakrat, drugi pa ne more doseči v 5—10 letih niti ene premestitve. Razpisano mesto naj dobi najstarejši prosilec, če ne govorijo za drugega kandidata važni socialni in zdravstveni razlogi. Po možnosti pa se naj zadovoljijo vsi prosilci (če je dovolj prostih razpisanih mest!), ker državo te premestitve ne stanejo nič. Danes bi rad izpregovoril nekaj besed o premestitvah po službeni potrebi. § 99. zakona o uradnikih jih dopušča. Ne trdim, da ne zahtevajo tu in tam službeni interesi, da se nekdo premesti, tudi proti njegovi volji. Kjer je resnična službena potreba, tam se naj taka premestitev hitro in točno izvede. Pri takih premestitvah pa se mora oblast ozirati na socialne in zdravstvene interese premeščenca. Premesti naj tisto učno moč, ki bo premestitev najlaže utrpela. Ne mislim tukaj propagirati neke privilegije za nekatere, povedati hočem samo to, da bo socialno bolj pravično, da se premesti mlajši učitelj, kakor starejši, ki je v mladih letih itak dovolj »romal iz kraja v kraj«, samski in zdravi. Družine ne bomo trgali in bolnih ne bomo pošiljali iz službenih ozirov umirat po službeni potrebi! Tudi pri teh premestitvah, ki jih zahtevajo višji interesi, je treba upoštevati uslužbenčevo delo, socialno m zdravstveno stanje. Stroga objektivnost je najboljši kriterij. Dotakniti se moram še običajnih premestitev po »službeni potrebi«; kjer tega ne zahtevajo resnični službeni interesi. Imeli smo jih na stotine in stotine pred leti in jih imamo še danes. Kakšni razlogi so narekovali to žalostno premeščanje, mi ni treba pojasnjevati. Ne govorim rad o teh časih, vendar bi rad objektivno enkrat premotril to učiteljsko Golgoto. Učitelj je na vasi poleg duhovnika edini javni delavec. Iz dneva v dan postaja njegov vpliv na mladino večji. On oblikuje obraz mladine in gnete značaj bodočega člana človeške družbe. Osnove, ki jih položi v učenca učiteljeva osebnost, ostanejo trajne, bodisi da jih da dober ali slab vzgojitelj. Za učitelja se potegujejo vedno poli- tične in ideološke stranke. Hočejo ga popolnoma pridobiti zase, vpreči ga v svoj ideološki voz. Tudi učiteljstvo je raznih političnih in ideoloških nazorov. Vsak nazor je spoštovanja vreden in ni nobena zapreka za uspešno delo v šoli in izven nje. Za učenca mora biti samo vzgojitelj. Tudi če se udej-stvuje na gospodarsko - kulturno - političnem polju — ne da bi pri tem škodoval stanovskemu in vzgojiteljskemu ugledu — ni storil kakega greha. Pustimo ljudem in učiteljem njih nazore, ocenjujmo njih šolsko in izven-šolsko delo — in ne ocenjujmo njihovega političnega naziranja. Toda politični faktorji nočejo priznati tega edino pametnega naziranja, temveč poznajo samo prijatelje in sovražnike. »Kdor ni z nami, je proti nam!« Kaj sledi iz povedanega? Da so se izvajale premestitve iz političnih vidikov in ne iz službenih razlogov. Kakor se je menjal politični kurz, tako so učitelji menjali svoja mesta. To bi se ne smelo dogajati! Kdor je zagrešil s svojim delom v šoli ali s političnim delovanjem izven šole kako kaznivo dejanje, ta se naj pokliče na odgovornost. Oblast naj objektivno preišče njegov pregrešek, vsestransko naj premotri vso zamotano zadevo in naj izreče svoje mnenje in kazen. Težje disciplinske greške v šoli in izven nje naj se disciplinski preiščejo. Nikoli pa se ne sme oblast ozirati na neutemeljene in nepreiskane ovadbe, še manj pa sme upoštevati želje in prošnje »posameznikov«, namreč krajevnih političnih faktorjev. Tudi osebna užaljenost in osebna korist teh vplivnih poedincev ne sme biti razlog za premestitev učitelja. Take prošnje in ovadbe bi morala oblast najodločneje zavrniti. Dogodili so se primeri, da je vaški mo-gočnik zahteval premestitev učitelja, ker ni hodil v njegovo gostilno. Naštel bi lahko stotine in stotine drugih primerov, ki nimajo in niso imeli najmanjše zveze s službo in vendar je bil učitelj premeščen po službeni potrebi. Preganjani so bili večkrat naši najboljši šolski delavci, najodličnejši učitelji, ker so imeli svoje politično mišljenje in so se upali grajati vse, kar ni bilo dobro, ne glede na levo in desno. Bili so taki primeri; upajmo, da se ne bodo več povrnili! Zaključujem: Premestitve po službeni potrebi se naj izvajajo res samo tam. kjer to zahtevajo šolski interesi. Premestitve iz političnih razlogov ali premestitve na željo vaških gospodarskih in političnih činiteljev pa se naj za vedno opustijo. Kjer pa je premestitev iz kakršnih koli prosvetnih ali drugih ozirov potrebna, naj se dotični primer objektivno in vsestransko preišče, in šele, ko se je resnično našla greška, naj se kot kazen izvede premestitev. Brez disciplinske preiskave pa naj se ne predlaga nobena premestitev po službeni potrebi. — a — Položaj šolskih nadzornikov Iz nadzorniških vrst smo prejeli sledeči dopis: O tej zadevi se v naših stanovskih listih prav malo piše, a je vendar zelo važno ne samo za prizadete, marveč za celotno naše šolstvo, za njega razvoj in ne v zadn ji vrsti tudi za učiteljstvo, ki mnogokrat ni natančneje obveščeno o prilikah, v katerih žive ti naši stanovski tovariši. Pravim tovariši, ker so izšli iz naših vrst in so navadno tudi v organi-začnih zadevah v živahni zvezi z ostalim učiteljstvom, ali se vsej zanimajo za naš razvoj. V mnogočem je danes nadzorniška služba težavnejša kot je bila svoje čase. V prvi vrsti mislim tu na pisarniško delo, ki se od leta do leta množi. To občuti že sleherni učitelj ali upravitelj. Z delom raste tudi odgovornost. Položaj šolskih nadzornikov že iz teh ozirov ni zavidanja vreden. Saj nima več časa ne za svoje zasebne potrebe, ne za strokovno izpopolnjevanje, ker ga ubija duho-morno pisarniško delo'. Umljivo je, da se skoro vsak brani sprejeti nadzorniško mesto. Večino prižene le sila razmer, največkrat družinski oziri zaradi študija otrok, da se odločijo za to pot. Do sedaj so se sprejemali za šolske nadzornike učitelji, ki so imeli gotove, po zakonu določene pogoje za to. Če je bila izbira vedno posrečena, o tem ne bomo razpravljali, zlasti ker oblast ne more nikogar siliti v ta položaj, če sam ne privoli. Doslej so prihajali šolski nadzorniki neposredno iz učiteljskih vrst. Po zadnji delitvi okrajev so še mnoga mesta nezasedena in kot čujemo so težave z nameščanjem. Mnogi odklanjajo ponujani položaj, ki ne prinaša ugodnosti, kdo drugi bi še poskusil uživati to čast brez gmotnih dobrin, ko bi videl vsaj v bodočnosti kako izboljšanje. Tako so v zadregi posamezniki, šola in oblast. Pravijo, da bo ta zadrega minula, ko bo na razpolago dovolj absolventov višje pedagoške šole. Kdor si pa ogleda stvar malo po-bliže, bo prišel do nasprotnih zaključkov. Pri sedanjem stanju stvari si bo vsak premislil sprejeti težko in odgovorno službo, ako se istočasno ne izboljša tudi njegov gmotni položaj. Malo hitrejše napredovanje je tako malenkosten priboljšek, da ni vredno o njem govoriti. Posebna doklada 240 din/ pomeni v današnji draginji toliko kot nič, potniške pavšale za dvakratno nadzorovanje po deželi pa lahko najbolj skromen človek brez posebnega truda pri tem delu porabi. To bi bile prilično dobrote, ki jih uživajo šolski nadzorniki in niti približno ne odtehtajo odgovornosti in njihovega dela. Poleg vsega tega ima nadzornik kot posrednik med učiteljstvom in nadrejenim oblastim mnogokrat zelo težavno stališče. Nekdo je rekel: »Če se hočeš zameriti na vse strani, postani nadzornik«. Pri vsej pravičnosti, uvidevnosti in dobrohotnosti pridejo vedno stvari, ki bole enega ali drugega in je navadno nadzornik tisti, na kogar lete očitki, češ da bi bil lahko pomagal. Ne premislijo pa neupravičeni sodniki, da se dejstva, ki o njih govore uradni spisi, ne dajo spraviti s sveta ali obrniti po mili volji na lagodne j ša pota. Saj visi nad glavami nadzornikov prav tako neizprosni Damokle-jev meč kot nad drugimi. Vse to bi morali premisliti oni, ki v gotovih prilikah zvračajo vso krivdo na šolskega nadzornika, ne pomislijo pa, da delajo s svojim napačnim dejanjem prav tako neprijetnosti nadzorniku kot sebi. Vsi pravi grešniki zvračajo navadno krivdo na druge, da bi s tem oprali sebe. Ne rečem, da so taki primeri pri nas pogosti, a dogode se le tu pa tam. Med nas se je tudi ugnezdila za naše čase prav tipična razvada. Rekel ji bom brezobzirnost. Zrcali se v takihle prilikah: Nadzorniku je nekaj naročeno, kar pa ne more izvršiti sam in potrebuje podatkov. Dati mu jih morajo podrejeni do nekega določenega roka. Čaka in čaka, a vseh odgovorov ne dobi. Treba jih je urgirati. A vedno še kateri manjka. Rok je zamujen in nadzornik se mo- Politični klubi v naši organizaciji. Premestitve po službeni potrebi. Položaj šolskih nadzornikov. Kako je sodil gen. Maister o slov. učitelju. Ali je učitelju potrebna strokovna izobrazba iz raznih panog kmetijstva. - Iz prakse. Turneja Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« po Bosni in Dalmaciji. LISTEK: Kramljanje z urednikom Mladinske matice. Lep dar šole za Prešernovo rojstno hišo. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Važna razsodba drž. sveta—Šolski radio. — Naša stanovska organizacija. — Novosti na knjižnem trgu. — Izjava. ra zagovarjati za to, kar so mu povzročili podrejeni. Ako se take nerednosti ponavljajo, mora to upoštevati pri klasifikaciji. Zdaj je pa ogenj v strehi. Očita se mu krivičnost, pristranost, spelje se vsa zadeva celo na politično polje, češ, nasprotnih nazorov sva in tako dalje. Čisto navadni družabni takt že zahteva, da smo z odgovori točni in vestni. Šola in šolsko delo zahtevata v prvi vrsti miru in reda, ki ustvarjata dobro razpoloženje za delo. Brez tega pa je naše delo navadno rokodelstvo. Potrebno nam je pa tudi več medsebojnega razumevanja in uvidevnosti ter stanovske in službene solidarnosti. Vse to spada k samovzgoji. Kdor pa sam ni vzgojen, ne spada v naše vrste. C. R. Kako je sodil general Maister o slovenskem učitelju V preteklem mesecu je proslavljalo učiteljsko društvo Maribor - mesto dva jsetletnico slovenske šole v Mariboru. Učiteljstvo se ie spominjalo s spoštovanjem borca za svobodo Maribora, generala Maistra. Pred desetimi leti, ko je društvo praznovalo svojo desetletnico, ko je gen. Maister še živel, a se ni mogel udeležiti proslave zaradi bolezni, je poslal pismo društvu, ki ga tudi hrani in ga priobčujemo, da vsak vidi, kako je cenil delo učitelja. Pismo se glasi: Maribor, 18. maja 1929. Pridružujem se Vašemu veselemu slavlju s polnim srcem, to tembolj, ker je bilo moje narodno delo vedno v tesni zvezi z Vašim. Kadar se spominjam prevrata in naših bojev za Maribor in severno mejo, zagledam na vseh naših važnih postojankah tudi slovenskega učitelja. Poveljnik moje prve čete v Mariboru je bil učitelj. In kdo je bil med razoroževalci »zelene garde«? Slovenski učitelj. Kdo se je tolkel za Radgono, kdo za Špilje, za Lučane, in Soboto, kdo za Dravograd, in Labudsko dolino? In kdo je 'bil med vodniki apostolov in boriteljev ob plebiscitu na Koroškem? Povsod slovenski učitelj. Vaša takratna dejanja so bila močna in odločna, ker ste vedeli, kaj hočete in kam morate. Zato se Vam kot svojim bivšim sobojevnikom in tovarišem zahvaljujem na ta slavnostni dan za veliko pomoč ob prevratu obenem pa Vas prosim, da ostanete tudi nadalje ob naši severni meji neustrašeni in ne-UDOgljivi klicarji in zaščitniki narodne zavesti v slavo našega jezika, naše lepe domovine in našega presvetlega kralja. Bog Vam daj moč za to! Pozdravljeni! gen. Maister s. r. Tako je sodil veliki mož o slovenskem učitelju! VABILO na izredno skupščino »Učiteljskega doma, zadruge z omejenim jamstvom v Rogaški Slatini«, katera se bo vršila v Rogaški Slatini na verandi hotela »Solnce«, hiš. št. 47, dne 28. maja 1939. ob 10. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev nadzornega odbora. 6. Predlogi in slučajne pritožbe. Če bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, bo čez pol ure druga, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Dol pri Hrastniku, dne 14. maja 1939. Vitko Jurko s. r. Anton Gnus s. r. KONFEKCIJA PAULIN LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 1 nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek Aktivnim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo Ali je učitelju potrebna strokovna izobrazba iz raznih panog kmetijstva Iz prakse V 39. številki je »Učiteljski tovariš« objavil, da otvarja polemiko o tem vprašanju. Takoj v začetku poudarja, da je to problem, h kateremu je že zavzel svoje načelno stališče, vendar se vrača zopet k njemu. IPrav! Iz tega in člankov M. P., A. H. ter M. K-er zveni zopet ona pesem, ki smo jo že tolikokrat prokleli, pa jo vendar vedno znova začnemo ali jo vsaj poslušamo. Neuklonljiv idealizem, vedno nova volja, da poleg vseh svojih tegob pomagamo onim še bednejšim, našemu podeželskemu narodu. To je že postala tradicija in bo, upajmo, postala zakon. Kako se pa naj to delo v praksi vrši, je problem tako širokega obsega, da ima Tovariš zanj premalo strani, in problem, ki se bo vlekel v neskončnost, ker zadeva življenje širokih slojev. To življenje se neprestano spreminja in problem z njim. Povrnem se k ožjemu obsegu današnjega vprašanja, o potrebi strokovne izobražbe. Naše učiteljstvo je začelo z delom za gospodarski napredek vasi, čim se je začelo slovensko osnovno šolstvo sploh. Posamezniki so se sami usposabljali za poedine stroke, brez tečajev, predavanj in knjig in vendar so dosezali vidne uspehe. To pa je samo migljaj, da mora začeti vsak sam, ljubezni do stvari ne more dati samo zunanji vpliv, zrasti mora iz notranjosti človeka samega. S tem pa ni rečeno, da v današnjih časih to zadostuje. Literature je sedai dovolj, teoretični in praktični tečaji se vršijo tako za učiteljice kakor za učitelje, vsakdo se lahko nabere tega ali onega znanja, kakor pač kdo čuti potrebo. Akcija se je začela leta 1928. pod oblastno samoupravo v Mariboru in jo kr. banska uprava pod veščim vodstvom g. svetnika Krošla uspešno nadaljuje leto za letom. Za praktično gospodarsko delo med kmeti pač pridejo v prvi vrsti v poštev učitelji, ki so sami kmetski sinovi. Takega naraščaja danes, žal, zelo primanjkuje, vendar obstoja sigurnost, da se bo to neugodno stanje čez nekoliko let izboljšalo. Učiteljice so za po-vzdigo podeželja neizmerno važen činitelj, lc da je njihovo delo bolj podrobno, rezultati njihovega dela manj vidni, četudi mnogokrat večjega pomena. Če se oglasi zvon nav-ček, mu ljudje bolj prisluhnejo kakor velikemu. Učiteljišča ne dajejo bodočim učiteljem dovolj podlage za gospodarsko delo na deželi. To je res. Res pa je tudi, da je tehnično absolutno nemogoče, da bi učiteljišča dala za to delo strokovno podlago za vse panoge kmetijskega gospodarstva. In ker tega ne morejo, ne more biti to njihov namen. Kakor pa dajejo poleg specialno pedagoške tudi splošno izobrazbo iz vseh panog znanja, bi lahko pri mali reformi — dobre volje gotovo ne manjka — dala tudi splošno izobrazbo iz kmetijstva. Ni treba zato posebnega predmeta v vseh letnikih. Le v posameznih predmetih bi se naj vedno mislilo na to, da bodo gojenci nekoč podeželski učitelji, v zadnjih dveh letnikih bi se pa naj snov izpopolnila in zaokrožila. To bi se izvršilo brez vsake škode za one gojence, ki bi pozneje službovali v mestih in industrijskih krajih, saj je kme- tijstvo danes vendar že znanje, ki je sestavni del splošne izobrazbe. Da navedem nekoliko konkretnih primerov: V zoologiji bi bilo do vseh potankosti obravnavati biologijo ene vrste domačih živali, v botaniki ene kmetske kulturne rastline, v mineralogiji nastanek in vrste zemlje, v kemiji sestavine zemlje z vsemi izsledki na osnovi Liebigovega zakona, v zgodovini razvoj kmetskega dela in kmetskih naselbin, v zemljepisu vpliv podnebja na kmetovanje, v računstvu in oblikoslovju naj bi bilo več praktičnih nalog iz kmetskega gospodarstva in življenja. Tudi higiena naj bi se ne slikala kot bedna vila, ki plašno bega in se skriva pred Morano, Mars bi naj bila, zmagovalec, ki sovražnika zasužnji in ga izkoristi, saj so trohnenje, smrad in nesnaga osnova kmetovega blagostanja. Veljalo pa bi seveda vedno načelo, da morajo učenci manj znati govoriti, pa več znati opazovati, manj pripovedovati, pa več razumeti. Na istih smernicah bi se lahko izvršila mala reforma na ženskih učiteljiščih. Vsem mladinm učiteljem, pa najsi pridejo s to ali ono količino znanja o kmetijstvu na deželo, pa bodi resen nasvet, da se približno prvih pet let bavijo le s šolo in svojim pedagoškim in metodičnim izpopolnjevanjem, kajti uigled in spoštovanje si mlad človek pridobi le z delom v šoli. Svoj šolski okoliš pa naj pazno motri in opazuje, vse, predvsem ljudi. Prvo bodi sociolog in psiholog in šele potem se spusti v gospodarska vprašanja. Tu se začne strokovna izobrazba za posamezne gospodarske panoge. Odloči se za eno ali več, po svoji sposobnosti in ljubezni, po potrebi kraja in ugotovljeni sigurnosti za uspeh. Vprašaj, poslušaj, čitaj in premišljuj, potem šele previdno reci. Ne jezi se na konzervativnost kmeta. On ima tudi druge skrbi, ohraniti mora dom potomcem. Ne on, ne kmetija ne preneseta nesigurnih eksperimentov. Vse, kar kmetu nasvetuješ, mora biti popolna eksaktna veda. Ne spuščaj se v podrobnosti, drži se raje okvira načelno priznanih smernic za napredek gospodarstva. Predvsem pa dajaj kmetu poguma. To je najbolj plemenito in najbolj hvaležno delo. Če mu pomagaš tarnati, te bo rad poslušal, potem pa zasovražil, ker si ranil njegov ponos. Ne pridruži se tropi gavranov, ki krakajo po deželi in prerokujejo kmetstvu hiranje in pogin. Res mu je danes hudo, toda kmet je bil in bo ostal. Če se okoli bolnika zberejo sosede in javkajo: »Jezus, Marija, zdaj in zdaj bo proč«, jih zdravnik brž napodi, preišče in daje bolniku upanje. Jok in obup morata proč od bolnika. Kakor vsak učitelj sam nadaljuje svoje izpopolnjevanje kot pedagog, se mora vsak sam usposobiti za specialno gospodarsko delo, za posamezne gospodarske panoge svojega okoliša. Tečaji, šole, predavanja in knjige dajejo samo osnovo, dovršenost pa prinašata življenje in delo. Eno pa je sigurno: najbolj sta učiteljica in učitelj sposobna za delo med kmeti takrat, ko ju je življenje izučilo in iz-modrilo, takrat namreč, ko morata nehati in jima je hvaležnost v spomin. Iz člankov v »Učiteljskem tovarišu« veje mladosten idealizem, ta je prvi potreben, kjer je ta, bo vse ostalo sledilo. Miloš Verk Turneja Učiteljskega pevskega zbora „Emil Adamič" po Bosni in Dalmaciji Po dveh letih se je Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« podal zopet na pot. Tokrat si je izbral še oni predel naše države, Bosno in Dalmacijo, katerega v teku svojega obstoja še ni obiskal. V Bosni in Dalmaciji ni nastopil še noben večji slovenski pevski zbor razen zbora ljubljanskih učiteljiščnikov, ki so leta 1925. nastopali z velikim uspehom v vseh večjih krajih imenovanih pokrajin pod vodstvom pok. profesorja in skladatelja Emila Adamiča ter Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki je lansko leto priredil dva zelo dobro obiskana koncerta v Sarajevu. Razlog za to bo najbrž v dejstvu, da mora vsak zbor, ki bi hotel nastopati v teh krajih, računati že vnaprej radi visokih cen, ki so posledica navala tujcev in ostalega letoviščarskega prometa, z visokim deficitom. Težko je v teh krajih nahraniti veliko pevsko družino po primerno nizki ceni, še težje je to družino spraviti zvečer pod streho. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« se je ne glede na to odpravil na pot po Bosni in Dalmaciji z dobro vero, da bo koristil s tem učiteljski stanovski organizaciji. Glavni namen te turneje je bil sicer propaganda slovenske umetne in narodne pesmi, vendar je imela njegova pot daljši cilj, t. j. pojačati stike s tamošnjimi stanovskimi tovariši. V vseh krajih so prevzela aranžma nastopov in gostovanja UPZ učiteljska sreska društva, ki so položila vse svoje sile v to, da bi pokazali svoja razumevanja do kulturnega dela slovenskih tovarišev in tovarišic in da bi Učiteljski pevski zbor odnesel z vseh krajev najlepše spomine. Skoro povsod so bila sklicana za dan gostovanja slovenskih učiteljev - pevcev zborovanja sreskih društev, da bi s tem poudarili solidarnost učiteljskih vrst. Z družabnega večera v Mostarju je tamošnje sresko učiteljsko društvo navdušeno nad lepim koncertom UPZ poslalo predsedniku tov. Ivanu Dimniku pozdravno brzojavko; v Dubrovniku pa so prisostvovali slovenski pevci posebni skupščini tamošnjega sreskega društva, na kateri se je posebno poudarjala potreba skupnosti vsega učiteljskega dela. Mimogrede moramo omeniti, da je pri vseh sprejemih sodelovalo veliko število domačega učiteljstva, ki so v svojih pozdravnih govorih poudarjali veselje nad obiskom slovenskih učiteljev ter jim želeli mnogo uspehov v njihovem nadaljnjem delu na polju glasbene kulture. Ko že omenjamo veliko razumevanje naših stanovskih tovarišev v Bosni in Dalmaciji za delo slovenskih učiteljev, moramo z veseljem ugotoviti, da so tudi naši rojaki Slovenci, ki prebivajo povsod tod v velikem številu, s svojo pomočjo dokazali veliko veselje nad prihodom učiteljev in učiteljic s Slovenije. V tesnem sodelovanju s sreskimi učiteljskimi društvi so delali na to, da bi bili naši koncerti čimbolj obiskani in da bi slovenski pevci odnesli iz krajev najlepše spomine. Vidno pa so pokazali svoje veselje in razumevanje, ko so izročili dirigentu UPZ prof. Pavlu Šivicu na odprtih odrih med silnimi aplavzi navdušenega poslušalstva lepe šopke in vence. Prvi nastop je imel Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« 8. maja zvečer v Slavonskem Brodu. K sprejemu na kolodvoru je prihitelo mnogo tovarišev in tovarišic in ko so se naši pevci sveži prikazali s svojih vozov, so bili sprejeti z navdušenimi vzkliki. Preds. sres. dr. Zvonarevič M. je pozdravil zbcr ter izrazil svoje veselje, da sme že drugič pozdraviti učitelje - pevce v Slavonskem Brodu. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je nastopil namreč že leta 1931. v tem mestu, ko se je vračal s svoje pevske turneje po Vojvodini. Tovariš predsednik je poudaril med drugim potrebo po skupnosti vsega učiteljstva, podčrtal važnost dela slovenskih učiteljev - pevcev ter jim končno na vratih v zgodovinsko Bosno zaželel največjih uspehov. V kratkih stavkih se je izrazil za sprejem član zbora tov. Žitnik Maks. Zvečer je zbor nastopil v dvorani lepega in prostornega Hrvatskega doma. Štiristose-dežna dvorana ni bila sicer natlačena, pač pa zelo dobro zasedena s poslušalstvom, ki je z velikim razumevanjem in odobravanjem zasledovalo koncertni program. Prvi del koncertnega programa je obsegal zgolj skladbe slovenskih skladateljev od Jakob Gallusa preko Antona Lajovca pa tja do prerano umrlega Emila Adamiča. 70 oseb broječi zbor jih je izvajal pod vodstvom svojega dirigenta z vso vestnostjo in v veliko zadovoljstvo poslušalstva. Omeniti moramo, da je bil nastop UPZ v Slavonskem Brodu prvi nastop pod vodstvom prof. Pavla Šivica, ki je šele lansko leto meseca novembra prevzel vodstvo Učiteljskega pevskega zbora. Bil je torej to njegov krstni nastop, s katerim je pokazal, da je dobil zbor z njim vestnega in delavnega voditelja, pod katerim bo vzdržal med zbori položaj, ki ustreza slovesu učitelja - pevca. V drugem delu je ženski zbor odpel šest narodnih pesmi Emila Adamiča, in to s tako dovršenostjo, da so morale nekatere ponoviti. Tudi tokrat se je pokazala kompaktnost in lepota ženskih glasov, ki je v naši javnosti dobro poznana že od postanka UPZ, zato zveni v vseh pesmih skupno, da prevzamejo vsakega poslušalca. Navdušenje se je stopnjevalo pri tretjem delu koncertnega programa, ko je izvajal zbor skladbe hrvatskih ozi. srbskih skladateljev. Bosanske pesmi, Papandopulov »Kolo« in Mo-kranjčev deseti rukovet so imele tak odziv, da so jih morali ponoviti. Med odmorom so učitelji poklonili svojim slovenskim tovarišem lep venec. Koncertni program je UPZ končal z Adamičevim »Potrkanim plesom«, katerega so morali ponoviti. Imenovana skladba očituje toliko mero značilne razigranosti in veselja slovenske duše, da jo mora zbor na vseh svojih pevskih turnejah ponovno in ponovno ponavljati. S tem delom je pokojni skladatelj in predsednik UPZ Emil Adamič dokazal, da je bil naš resnični narodni pevec. Po koncertu se je vršil družabni sestanek v restavraciji »Zeleni dvor«. Med naše pevce so posedli učitelji in učiteljice iz Slavonskega Broda in razvila se je kratka, a zato tem pri-srčnejša zabava. Vodja turneje, tov. Vinko Rupnik se je zahvalil učiteljstvu za vso pomoč ter omenil, da se bo zavest in ugled učiteljskega stanu dvignila in ohranila le tako, da si bomo tovariško pomagali drug drugemu. Članstvu Učiteljskega pevskega zbora je predstavil tov. Petra Prodana, ki je bil poverjen od tamošnjega sreskega društva za glavno vodstvo vseh priprav za koncert in gostovanje UPZ v Slavonskem Brodu. Tova- Kramljanje z urednikom Mladinske matice Kot kmet jeseni, ko je spravil v shrambo bogato žetev s polj in vrtov, utrujen, zgaran, kljub temu pa srečen, židane volje in nasmejan — tak se mi je zdel Ribičič. Niti mrk dan z nalivom, ki ga je oplazil na kratki poti iz tiskarne v kavarno, mu ni mogel skvariti razpoloženja. Odložil je premočen plašč, pogledal po kavarni, pozdravil znance pri drugi mizi, prisedel k meni ter naročil črno kavo. »Oddal sem še zadnje korekture in moje delo je v glavnem končano. Še kakšen teden bodo gučali od jutra do noči vsi stroji v tiskarni, med tem se premika že vsa ta ogromna skladovnica tiskanega papirja — nad pol milijona pol — v knjigoveznico in od tam v ekspedit. Pred 1. junijem bo že vsa Slovenija preplavljena z našimi knjigami!« »Ali bi mi lahko kaj povedal o letošnjih publikacij ah?« Izpil je kavo, poiskal si je v žepu ustnik, prižgal si je polovičko ibarce in gledal v kolobarje dima, ki so se nemirno dvigali proti stropu. »Letos sem kar zadovoljen. Dela je bilo sicer več kot kdaj prej, a tudi uspeh ni izostal. Z »Našim rodom« smo stopili letos za korak naprej. Letnik je izšel v 9 številkah in je narastel na 360 strani. Pri letošnjem letniku je sodelovalo — če vštejemo nepodpisane avtorje drobiža — nad sto ljudi, med temi cela vrsta ilustratorjev, ki je skrbela za to, da je dobila naša mladinska revija prikupno lice. Tudi boljši papir je pripomogel k temu, da so mladi čitatelji rajši segli po listu. Če se je vzdržala naklada »Našega roda« do konca pri 24.500 izvodih, je pač dokaz, da je list tudi vsebinsko ustrezal. Mislim, da spada ta jubilejni »Naš rod« med najbolj uspele letnike. V splošnem je dobila letos več poudarka v listu realna snov, in več prostora snov za najmlajše. S Cicibanovim kotičkom imam prav za prav največje preglavice. Medtem ko pre- jemam za ostali del lista kar cele skladovnice rokopisov, se moram mučiti s snovjo za najmlajše po večini kar sam.« Za hip je obmolčal. Z vžigalico je izbrskal ogorek cigarete v pepelnik, nato je nadaljeval: »Poleg »Našega roda« smo izdali letos še 2 zvezka »Cicibanove knjižnice«. Dve drobni knjižici sta to, vendar nudita učitelju prvega razreda dragocen pripomoček pri pouku. Oba zvezka je spretno uredil Fran Roš. Učiteljstvo pridno sega po knjižicah, so pa tudi šole, kjer se tovariši ne zavedajo, s kako malimi stroški lahko izboljšajo uspeh v šoli. Saj stane izvod te pomožne knjižice le din 150.« Natakar je ponujal liste. Ribičič je segel po enem in medtem ko je bežno listal po njem, je nadaljeval: »Zdaj je v tisku še 5. zvezek Cicibanove knjižnice z naslovom Ciciban nastopa. Šop drobnih prizorčkov je to. Napisala sva jih z Anico Černejevo, da ustreževa učiteljstvu. Te igrice se lahko uprizorijo brez inscenacij, brez odra, brez odrskih rekvizitov in so prav take, po katerih učiteljstvo neprestano povprašuje.« »Ali bi mi lahko povedal kaj več o letošnjih rednih publikacijah?« sem ga vprašal. Ribičič je odložil časopis in si je prižgal novo polovičko cigarete. »Ž letošnjimi rednimi publikacijami sem zadovoljen, več kot zadovoljen. Vesel sem jih, kot jih bodo veseli učitelji in naročniki. Prva je Seliškarjeva socialna mladinska povest »Janko in Metka«. Seliškar je že znan. Za svojo pesniško zbirko je prejel lani bano-vinsko nagrado. Njegova dela v prozi in v verzih so že prevedena v razne jezike. Tudi kot mladinski pisatelj ima že svoj glas. Njegov »Rudi« spada med najbolj priljubljene mladinske knjige in je izšel že v ponatisku. »Bratovščina sinjega galeba« si je osvojila v hrvaškem prevodu tudi hrvaško mladino. Povest »Janko in Metka« pa smatra avtor sam za svoje najboljše mladinsko delo. Davno ga je že napovedoval. Fabula je spretno zgrajena. Nastopata dve glavni osebi, deček in deklica. Oba zapuščena, oba zavržena od vseh, tavata ponižana in sestradana skozi nižine življenja, a se mimo vseh nevarnosti z lastnimi močmi prebijeta skozi življenje in postaneta koristna člana človeške družbe. To je krepko, realistično in vzgojno delo, ki ga bodo z enakim zanimanjem prebirali dečki kot deklice. Istočasno s slovensko izdajo tega dela je napovedan tudi že srbski prevod. Druga knjiga je Rošev »Dija«. »Dija je medvedek, je igrača. Ob tej igrači nam kaže Roš, kako otrok raste, se duševno in čustveno razvija in se spreminja. Prisrčno, preprosto pisano delce je to, vse prepojeno z liriko. Z lepimi dvobarvnimi ilustracijami Ksenije Prunkove bo to posrečeno delce prava poslastica za naše najmlajše. Šoli kot taki pa bo najbolj ustrezala tretja knjiga — zbirka Klemenčičevih zgodovinskih slik »Iz starih in novih časov«. Podaja nam v preprostih obrisih predvsem slovensko zgodovino, in sicer v taki obliki, kot bi jo moral poznati vsak preprost Slovenec. Vsak Srb pozna prav dobro zgodovino Srbije. Pri nas je drugače. Za to nimamo pravega smisla. Slovence bo treba k temu šele vzgojiti. Veliko bo pripomogla k temu gotovo mojstrsko pisana Klemenčičeva knjiga. Prepričan sem, da ne bo segala po tej knjigi samo naša mladina, ampak tudi vse naše preprosto ljudstvo, posebno zato, ker je knjiga pisana tako resnično in obenem tako beletristično. Tako bi se morala obravnavati zgodovina v ljudski šoli. To je prva knjiga realne vsebine, ki je pisana tako, da se bo lahko brez dodatkov uporabljala kot pomožna učna knjiga.« »Pa o dveh izrednih publikacijah ne bi izpregovoril še par besed?« Izpil je požirek vode. »Misliš na »Dedka Miho« in na delo »Za tri dinarje elektrike«? Kunstova realna snov je vzbudila v »Našem rodu« veliko pozornost. Nimam prave slike, kako je delo odjeknilo na deželi, po mestih pa je dečke naravnost navdušilo. V Ljubljani je bilo toliko zanimanja za Kunstove poizkuse, da je v največji trgovini za električne potrebščine naravnost zmanjkalo tanke bakrene žice, ki jo je Kunst priporočal za svoje poskuse. Da je vzbudilo delo tudi drugod veliko pozornost, priča tudi to, da se prevaja že na hrvaški, srbski in bolgarski jezik. Kot ponatis v knjigi izide delo nekoliko predelano in izpopolnjeno. Pravo presenečenje pa pripravlja Mladinska matica slovenski mladini z »Dedkom Miho«. Ta slikanica izide v velikem formatu v štiribarvnih offsetreprodukcijah na močnem kartonastem papirju in bo tako po vsebini kot po opremi za našo mladino pravo razodetje. Izvirna kot je po zamisli, šegava po izvedbi in razkošna po opremi bo zavzela gotovo vodilno mesto med našimi slikanicami. S to knjigo je napravila naša mladinska založba velik zalet naprej. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da so tudi pri drugih velikih narodih take slikanice bolj redke. Zamisel in slike sta izdelala za slikanico M. in R. Klopčič iz Maribora, besedilo pa je priredila Anica Černejeva. Slikanica je zdaj dotiskana in izide v nekaj dneh. Stala bo kljub razkošni opremi le 35 din. Od odziva bo odvisno, ali bo M. M. svoj načrt v tej smeri nadaljevala. Pri nekaterih narodih, posebno pri Srbih je vpeljana hvalevredna navada, da prejemajo pridni otroci ob koncu šolskega leta v dar knjige. Naj bi se ta lepi običaj uvedel tudi pri nas!« Obmolknil je za hip, pogledal je na uro. »Ze osma!« se je zavzel, »na sejo moram!« Poklical je plačilnega — in ko je plačeval, je še dejal: »Letos smo lahko kar zadovoljni. Nismo držali križem rok. Sploh je leto za letom delo Mladinske matice bolj načrtno in uspešno. Ob opori učiteljske organizacije in s požrtvovalnostjo vsega našega učiteljstva vrši Mladinska matica važno kulturno misijo. Ze številke same govorijo dovolj zgovorno: V 12 letih obstoja je razširila ta naša mladinska ustanova nad 1,200.000 izvodov.« Pred kavarno sva se poslovila. Zunaj so že žarele električne luči. Na zapadu se je nekoliko zjasnilo. Dež je prenehal, le v bohotnem zelenju kostanjev v Zvezdi so se lesketale še debele deževne kaplje. Albert Širok. riš Peter Prodan je namreč sodeloval v Učiteljskem pevskem zboru v Trstu. Njemu gre največja zahvala, da je nastop v Slavonskem Brodu tako lepo uspel. Članstvu UPZ mu je priredilo dolgotrajne manifestacije. Predsednik sreskega društva je po govoru tov. V. Rupnika pozival članstvo UPZ, da se ne sme tudi v svojem nadaljnjem delu strašiti naporov in da mora ostati tudi v nadalje glasnik pravega tovarištva med učiteljstvom naše države. Njegove besede so člani UPZ in ostalo učiteljstvo nagradili z dolgotrajnim ploskom. Po kratkem družabnem večeru, koncert se je končal namreč šele okoli 11. ure, so člani in članice zbora odšli na prenočišča, kajti čakala jih je še dolga pot in še pet nastopov. (Nadaljevanje) Lep dar šole za Prešernovo rojstno hišo V nedeljo, 21. maja, bo otvorjena Prešernova rojstna hiša, ki je bila kupljena s prispevki učencev osnovnih, meščanskih in srednjih šol. Da bi bil uspeh popoln, da bi mogla Prešernova rojstna hiša — Prešernov muzej — biti res taka kot je bila v Prešernovem času, je bilo treba poskrbeti tudi za posteljno plevnico iz surovega platna; lesene klešče k postelji po vzorcu iz narodnega muzeja. 4. Opremo za Prešernovo zibko: dve rjuhi; eno majhno rjuho namesto pregrinjače, kakor pri zakonski postelji; posteljno odejo; plevnica. a d n v a Učenke IV. razreda licejske dekliške šole upraviteljica šole Krista Hafner, na njeno opremo. V ta namen so pa zelo mnogo žrtvovale učenke 4. razreda licejske dekliške šole v Ljubljani. V soboto, 6., in nedeljo, 7. maja, so bili razstavljeni na tej šoli vsi izgo-tovljeni predmeti in pa lep velik album z dvema slikama, katerih eno priobčujemo. Na prvi strani tega albuma, v katerem so podpisane tudi vse učenke, ki so pri akciji sodelovale, čitamo z dekorativno pisavo opremljen prepis iz kronike II. dekliške ljudske šole na Mladiki v Ljubljani. Upraviteljica šole tov. Krista Hafner je v tem delu kronike opisala požrtvovalno delo tov. Jožice Likozar in njenih učenk za Prešernovo rojstno hišo. Kronika nam podaja o tem delu sledečo sliko: »Še en vesel dogodek moram zapisati v kroniko naše šole za to šolsko leto 1938./39. Naj ostane v svetel spomin poznejšim rodovom na požrtvovalno narodno delo učenk 4. razreda naše šole in njih učiteljice Jožice Likozar. Blagajnik odbora za odkup Prešernove rojstne hiše g. župnik in pisatelj Franc Sal. Finžgar je naprosil učiteljico Jožico Likozar, naj oskrbi opremo za Prešernovo rojstno hišo. Gdč. Likozar je nalogo prevzela, čeprav se je zavedala, da bo njena izvršitev zahtevala veliko žrtev. Treba je bilo oskrbeti denar za nakup blaga in drugih potrebnih stvari za opremo, zakaj odbor v ta namen ni mogel nič prispevati. Treba pa je bilo tudi pridnih rok, ki bi opremo šivale in vezle. Gdč. Likozar je sklenila, da bo to nalogo izvršila s pomočjo svojih dva in trideset učenk in njihovih mater. Matere so v občudovanja vrednem razumevanju za lepoto in važnost tega narodnega dela prevzele kritje vseh stroškov za opremo. Žrtve, ki so jih morale v ta namen doprinesti, so bile velike. Samo ena mati je prispevala nad 1000 din, a druga 400, tretja 300 din, ostale pa po 200 do 1 din. Vsega skupaj so zbrale 4785 din. Ko so bila denarna sredstva priskrbljena, je šla gdč. Likozarjeva na delo. Obiskala je skoraj vse ljubljanske trgovine, da je dobila pristno platno in drugo blago, kakršno so rabili v časih pred več kot sto leti za opremo po gorenjskih kmečkih hišah. Nešteto potov je imela v narodni muzej v Ljubljani, da je dobila tam pristne vzorce gorenjske hiše in njene opreme. Brez odobritve narodnega muzeja in vodstva zavoda za žensko domačo obrt ni sprejela nobenega vzorca v svoje delo. Po teh vzorcih so nato učenke vezle opremo. Pri tem so jim seveda pomagale tudi njih požrtvovalne matere, zakaj kljub vsej pridnosti male roke same ne bi bile mogle opraviti vsega velikega dela, ko pa so poleg tega morale vršiti tudi drugo šolsko delo. Izdelale so: 1. Prt za mizo v hiši iz domačega platna, vezen s križci po starih narodnih vzorcih z rdečo prejico. Prt ima na voglih belo-rdeče čope. Prt za čez mestinjak, prav tako iz domačega platna, v enaki vezavi in s čopi. 2. Prtiček za kot nad mizo, posnet po Vzorcu iz Sičeve zbirke narodnih vezenin, obrobljen s klekljanimi čipkami. Prtiček je Pritrjen na leseno desko v kotu. 3. Opremo za zakonsko posteljo: dve rjuhi iz domačega platna in majhno rjuhico, vezeno s srčki in klekljanimi čipkami, kakršne so pogrinjali v Prešernovi dobi po gorenjskih "išah na postelje namesto pregrinjal; posteljno odejo, narejeno iz blaga po vzorcu iz tiste dobe in tudi šivano tako, kakor je bilo v ti-stih časih v navadi; eno večjo blazino s čopoma in dve manjši z vezenino nagljev in s tkanimi trakovi; ti trakovi so ročno delo neke stare ženice iz Borovnice; v Ljubljani z izdelanimi predmeti. V sredi levi z avbo učiteljica Jožica Likozar. 5. Dve brisači iz domačega platna, vezeni s križnimi vbodi po narodnih vzorcih. Obe imata poleg tega vezeni črki M S, — začetni črki imena in priimka Prešernove matere Mine Svetina — in letnico 1797., ko sta se Prešernova mati in oče poročila. Da bi jim ostal trajen spomin na lepo delo, so se vse učenke slikale. Dale so napraviti dve sliki, ki jih vidimo v tem albumu. Na nrvi sliki so vse učenke s svojo učiteljico in šolsko upraviteljico v gorenjskih narodnih nošah. Vse noše so pristne, izbrane s pomočjo vodstva narodnega muzeja, narodnega gledališča in drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani. Na drugi sliki pa je skupina narodnih noš vseh slovanskih narodov. S to sliko so deklice hotele ponazoriti besede velikega pesnika Prešerna, ki jih je pel pred sto 1'eti: Največ sveta otrokom sliši Slave. To naj bi bilo na spomin na težke čase, v katerih so svoje narodno delo vršile: ko je senca vojske ležala nad vso Evropo, ko sta bratska naroda Čehov in Slovakov izgubila svojo svobodo, ko so nam Slovencem kot delu velike slovanske družine v veliko tolažbo prav te besede: Največ sveta otrokom sliši Slave!« V albumu je tudi pesem tov. Grošljeve, »Ob Prešernovi zibelki, ki se končuje takole: Srce izpraševal si: »Kam?« In romar trudni, romar sam, Tvoj drug le križ na rami, zdaj naš prvi si med nami: Ta zemlja nam bo večno sveta, kjer hiša tvojega stoji očeta! Brez dvoma, da je Prešernova rojstna hiša z veliko požrtvovalnostjo tov. Likozarjeve in njenih učenk pridobila krasne in nujno potrebne predmete za izpopolnitev notranje opreme. — 20 letnica mature na bivših goriških učiteljiščih. Zaradi vojnih razmer je naš letnik maturiral v več razdobjih in v različnih krajih. Največje število nas je bilo v juliju 1919. Tovariši in tovarišice, sestanemo se letos 3. julija v Ljubljani. — Nihče naj ne manjka. Prijave, predloge in pojasnila na naslov Grgič Silvo, učitelj, Ljubljana, Dravska ulica 16. Splošne vesti KOMISIJA ZA NOVE UČNE NAČRTE JE KONČALA SVOJE DELO V Beogradu je 12 dni zasedala od ministrstva prosvete sklicana 10-članska komisija za nove učne načrte za osnovno in višjo ljudsko šolo. Pod vodstvom načelnice oddelka za pouk ge. Gogičeve so sodelovali: dr. Ljubica Jovičič, inšpektor ministrstva prosvete, ki je tudi izdelala nov projekt; nadalje prof. Šilih iz Maribora, E. Vrane iz Studencev pri Mariboru, M. Majstorovič za JUU centralo v Beogradu, Zlatko Špoljar iz Zagreba, Rista Šušljič, šol. upravitelj iz Sarajeva, Pavle Moa-čanin, šol. nadz. iz Osijeka, Miloš Matovič, upravitelj poizkusne šole v Beogradu, in Vu-jica Petkovič, šol. upravitelj iz Beograda. Komisija je projekt ge. dr. Jovičičeve, znane po-bornice sodobne pedagogike med Srbi, pregledala in izpopolnila, tako da gre za povsem novo sestavitev, ustrezajočo sodobnim peda-goško-didaktičnim načelom. Načrt, ki je plod večmesečnega dela, je sestavljen tako, da so upoštevane tudi želje prosvetnih uprav vseh banovin, učiteljstva in vseh vidnih pedagoških delavcev na področju ljudskega šolstva v državi. Projekt bo predložen sedaj g. ministru prosvete, ki ga da še v odobrenje prosvetnemu svetu, nakar bo uveljavljen. Upamo, da se bo to zgodilo z novim šolskim letom. Zaenkrat je ves osnutek interna zadeva, vendar smo od obeh slovenskih članov komisije izvedeli, da bo to prvi učni načrt v državi, ki vsebuje splošno sprejemljivo pedagoško smer in ni samo skladišče gradiva in snovi. Želimo, da se reformirani načrt čimprej oživotvori v prid našemu šolstvu! —r. DRAGO IN MARICA PINTERIČ STA SE POSLOVILA OD SV. MIKLAVŽA PRI ORMOŽU Po 35 letnem službovanju sta se odselila od Sv. Miklavža pri Ormožu šolski upravitelj tov. Drago Pimterič in njegova soproga tov. Marica Pinterič, roj. Posega. Preselila sta se v Maribor, kjer bosta uživala zasluženi pokoj. — Kot učitelja novinca sta prišla oba pred 35 leti k Sv. Miklavžu in tukaj preživela vso službeno dobo. Kot šolski upravitelj je tov. Pinterič razširil šolo v 8 razrednico, oba pa sta delovala v šoli z odličnim uspehom. Ves čas kot šolski upravitelj je bil tov. Pinterič občinski odbornik in do ustanovitve velike občine Sv. Miklavž občinski tajnik, nadalje je deloval kot tajnik Gasilske čete in dolgoletni tajnik Bralnega društva. Tovariši-ca Marica Pinterič pa je vodila šolsko kuhinjo, šolski oder in pomagala ljudem v težavah z nasveti in dejanji. Tov. Pinterič ni bil samo vodja šole, temveč bil je takten in priljubljen voditelj učencev in staršev, oba pa sta bila prijetna tovariša mlajšim in starejšim tovarišem. Kako priljubljena sta bila, priča dejstvo, da so Miklavževčani obhajali od-hodnico ves teden in je bilo slovo vsem težko. Kot majhno priznanje za izvenšolsko delo je podelila občina Sv. Miklavž tov. Pinteri-ču častno občanstvo, Gasilska četa častno članstvo, tovarišici Marici Pinterič pa je izročil učiteljski zbor prisrčno priznanje »stare šole« za njeno pomoč v vseh težkočah. Največja zahvala in priznanje pa naj bo obema tovarišema zavest, da sta bila vedno na pravem mestu in sta storila v šoli in izven nje v največji meri vse, kar sta storiti mogla. Na svidenje pri Sv. Miklavžu, če ne prej, pa vsaj tedaj, ko bo v plodonosni jeseni Jeruzalem in Kajžar obložen z žlahtnino, ki po-mlaja duše in oživlja prijateljstvo in tovarištvo! VABILO na letni občni zbor »Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju«, ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1939., v prostorih JUU — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. — Začetek ob pol 8. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Pregled zaključnih računov za 1. 1937. in 1938. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo čez pol ure vršil drug občni zbor v zgoraj omenjenem prostoru in z navedenim dnevnim redom, ki sklepa v smislu člena 9. pravomočno ne glede na število navzočih članov. V Ljubljani dne 16. maja 193°. Rado Grum s. r. Ivan Kocijančič s. r. predsednik. blagajnik. UČITELJSKIM DRUŠTVOM! Bližamo se koncu šolskega in tako tudi upravnega leta. Zato prosimo vsa sreska učiteljska društva, da takoj pošljejo mesečno prijavo za maj, ono za junij pa najkasneje do 10. junija, ker jo potrebujemo v svrho medsebojnega obračuna in v svrho zaključka letnega računa. Konec tega meseca prejmejo vsa društva izpiske svojega računa, da jih pregledajo in primerjajo s svojimi vknjižbami. Članarino pa prosimo, da nakažete sekciji čimprej in to brez zaostankov. Ukrenite vse potrebno, da bo letošnja članarina s starimi dolgovi vred letos v celoti poravnana. Uprava. — Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom za praktične uoteljske izpite v Ljubljani od 8. do 13. maja t. 1. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki(-ce): Bezjak Julijana, Soklič Ivan, Širko Vilma, Horvat Terezija, Natek Gizela, Pernat Emilija, Peterlin Frančiška, Poljanec Dušan, Potisk Flilda in Stojkovič Rajko. — Izpit za sreskega šolskega nadzornika je napravil tovariš Josip Dolgan pred izpitno komisijo za zvanje sreskih šolskih nadzornikov pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. — »Mamica moja je strašno bogata.« Prirediteljem materinskih proslav, ki popra-šujejo po skladbi gornjega naslova na Kunči-čevo besedilo, sporočam podpisanec tem potom (ker ne morem vsem pismeno odgovoriti), da mi je to delce že lansko leto docela pošlo, zato — žal — ne morem nikomur več z njim postreči. — Anton Kosi. —i— Napredovali so z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. marca 1939. (SI. novine št. 105) v VII. skupino: Berce Rafael iz Ljutomera, Tomažič Josip iz Celja, Grim Gabrijela iz Tržiča, Pucelj Angela iz Domžal, Grum Ivan iz Domžal, Grabeljšek Karel iz Trbovelj. Učiteljski pravnik —§ Vprašanje: V. V. S. Pripada stanarina učiteljici ženskih ročnih del, katere mož učitelj je bil premeščen v drug kraj službovanja? Odgovor! Da! Mladinska matica —mm Knjige Mladinske matice bodo do-tiskane v nekaj dneh. Da ne bo nepotrebnih in neprijetnih zamud z ekspedicijo, prosimo poverjenike, da nam čimprej nakažejo naročnino. Marsikateri naročnik bi rajši imel vezane knjige. To je mogoče. Za doplačilo 10 din prejme namesto broširanih vezane knjige. Za vezavo »Našega roda« se doplača za polplatno 12 din, za celo platno 20 din. Tu ni všteta še poštnina. Novi naročniki plačajo za vezan »Naš rod« in knjige 47 din. Posamezni naročniki doplačajo poleg tega še poštnino. —mm Novi dve publikaciji. V par dneh izide kot 5. zvezek Cicibanove knjižnice pod naslovom »Ciciban nastopa« zbirka kratkih prizorčkov Anice Černejeve in Josipa Ribičiča, ki so primerni za Vidovdansko in druge proslave. To je knjiga, po kateri je učiteljstvo vedno povpraševalo. Posamezni izvod knjige stane 3 din. Prav tako je dotiskana še slikanica »Dedek Miha«. Knjiga pomeni pravo presenečenje za našo mladino. Tiskana je v štiribarvnem tisku, v velikem formatu na kar-tonastem papirju in je najlepša slikanica, kar jih je izšlo v naši založbi. Tudi drugi večji narodi imajo malo takih knjig. Cena 35 din. Naročite jo čimprej. To je najlepše darilo dobrim učencem ob zaključku šolskega leta. Opozarjamo, da imajo pravico do nagrad, ki jih je razpisala Mladinska matica ob desetletnem jubileju »Našega roda« samo oni naročniki, ki so poravnali celoletno naročnino za list in knjige. Uiifteljska tiskarna —t Privoščite svojim otrokom vsaj malo veselja! Naročite pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru Josipa Ribičiča: »Pisane lutke« in »Tinkinega zajčka« in Manice Komanove: »Teto s cekarjem« in »Strica s košem«. —t Ko pridete v Ljubljano, oglejte si veliko zbirko učil v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Frančiškanski ulici št. 6. —t Preglejte svoje in šolske knjižnice! Gotovo boste našli, da Vam ta ali ona knjiga manjka. Naročite jo pri Knjigarni Učiteljske tiskarne. —t Važno sporočilo! Knjigarna Učiteljske tiskarne dovoljuje cenjenemu učiteljstvu obročno odplačevanje knjig, ki jih pri njej naroči. — —t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru do-šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela. —t Že za din 50,— dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne Knaurov Svetovni atlas z najnovejšo politično razdelitvijo. Za isto vsoto se Vam nudi Knaurov Leksikon. Važna razsodba drž. sveta Priznanje stanarine učiteljicam, poročenim z neučiteiii Državni svet je različno tolmačil vprašanje stanarine učiteljicam, poročenim z ne-učitelji. O vprašanju: ali učiteljici, poročeni z neučiteljem, ki ne živi v istem kraju s svojim možem, pripada pravica do stanovanja, oziroma stanarine, sta bila zastopana dva kon-tradiktorni stališči. Po eni strani takim učiteljicam sploh ne pripada stanarina, na drugi strani pa imajo učiteljice, ki ne žive skupno s svojim možem v istem mestu, pravico do stanarine. Zaradi tega je bila zadeva obravnavana na splošni seji Državnega sveta in je bila izdana razsodba br. 32.605/38, ki avtentično tolmači § 84. zakona o narodnih šolah: »Učiteljica, poročena z neučiteljem, ki ne živi skupno z možem v istem kraju, ima pravico po § 84. zakona o narodnih šolah, spremenjenim s točko § 30. finančnega zakona za leto 1933./34., na stanovanje, odnosno stanarino « To rešenje je objavljeno v Služb, novinah br. 109 od 16. maja 1939. Ugodnosti učiteljem vojnim invalidom V službenih novinah št. 278 od 28. decembra 1938. je objavljena uredba z zakonsko močjo o vojnih invalidih in vojnih žrtvah. S to uredbo so priznane izredne privilegije vojnim invalidom za njihove naeionalno-vojne zasluge. Predpis § 31., odst. 2., Uredbe o vojnih invalidih se glasi: »Vojnim invalidom, kateri so državni ali samoupravni uslužbenci vojaškega ali civilnega značaja, se jim prizna to prvenstveno tudi ob priliki premeščanja, napredovanja, razpisa in sprejema na službena mesta, po splošnih in specialnih zakonih, v kolikor izpolnjujejo pogoje, kateri se za to zahtevajo.« Po odst. 2. § 31. imenovane uredbe se priznava poleg ostalega vojnim invalidom, ki so v državni ali samoupravni službi, še dve posebni pravici: 1. pravica na prvenstveno napredovanje, 2. pravica na prvenstvo pri premestitvi. V nameri, da se vojnim invalidom da popolno priznanje, zakonodavec pri teh prvenstvenih pravicah ne postavlja nobenih omejitev, edino to, da prizadeti izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo po občih ali specialnih zakonih. Te specialne pravice ne pomenijo negacije diskrecijskega prava. To ostane tudi v nadalje neizpremenjeno. Ta prvenstvena pravica veže upravne oblasti, da vzamejo v postopek in uvaževanje v prvi vrsti prošnje za premestitev in napredovanje uradnikov vojnih invalidov. Prizadeti, če prosijo za premestitev ali napredovanje, morajo izpolnjevati pogoje, ki se nanašajo na zakonite predpise. Solsldl radia —r XXX. Torek, 23. maja: — »Obisk v tovarni ,Grič' čokolade«, dialog v obliki reportaže. Vodi g. Mirko Demšar. V pisarni. Razgovor o pridobivanju surovin za čokolado, (Kakavovec, kje raste, kako, kakavova zrna, umetno sajenje kakavovca. V tovarni. V pražilnici: Kakavova zrna se pražijo. V strojnih mlinih se meljejo, da postanejo tekoča, ker se pri mletju iztisne tolšča iz zrn. Pri melanžerjih: Zmleta tekoča masa se meša s sladkorjem, po potrebi z mlekom, z raznimi sadnimi sokovi in se nato ponovno melje. Produkt vsega je gotova tekoča čoko- lada. Ob hladilnici: Čokolada se vliva v modele in hladi. Embalaža. Izdelovanje draže - bonbonov. Ob strojih, ki so pripravljeni za izdelovanje bonbonov. V pisarni: Razgovor o temi, kako je prišlo do današnje uporabe čokolade in kakaoa. —-(Pri oddaji uporabljane slušne kulise.) II.—III. Petek, 26. maja: Pokrajinska oddaja iz Tržiča; izvajajo učenci ljudske šole. Vodi g. Ivan Stopar. Razpored: 1. Zemljepisni in zgodovinski opis Tržiča. 2. Pravljice. 3. Običaji. 4. Pevske točke. 5. Deklamacije pristnih trži-ških pesmi. II.—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 21. maja, predaval g. inž. Mikuž: Izbor in pridelovanje fižola. Stanovska oroaniszacifa JUU Iz druStev Vabila VABILO SLOVENSKEMU UCITELJSTVU Naših let 70 je že poteklo.., odkar se je peščica pogumnih učiteljev v Ptuju strnilo v prvo slovensko učiteljsko društvo. Pogled nazaj v tisti čas in v današnje dni nam pove, da so ravno ti naši predhodniki oni stebri, na katere še vedno v našem delu polagamo vse naše zamisli in vzpodbude. Res, pogum je bil takrat dvigniti glavo in se stanovski opredeliti posebno še zato, ker je ob slovensko-štajersko učiteljstvo že butal nemški val, proti kateremu je bilo treba postaviti svoje lastno bistvo. Naših let 70 je že poteklo ..., odkar je planila iz peščice naših tovarišev narodna zavest kot iskra, ki je zanetila nato učiteljska srca širom slovenske zemlje, vse do danes, ko je zopet taista iskra v učiteljstvu iz teh prvih naših stebrov zgradila organizacijo, ki je kljub pritisku v težki borbi vzdržala na stanovski liniji do današnjih dni. Naših let 70 je že poteklo... in zato je pravilno, da sklicujemo za 10. junij v Ptuj veliko zborovanje, tabor vsega slovenskega učiteljstva, posebno še obmejnega, ostala pa vsaj v primernimi zastopstvi. Zakaj torej gre? Za to, da ravno v tem Ptuju, kjer je peščica učiteljev bila prva celica naše sedanje organizacije, manifestiramo za našo zgodovinsko in stanovsko in nacionalno misel ter s pogledom preletimo naše številne vrste v odločni samozavesti po notranji neodvisnosti. Tovarišice in tovariši širom prelepe Slovenije! Pokažimo enkrat vsem, kaj je stanovska zavest in odzovite se zaradi potrebnih priprav našemu vabilu čimprej na naše društvo v Ptuj. Vse ostalo pa bo sledilo v prihodnji številki »Učit. tov.«, na katerega vse že zdaj opozarjamo. Teh par vrstic naj ima le namen vzbuditi iskro tu, iskro tam. Vztrepetajo naj naša srca! Pokažimo, da smo iz prvih stebrov postali že zid, v katerem bomo 10. junija občutili topel stisk tovariških ramen tako kot še nikdar! Tovarišice in tovariši! Naših let 70 je že poteklo ... Zupančič Drago, preds. Andrej Debenak, taj. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, ZAH. DEL bo zboro valo dne 3. junija 1939. v Hrastniku. Zbrali se bomo na glavnem kolodvoru in se odpeljali z vlakom, ki odhaja ob 7,52 ter dospe v Hrastnik ob 9,6. Po prihodu vlaka si bomo ogledali steklarno, nato se bo vršilo v šolski telovadnici zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev delegatov. 4. Slučajnosti. — Po zborovanju bo skupen obed, nato pa, če bo lepo vreme, izlet v Trbovlje. V Ljubljano se bomo vrnili ob 18,12. Odbor. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V LITIJI prosi vse one, ki dolgujejo članarino, da urede svoje zaostanke pri blagajniku tov. Koprivi v Zagorju. Na zboru 20. t. m. v Zagorju dobe vsa potrebna pojasnila o vplačanih in dolžnih zneskih. Isti dan lahko poravnajo vse ali del svojih zaostankov Kdor ne bo imel do 8. junija t. 1. poravnane celotne članarine, bo izterjan po oblastvih, priračunani pa mu bodo tudi vsi nastali stroški. Apeliramo na člansko zrelost! Odbor. Poroflla DVAJSETLETNICA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V MARIBORU Učiteljsko društvo Maribor-mesto je proslavilo 22. aprila t. L 20 letnico, ko je slovensko učiteljstvo prevzelo šolstvo v Mariboru. Slavnostno zborovanje se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila primerno dekorirana z zelenjem, državno tro-bojnico in kraljevo sliko. Društveni predsednik gospod Ciril Hočevar je v jedrnatih besedah podal pomen današnjega slavja, ker je s poslovenjenjem mariborskega šolstva pričelo preobrazovanje Maribora. Pozdravil je zastopnika cerkve gospoda dr. Žagarja, prosvetnega šefa v p. dr. L. Poljanca, bivše in sedanje nadzornike M. Senkoviča, I. Tomažiča, A. Alta, P. Močnika, L. Cepudra in preglednika S. Lavriča, zastopnika meščansko-šolske-ga učiteljstva g. Rodeta, predsednika pedagoške centrale prof. Šiliha, zastopnike vseh sosednih učiteljskih društev in zastopnike upokojenega učiteljstva. Društvu sta čestitala gospod profesor Šilih za učiteljsko šolo in pedagoško centralo, gospod nadzornik Alt pa v imenu prosvetne uprave. G. Senkovič, ki je bil po prevratu prvi slovenski šolski nadzornik v Mariboru, je podal sliko razmer pred 20 leti, ko se je poleg drugih vprašanj reševalo tudi vprašanje mariborskega šolstva. Ugotovil je, da je usoda nanesla, da sta bila v Ljubljani pri deželni vladi dva mariborska rojaka dr. K. Verstov-šek in dr. L. Poljanec, ki sta dobro poznala mariborske razmere, zato sta jih tudi pravilno rešila. Učiteljstvo se je rade volje odzvalo preosnovanju šolstva, dasiravno so bile razmere prve mesece po končani vojni resne in hude, saj še usoda Maribora ni bila dokončno rešena. Ugotavlja, da je učiteljstvo v vseh letih vršilo vestno in točno svojo vzgojno in nacionalno dolžnost. Gospod nadzornik v pokoju Ivan Toma-žič je v svojem referatu naslikal boje slovenskega učiteljstva v predvojni dobi za pravice slovenskega jezika. Važno vlogo je vršila že tedaj organizacija slovenskega učiteljstva. Zavedajoč se tega dejstva, je učiteljstvo takoj pri prihodu v Maribor osnovalo za Maribor in bližnjo okolico svojo učiteljsko društvo, v katerem je bilo včlanjeno tudi meščansko-šolsko učiteljstvo. Delo v društvu je bilo živahno. Osnovala se je pod njenim okriljem pedagoška centrala, ki vrši važno strokovno vzgojo učiteljstva potom predavanj in teča- jev, izdaja tudi vzgojni list za starše »Roditeljski list«. Iz društva je šla pobuda za »Učiteljski dom«, ki se je ob 10 letnici obstoja ponašal s krasnim penzionatom. Društvo je dalo tudi iniciativo za ustanovitev podružnice Učiteljske knjigarne in je vedno krepko sodelovalo v borbi za stanovske in narodne pravice. Z zagotovilom, da hoče učiteljstvo tudi v bodoče krepko sodelovati pri vzgoji mlade jugoslovanske generacije, je zaključil predsednik lepo uspelo proslavo. Ciril Hočevar, preds. A. Stergar, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo 6. maja 1939. Toyariš predsednik je v situacijskem poročilu poudaril dejstvo, da se razmere v udruženju vedno bolj normalizirajo, saj je že del opozicije svoje postopanje izpremenil in po nekaterih predstavnikih že priznal svojo napako. Tako je nastalo tudi pri njej tako gledanje in presojanje, ki more voditi le v harmonično ustvarjajoče sodelovanje. Izmed ostalega je potrebno še posebej odobravati težnjo za avtonomijo JUU, ki edina more v lastnem, samostojnem upravljanju obravnavati vsa svoja vprašanja in služiti le učit. stanu in šoli. Zato že odločujoči činitelji v polni meri odobravajo depolitizacijo naše organizacije, oziroma naše težnje, da se osvobodimo dosedanjih motenj in težav v borbi za stanovsko neodvisnost. O Bolgariji je predaval tov. Debenak. Podal je pregled notranje političnih razmer od Stambolijskega do danes, nato pa nekaj osebnih vtisov s potovanja po Donavi in iz mesta Varne ob Črnem morju. Pri slučajnostih smo obravnavali proslavitev 70 letnice našega društva, na katere* srno povabili vsa obmejna društva in zastopstva vseh društev širom naše banovine. Odločili smo se za 10. junij in v glavnih obrisih izbrali sledeči program: Zgodovinski referat o delu učiteljstva v teh krajih, dvoje kratkih predavanj o Slov. goricah in Halozah (tov. Jurančič in Debenak), resolucije, pevski vložek mladinskih zborov in skupen popoldanski izlet v Haloze. Pri tej priliki sta bila soglasno sprejeta še dva važna predloga: 1. Proslavo 70 letnice ne smemo imeti v društvenem domu. 2. Eventualni primanjkljaj za stroške krijemo s članarino v juliju in avgustu. Pripomnimo še, da je članstvo pokazalo veliko pripravljenost in mnogo razumevanja za celotno zamisel proslave. Odbor si želi, da bi ga zdaj še tembolj podprli. Na tem smo vendar vsi zainteresirani; vsi, saj gre za zgodovinsko in stanovsko in nacionalno manifestacijo, ki nas mora tako zajeti kot še nikdar do zdaj. Učitelj Praprotnik Edvard je dobil za žalitve v Ponedeljku z dne 27. marca zaradi predavanja o Samčevi brošuri »Slovenski stavek« zahtevano zadoščenje od tovarišev, ki so podpisali dotično objavo. Predsednik se še zdaj ponovno zahvaljuje tov. Praprotniku, da je toliko popustil in tov. Debenaku, da je krivico popravil. Zupančič Drago, preds. Andrej Debenak, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo 18. marca 1939. v Ptuju. V situacijskem poročilu je predsednik obrazložil akcijo za našo družino, katero so skupno povzele razne ženske organizacije. V tem in še podobnem prizadevanju bi se učiteljski stan že kdaj moral nasloniti tudi na delavstvo in njegove organizacije, saj po vseh težnjah spadamo vendar ramo ob rame. Dotaknil se je odprave celibata, kmetsko-gospodinj-skih šol, blagajniškega poročila sekcije v Ljubljani, ki je ugodno, ter še omenil stalež članstva, ki se je dvignil za 118 članov. Z navdušenim odobravanjem smo sprejeli vest o kontraktualcih. Naša organizacija si je kaj prizadevala, stalno je kljuvala s tem vprašanjem na raznih merodajnih mestih. Kdo bi to storil, da nimamo take stanovske organizacije? Naj bi zato še ostali omahljivci spregledali in se je oklenili, ker le povezani z živo stanovsko zavestjo si bomo korak za korakom priborili danes to, jutri ono ter si še dopolnili zgradbo, ki jo 70 let že gradimo in izpopolnjujemo. »Nato je sledil referat tovariša Praprot-nika o Samčevi brošuri »Slovenski stavek«. Predavatelj je v obširnem uvodu govoril o splošni važnosti jezika, nato pa o brošuri sami in važnosti slovniškega pouka v osnovni šoli. O Samčevi »Kritiki« pa je referiral tov. Švajgar, ki se je dotaknil le nekaterih vprašanj, katere je skušal pojasnjevati z metodo medsebojnega primerjanja dveh nasprotnih si naziranj. Način je bil primeren in je o nekaterih stvareh dopuščal sodbo v članstvu samem. Ponovno še poudarimo razen vsega^ te posrečen, zlasti bosta ugajali obe iz ljutomerske okolice, ki ju preveva pristen prleški humor. Ta zbirka je dokaz, da je med našim ljudstvom še vedno dovolj muzikalno-tehtnih melodij in je hvalevredno, da se zapišejo in otmo pozabe. Vse pesmi so navzlic nekomplicirani glasbeni strukturi zelo priporočljive za izvajanje, zlasti pa bodo dobrodošle našim podeželskim pevskim zborom. Zbirka se dobiva po vseh knjigarnah ali pa pri tovarišu Preglju, ki jo je izdal v samozaložbi. Najnovejši vzorci A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Na željo pošljemo vzorce! ZAMENJAM mesto na trirazrednici, nedaleč od postaje — trga na Dolenjskem, ugodne življenjske razmere, za mesto bliže Ljubljane-Ponudbe pod »Nagrada«.