Aero, TOZD tovarna celuloze Medvode PROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE TOVARNE CELULOZE MEDVODE Tovarna celuloze v Medvodah je najstarejša tovarna ce-luloze v Jugoslaviji. V obratu Kuharija obratujejo kuhalni-ki, ki datirajo še iz dvajsetih let, kar pomeni, da so v obra-tovanju 60 let. Kljub tako zastarelim napravam tovarna proizvaja najkvalitetnejšo beljeno celulozo iglavcev, ki je na domačem trgu deficitarna in jo moramo zato v Jugo-slavijo uvažati v velikih količinah. Tehnično je najbolj kritično stanje v obratu kuhanja ce-luloze, kjer bo tri rotirajoče kuhalnike (tlačne reaktorske posode) inšpekcija izločila iz obratovanja. Zaradi iztroše-nosti so kuhalniki v takem stanju, da je že ogroženo varno obratovanje. Navajamo izvid inšpekcije parnih ko-tlov SRS: 1. Tlačna posoda rotirajoči kuhalnik št. 323: »Stanje tlačne posode ne zagotavlja več zanesljivega in varnega obratovanja, zato bo potrebno obratovanje po-sode prepovedati.« 2. Tlačna posoda št. 126: »Tlačna posoda ne zagotavlja varnega obratovanja, pre-poved obratovanja z rokom 1983.« • . 3. Tlačna posoda št. WKW: ' ' " ' »Po kontroli sposobnosti obratovanja v letu 1983 bo za- radi odstopanja debeline plašča odrejena prepoved obra-tovanja.« Pripominjamo, da smo leta 1977 imeli zaradi iztrošeno-sti na tlačnih napravah hudo obratno nesrečo, ko so za-radi opeklin celo štirje delavci umrli. Tehnično stanje navedenih tlačnih posod nam je po-znano, zato rizika obratovanja ne more nihče prevzeti nase. Glede na to, da inšpektorat ne dovoljuje nadaljnjih sanacij, smo že v letu 1979 izdelali investicijski program za rekonstrukcijo obrata. Rekonstrukcija celuloze je zajeta v temeljih plana TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode za obdobje 1981 do 1985, zajeta je v samoupravnem sporazumu o temeljih pla-na DO Aero in SOZD GLG. Predvidena rekonstrukcija celuloze je vključena v sred-njeročni plan razvoja za obdobje 1981—1985 TOZD, DO in SOZD GLG. Tako kot so temelji plana usklajeni znotraj DO, SOZD GLG je srednjeročni plan, ki zajema rekonstrukcijo celu-loze, zajet in usklajen v okviru papirne panoge, SIS za gozdarstvo in v srednjeročnem planu republike Slovenije. Rekonstrukcija celuloze je tudi zajeta v dogovoru o te-meljih družbenega plana občine Ljubljana-šiška za ob-dobje 1981—1985 in v družbenem planu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985. Prav tako je posebej rekonstrukcija celuloze vključena v resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-šiška za leto 1983. Z rekonstrukcijo obratov proizvodnje celuloze bo zago-tovljena nadaljnja proizvodnja celuloz§ v Medvodah, in sicer ne več v višini 18.500 ton, ampak 23.300 ton letno. Rekonstrukcija zagotavlja tudi sodobnejšo tehnologijo, po-večanje produktivnosti in ekološko sanacijo voda ter mož-nost povečanja predelave odpadne lužnice. S povečano proizvodnjo celuloze ustvarjamo bazo za povečano proizvodnjo papirja in večjo socialno varnost delavcev. V letu 1979 so v Zagrebu ustavili tovarno celuloze, ki je bila zgrajena leta 1962/63. Celotna oprema za to to-varno je bila uvožena, naprave pa so po kapaciteti in vrsti tehnologije ustrezne našim potrebam. Zato je bil z Zagre-bačko tvornico papira že v letu 1979 dosežen sporazum, da se oprema iz Zagreba prenese v Medvode. Oprema je v dobrem stanju, dokupiti je potrebno le manjši iztrošeni oziroma manjkajoči del opreme. Investi-cijski program kakor tudi izvedbeni projekti so izdelani, tako da vključujejo v nadaljnjo eksploatacijo v Medvodah vso opremo iz zagrebške tovarne. Opremo v Zagrebu smo kupili pod izredno ugodnimi pogoji, s tem da smo pre-vzeli sami kompletno demontažo in servisiranje. Kolikor bi podobno opremo moraii uvoziti, ker je v Jugoslaviji ne proizvajamo, bi le-ta stala najmanj 300,000.000 deviznih dinarjev. Ponudbo za dobavo iztrošene oziroma manjka-joče opreme v Zagrebu smo iskali pri dobavitelju opreme Zagrebačke tvornice papira, ker le-ta razpolaga z vso tehnično dokumenacijo. Po prejemu pozitivnega sklepa SISEOT Slovenije smo v oktobru 1982 podpisali z doba-viteljem ustrezno pogodbo v višini 1,084.000 DM, z dobav-nim rokom junij 1983 in 5-letnim kreditiranjem v višini 80 % od nabavljene vrednosti. Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji je izdala o investiciji pozitivno mnenje v septembru 1982, SISEOT pa za uvoz opreme v oktobru 1982. Pri NB Slovenije smo vlo-žili že v oktobru 1982 vlogo za izdajo soglasja za skle-nitev kreditnega posla v tujini. Narodna banka Slovenije je glede na naravo opreme predlagala, da se sklep Sl-SEOT spremeni, tako da se bo soglasje glasilo za re-zervne dele za investicijsko vzdrževanje. SISEOT je svoj sklep popravil, saj je bilo stališče NB pravilno, ker gre za usposobitev opreme, ki je bila 16 let v obratovanju v Zagrebu. V začetku novembra 1982 smo NB Slovenije predložili nov sklep SISEOT z ustrezno vlogo. Ker od 22. julija 1982 NB republik niso mogle več same dajati so-glasja za zadolževanje v tujini, je NB Slovenije našo vlogo s svojim predlogom za pozitivno rešitev poslala NB Ju-goslavije, ta pa predmeta ni rešila do 11. novembra 1982, ko je zvezni izvršni svet prepovedal vsako zadolževanje za uvoz opreme v inozemstvu. Narodna banka Slovenije je sicer protestirala pri Narodni banki Jugoslavije, ker je bil naš predmet že pred 11. novembrom v Beogradu, toda pozitivne rešitve ni bilo, ker je bilo to le v kompetenci ZIS. Pozneje smo zvezni izvršni svet zaprosili, da naš pri-mer izvzame iz odloka, toda zaradi prezasedenosti, kljub obljubi, našega primera v decembru 1982 ni reševal. V skladu z navodili smo po odloku ZIS z dne 31. decembra 1982 ponovno zaprosili zvezni sekretariat za zunanjo trgo-vino, da nam po 14. točki odloka odobri soglasje za uvoz potrebnih delov. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino nas je konec januarja obvestil, da vrednost delov presega kompetence sekretariata in da moramo s posebno vlogo IS Slovenije zaprositi, da ta zahteva od ZIS, da naš pri-mer izvzame iz odloka z dnem 31. decembra 1982. Na IS Slovenije oziroma komite za ekonomske odnose s tujino smo posredovali ustrezno vlogo s prilogami dne 2. 2. 1983. Komite nas je po telefonu obvestil, da naše vloge ne bo posredoval izvršnemu svetu, ker gre v na-šem primeru pretežno le za nadomeščanje uvoza, obseg izvoza pa ne predstavlja pomembnejše postavke. Tolmačenje komiteja za ekonomske odnose s tujino nam zares ni jasno, saj na bazi lastne proizvodnje celu-loze bazira proizvodnja 26.500 ton papirja v Medvodah, nadalje celotna proizvodnja AC papirja v Celju in grafič-na predelava tega papirja. Kolikor se zaustavi tovarna ce-. luloze, se zaustavi tudi proizvodnja papirja, AC papirja in grafična predelava. Planiran izvoz TOZD Medvode v letu 1983 znaša 5,1 milijona $, skupen izvoz v okviru DO AERO na bazi našega papirja pa 12 milijonov $. Kolikor se zaustavi proizvodnja celuloze v novembru 1983, bi mo-rali v letu 1984 uvoziti celotno vrednost lastne izpadle ce-luloze v vrednosti 11,650.000$, da bi si s tem zagotovili obratovanje papirnice, AC obrata in grafike in si zagotovili izvoz za 12,000.000$. Glede na načrte, da bo rekonstruk-Cija celuloze dokončana v letu 1983, pa smo v letu 1984 planirali za 14,000.000 $ izvoza. Na tej proizvodnji je skup-no v Medvodah in Celju zaposlenih 800 delavcev, ki bi v tem primeru ostali brez dela. Smatramo, da je dovolj žalostno, da se tako obravnava naš primer, saj naj bi z rekonstrukcijo celuloze, ki je v teku, zagotovili nadaljnjo in celo za 5000 ton povečano proizvodnjo celuloze. Uporabljena bo draga uvožena opre-ma iz Zagreba in s tem storjeno družbeno koristno deja-nje. Celotna investicija zato znaša le 176,600.000 din. Ko-likor bi kupili novo opremo, bi bila celotna predračunska vrednost investicije 600,000.000 din in, kot je že rečeno, znaša uvoz opreme namesto 300,000.000 din samo 30 mi-lijonov din. ., Rekonstrukcija teče že 3 mesece, zaključek in zagon novih oziroma rekonstruiranih obratov je predviden konec leta 1983. Trenutno potekajo še vsa dela brez zastojev in brez večjih finančnih težav, bojimo pa se poletnega ob-dobja, ko se bo začela montaža opreme, kjer je zajet tudi uvoženi del in še do danes ni ustreznih soglasij. Izčrpali smo že vsa redna sredstva in načine za prido-bitev soglasja za uvoz potrebnih delov in zato vidimo kot zadnjo možnost, da sprožimo zahtevo pa rešitvi tega živ-Ijenjsko važnega vprašanja za celotno DO Aero s pomoč-jo delegatskega sistema. Zaradi navedenega prosimo skupščino občine, da razpravlja o tem problemu, da pod-pre naša prizadevanja in posreduje pri IS skupščine Slo-venije za ugodno rešitev naše zahteve. ,¦-. AERO, ' TOZD Tovarna celuloze Medvode Stališče izvršnega sveta do problematike rekonstrukcije Tovarne celuloze Medvode Izvršni svet je obravnaval problematiko Aera, TOZD To-varne celuloze Medvode na svoji 46. seji dne 23. 2. 1983 in sprejel naslednja stališča: 1. Rekonstrukcija Tovarne celuloze Medvode je uvršče-na v vse planske dokumente temeljne, delovne in sestav-Ijene organizacije ter v planske dokumente občine Ljub-Ijana-šiška. Investicija je v skladu z družbenimi kriteriji za prestrukluriranje gospodarstva, saj je izvozno usmer-jena, hkrati pa pomeni zmanjšanje uvoza, ekološko sana-cijo voda in zagotavlja možnosti za povečano predelavo stranskih oziroma odpadnih proizvodov. 2. Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška smatra, da je po-trebno izvozno usmerjenost obravnavati z aspekta izvoza delovne organizacije kot celote, saj se tako doseže višja stopnja obdelave proizvodov in izvozi več opredmetenega in živega dela. Problematiko ocenjuje kot zelo zaskrblju-jočo in zato predlaga zboru združenega dela skupščine občine Ljubljana-Šiška, da podpre prizadevanja za njeno razrešitev. Izvršni svet