Celje - skladišče D-Per 545/1978 COBISS Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ in STEKLARSKE ŠOLE leto 6 ROGAŠKA SLATINA JULIJ 78 Ob dnevu borca NOV ISKRENO VAM ČESTITAMO...! Maloštevilno, a vendar odločno jugoslovansko ljudstvo se je leta 1941 uprlo fašističnemu nasilju. Vse je kazalo, da se bodo stisnile strašne klešče, ko je 25. marca podpisala stara jugoslovanska vlada pogodbo na Dunaju, s katero je pristopila k silam osi. Sramotna kapitulacija je spodbudila ponosne jugoslovanske narode, da so se začeli upirati. Val silnih demonstracij je zajel Jugoslavijo med 25. in 27. marcem, vrhunec pa so dosegle 27. marca. Izkazalo se je, da ta veliki ljudski odpor ni bil naključen. Bil je prvi vidni uspeh dela KPJ med ljudskimi množicami. Komunisti, ki so delovali v ilegali od leta 1921, so verovali v svoj narod in ga pripravljali na spopad s sovražnikom. Hitler je 27. marec razumel za vojno napoved in brez poprejšnje vojne napovedi 6. aprila 1941 s pomočjo Italije in Francije napadel Jugoslavijo. Tega dne ne bodo Jugoslovani nikoli pozabili ... Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je 22. junija 1941 izdal razglas, s katerim je poklical ljudstvo na vstajo, 4. julija — ki ga slavimo kot dan borca — pa je sprejel sklep o oboroženi vstaji... Sprva sicer počasi, a vendar zanesljivo, se je širila množica nasprotnikov fašizma; ki je žal imela opraviti tudi z domačimi izdajalci. Skozi boje in nadčloveške napore so se kalili naši borci, saj so imeli pred seboj jasno začrtan cilj — zgraditi socialistični samoupravni družbeni red. Nešteti sovražnikovi poskusi, da bi uničil že močno narodnoosvobo- dilno vojsko, niso rodili sadov, saj je vstaja še bolj plamtela ... Med ruijbolj pomembne boje sodi bitka na Neretvi, ko so proti premočnemu nasprotniku prišle do izraza vse vrline našega narodnoosvobodilnega boja. Reševanje rajencev je pokazalo, da je človek naše največje bogastvo. Skovano bratstvo in enotnost naših narodov ter narodnosti sta zmagovito končali svojo socialistično revolucijo in nadaljevali socialistično graditev. Kakor je bil velik prispevek borcev, ki so izkrvaveli za ideje socializma, ir. Ustih, ki so sledili svoji ljubezni do domovine med narodnoosvobodilno vojno, tako je bil velik tudi prispevek nekdanjih borcev po vojni pri obnovi domovine v vseh ozirih. Veliko knjig je že napisanih o prispevku borcev za našo stvar, toda dejanskega prispevka ni moč oceniti s že tako zvenečimi besedami Najboljše ocene so dejanja, ki so tako doma kot tudi po vsem svetu dobro poznana, saj smo se razvili do zavidanja vredne stopnje. In mnogim postajamo zgled, kako je treba graditi svojo domovino. S takšno zavestjo so se borili naši borci in prenesli to dragocenost na vse poznejše rodove, ki globoko cenijo delež borcev. Ob spominu na vsa velika dejanja in v hvaležnost za nesebična dejanja v vojni in socialistični graditvi, iskreno čestitamo vsem borcem! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« IN STEKLARSKE SOLE VSEBINA Združevanje temeljnih organizacij v delovno organizacijo steklarne »Boris Kidrič« 2 Elaborat v predalih? 4 Prednosti in pomanjkljivosti 5 Tudi režijski delavci...! 1 > Proste sobote pred vrati... 8 Minulo delo In regres za dopust 9 Več prošenj kot stanovanj 10 Argusov sprehod 11 Steklarjev primanjkuje 12 Kje je izhod? IS Anica Halužan: »Hvala, sodelavci!« 13 V spomin 14 Delovnim nalogam naproti 15 Srečno v Zemunu 15 Nagradna križanka št. 51 16 Pred referendumom združevanje TEMELJNIH ORGANIZACIJ V DELOVNO ORGANIZACIJO STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« Zakon o združenem delu v svojih končnih določbah nalaga vsem organizacijam združenega dela, da morajo svojo samoupravno organiziranost uskladiti z zakonom v dveh letih po njegovem sprejetju, to je do 11. decembra letos. Da bi lahko zadovoljili tej zahtevi, smo se v steklarni že lani lotili organiziranja temeljnih organizacij, ki pa še docela niso zaživele v pravem pomenu besede. In to ne predvsem zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov, ki jih je zaradi posebnosti proizvodnje v steklarni zelo težko urediti tako, da bi bila delitev dohodka med temeljnimi organizacijami glede na medsebojno soodvisnost proizvodnega procesa čim bolj stvarna. Ker temeljne organizacije združujejo delo in sredstva na ravni delovne organizacije, v našem primeru na ravni steklarne, smo letos, začeli urejati odnose med združenimi temeljnimi organizacijami. Med najpomembnejšimi konstruktivnimi akti steklarne bo vsekakor samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, ki je sedaj v razpravi. Z njim temeljne organizacije urejajo medsebojne odnose. Sklenile ga bodo vse temeljne organizacijo kot enakopravni subjekti. Z njim bodo v skladu z ustavo SFRJ in z zakonom pri združevanju dela in sredstev zagotavljale neodtujljivo pravico delavcem, da na podlagi svojega dela upravljajo posle in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga ustvarja temeljna organizacija. Zaradi velike pomembnosti tega samoupravnega sporazuma je njegova vsebina urejena z ustavo SFRJ, natančneje pa tudi z zakonom o združenem delu. V njem pa se lahko ureja tudi druga vprašanja, ki se jih ureja s skupnimi samoupravnimi splošnimi akti. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo steklama»Bo-ris Kidrič« je razdeljen na dvajset poglavij, v katerih delavci v temeljnih organizacijah urejajo tiste skupne interese, ki naj bi jih uresničevali v delovni organizaciji kot celoti. Ti skupni interesi in posli so urejeni v četrtem poglavju in predstavljajo istočasno tudi namen združitve. Opravljanje teh skupnih poslov pa bodo poverile temeljne organizacije delovni skupnosti skupnih služb, s katero bodo sklenile poseben samoupravni sporazum, ki bo urejal obseg posameznih poslov, način izvedbe teh poslov in zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev delovni. skupnosti, seveda odvisno od obsega opravli za posamezno temeljno organizacijo. V petem poglavju se ureja medsebojna razmerja med združenimi temeljnimi organizacijami v pravnem prometu in odgovornosti za prevzete obveznosti. Medsebojna razmerja temeljijo na osnovnih načelih dobrega poslovanja in gospodarjenja, s katerim se zagotavlja optimalni učinek za steklarno kot celoto, istočasno pa je predvide- no tudi kompenziranje negativnih učinkov posamezne temeljne organizacije, do katerih bi prišlo zaradi optimalnega učinka gospodarjenja steklarne. Za obveznosti steklarne odgovarjajo temeljne organizacije neomejeno solidarno, prav tako tudi za obveznosti temeljnih organizacij. Temeljne organizacije pa se obvezujejo, da ne bodo prevzemale obveznosti, ki bi bile v nasprotju z razvojno in poslovno politiko ter s sprejetimi plani. Kolikor’ bi katera temeljna organizacija sprejela bremena v nasprotju s to obveznostjo, jih bo krila iz lastnega čistega dohodka, ki presega sredstva za zajamčene osebne dohodke. Temeljne organizacije si bodo med seboj pomagale pri odpravljanju motenj v poslovanju in pokrivanju morebitnih izgub. Temeljna organizacija, pri kateri bi nastopile motnje ali bi imela izgubo, mora izdelati sanacijski program, ki je vezan na soglasje drugih temeljnih organizacij. Temeljne organizacije same razpolagajo z družbenimi sredstvi, ki jih ustvarjajo delavci v vsaki izmed njih, steklarni pa poverjajo razpolaganje z njihovim družbenimi sredstvi, ko gre za opravljanje in izvajanje nalog, za katere temeljne organizacije združujejo sredstva po določbah osmega poglavja tega sporazuma, za prodajo skupnih izdelkov in proizvodov in pri sklepanju samoupravnih sporazumov, ki so v zvezi z opravljanjem skupnih poslov in razpolaganjem z družbenimi sredstvi, temeljnih organizacij. V osmem poglavju se ureja združevanje sredstev zlasti v naslednje namene: rAvV . ' • ‘ *'■ , :--r. .. Es KP;* ':'0 j — za financiranje tekočih skupnih poslov in skupnih stroškov, — za investicijske naložbe v združena sredstva in druga osnovna in obratna sredstva, — za skupna vlaganja v druge organizacije združenega dela, — za financiranje uvoza in izvoza, — za stanovanjsko izgradnjo in druge potrebe 'kupne porabe v steKlami, — za zagotavljanje materialne osnove dela delovne skupnosti skupnih služb, — za pokrivanje morebitnih izgub katere izmed temeljnih organizacij po sprejetem sanacijskem programu, — za financiranje planskih nalog prek posebne finančne službe steklarne. Da bi se vsem delavcem zagotovil enak položaj in socialna varnost, urejajo delavci v šestem poglavju sporazuma skupne osnove in merila za urejanje medsebojnih delovnih razmerij, ki temeljijo na enakih pravicah, obveznostih in odgovornosti vseh delavcev, istočasno pa se vsem zagotavlja enake postopke pri uresničevaju in varstvu njihovih pravic in obveznosti. Zaradi tega so v tem poglavju obdelani kriteriji za sprejemanje delavcev oziroma za sklenitev delovnega razmerja, za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, o sprejemanju in usposabljanju pripravnikov, določajo pogoje pod katerimi lahko ali morajo delavci ene temeljne Organizacije delati v drugi temeljni organizaciji, kriteriji za določanje dolžine letnega dopusta, odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin, izobraževanje delavcev, odgovornost za delovne obveznosti, delovni čas in prenehanje delovnega razmerja. Pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti sta dani delavcem dve možnosti in sicer, da ustanovijo skupno disciplinsko komisijo, ali da ima vsaka temeljna organizacija svojo komisijo, odvisno od števila zaposlenih delavcev in od števila kršitev. V sedmem poglavju se ureja planiranje, kajti vsem delavcem je zagotovljena ustavna pravica in dolžnost, da določajo usmeritve za plane temeljnih organizacij kakor tudi elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o osnovah plana steklarne. V ta namen se sprejema dolgoročne, srednjeročne ia letne gospodarske plane. V dolgoročnih planih razvoja se določa splošno orientacijo za razvoj temeljnih organizacij in steklarne kot celote ter smeri tega razvoja in ukrepe, ki so potrebni za uresničevanje predvidenih ciljev. Srednjeročni plani so temeljni plani ekonomskega razvoja temeljnih organizacij in steklarne in zajemajo zlasti planiranje razvoja, rasti in 'organiziranja proizvodnje in storitev, raziskovanje in uvajanje nove tehnike in tehnologije, združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije, pridobivanje skupnega in celotnega prihodka in dohodka in njegovo razporejanje, ureja- s smsi Navezana nc vrvi čaka velikanka, da jo vrle roke delavcev natovorijo z izdelki naše stekla^e in drugih podjet;, ki uspešno trgujejo s prekomorskimi deželar mi... foto /oco Žnidaršič 'S nje izvoza in uvoza, pridobivanje kadrov, investicijske izgradnje, urejanje družbene samozaščite, reševanje stanovanjskih vprašanj, obveznosti do drugih organizacij združenega dela ter pridobivanje in uporabo sredstev za uresničevanje ciljev in nalog srednjeročnega plana. Letni gospodarski plan pred stavlja konkretizacijo letnih sprotnih nalog in ciljev srednjeročnega plana. Nadalje je v samoupravnem sporazumu urejeno še razporejanje in izkazovanje dohodka, opredeljeni so organi upravljanja in izvršilni organi ter njihove pristojnosti in naloge, sestava teh organov in način sklepanja ter sprejemanja odločitev, koordiniranje delovnega procesa, medsebojna razmer- ja med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, samoupravna delavska kontrola, notranja arbitraža, skupni samoupravni splošni akti, razporejanje sredstev, pravic in obveznosti na temeljne organizacije, izločitev temeljne organizacije ter prehodne in končne določbe. Istočasno bodo delavci sprejeli tudi statut delovne organizacije, v katerem so urejene predvsem statusne določbe, volitev organov upravljanja, potek sej in odločanje na njih. Da bi bila razprava o omenjenih aktih čim bolj učinkovita, je bilo gradivo razdeljeno med delavce tako, da se bodo lahko pravočasno seznanili z nje- govo vsebino. Hkrati je bila koordinacija z delegati delavskega sveta ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Pomembno vlogo ima zlasti sindikat, ki je nosilec razprav. Ko se bodo na razpravah oblikovali predlogi in dopolnitve aktov, jih bodo delavski sveti uskladili na skupni seji, nakar bodo razpisali referendum, ki bo predvidoma v začetku julija letos. Istočasno bodo dane na referendum po posameznih temeljnih organizacijah tudi določene spremembe že sprejetih samoupravnih aktov. Oba akta bosta sprejeta, če bo zanje glasovalo nad polovico delavcev v vsaki temeljni organizaciji. ALOJZ JUHART Beneficirana delovna doba ELABORAT V PREDALIH? Bolj učeno pravimo nekemu napisanemu strokovnemu delu tudi elaborat. In o takih elaboratih smo pri nas že precej govorili in nekaj tudi že pisali na straneh našega glasila. Posebno o elaboratu, ki so ga sestavljali strokovnjaki v zvezi z beneficirano delovno dobo, ali kot jo drugače imenujemo tudi »doba s povečanim štetjem«. Pisati o zadevah, ki se vsaj zdijo tako zapletene, čeprav ne bi smele biti, pa pomeni podajati se na spolzek teren, na katerem lahko vsak čas zdrsneš. In vendar razvoj dogodkov v zvezi z razpravami o beneficiranju delovne dobe naših 102 sodelavcev naravnost narekuje potrebo po pisanju o tej zadevi . . . Zakaj? Opredelili smo se, da bomo namenjali vso skrb delovnemu človeku, čemur se niti ne kanimo odreči, saj je to vendar največja vrednota v naši družbi. Ko si mislimo, da skrbimo zanj, pomeni ukreniti vse za zaščito njegovih življenjskih-interesov takrat, ko je do tega upravičen, in mu tudi odkrito povedati, če mu nekaj ne pripada. Ne le, da se piscu tega sestavka zdi to nujno, ampak tudi potek v zvezi z beneficiranjem navaja na resno razmišljanje, da jemlje nekdo oziroma jemljejo nekateri to zadevo preveč lahkotno, če že ne uporabim drugega izraza! Usoda naših elaboratov Za ponazoritev navajam žalostno potovanje teh naših elaboratov, dopolnil in še česa drugega! Ko smo pričeli steklarji postopek za priznanje beneficirane delovne dobe sem imel (ne)srečno priložnost prisostvovati seji komisije steklarske industrije Jugoslavije v Pančevu. Na njej smo že tedaj postavili temelje, na katerih bo treba graditi priznanje beneficirane delovne dobe. Resnici na lju- bo je treba tudi reči, da hkrati ni bilo možno uresničiti vse potreb in želja. Gotovo se boste spomnili primera, ko je bil odbit zahtevek za priznanje beneficirane delovne dobe steklobrusil-cem, ko so bili nujno potrebni sicer nepriljubljeni posegi. Pa pustimo to ob strani! Sindikat v steklarski industriji Jugoslavije si je na moč prizadeval, da bi razširil krog delavcev, ki jim upravičeno gre beneficirana delovna doba. Med te so uvrščeni: delavci v kislinski polimici, steklobrusilci, grobi bru-silnici, rezalci (ročni) stekla in zatalje-valci robov. Elaborat za to je bil izdelan in poslan . na ustrezen naslov leta 1974. Potem sta bili potrebni dve leti, da so pristojni rekli: »Dopolniti ga je treba!« In predlagatelji so to storili ter prvo dopolnitev poslali marca 1976. Ker to še ni bilo dovolj, so ocenjevalci elaborata zahtevali Še drugo dopolnitev, ki so jo predlagatelji poslali oktobra isto leto. Potem je februarja 1977 prispel odgovor od »Savezne zajednice penzijskog i invalidskog osiguranja Jugoslavije — komisija saveza zajednica za pitanja beneficiranog staža«, da se po tem elaboratu in dopolnitvah zadeva končuje, ker da so podatki še pomanjkljivi in da bodo nove dopolnitve šteli za nov elaborat! Zato so predlagatelji izdali nov elaborat, ki je narejen po družbenem dogovoru in po enotni metodologiji dela za takšne zahtevke, in ga oktobra 1977 poslali vsem republiškim skupnostim za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po spoznanju vsega tega se človeku zamegli pred očmi...! Je mar res možno, da potrebujemo za neko zadevo kar polni dve leti, predno šele ugotovimo potrebo po nekašnih dopolnitvah in zato zahtevek ponovimo? Prej bi rekli, da so pristojni te zadeve urejali bolj vsakdanje ... Odgovor, ki ga ni in ni... I Dvajsetega oktobra lansko leto — torej 20. 10. 1977, da ne bo pomote, je jugoslovanska komisija steklarske Industrije za vprašanja beneficirane delovne dobe poslala nov zahtevek, toda odgovora še vedno ni! V 11. členu družbenega dogovora o urejanju postopka in o usklajevanju kriterijev delovnih mest, na katerih se delovno dobo šteje s povečanim štetjem, je zapisano: 1. skupnost, kateri je podan zahtevek skupaj s strokovno dokumentacijo za določanje delovnih mest, na katerih se doba zavarovanja računa s povečanim trajanjem, obvešča v roku 30 dni po sprejemu tega zahtevka, vse druge skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zvezo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije; J. v roku 30 dni od dneva prejema zahtevka strokovne službe določajo čas za postopek razprav o zahtevku, oziroma o strokovni dokumentaciji ter kateri skupnosti bo zaupana strokovna dokumentacija; 3. skupnosti, ki preverjajo strokovno dokumentacijo, posredujejo v določenem času vsem skupnostim za po kojninsko in invalidsko zavarovanje, kakor tudi Zvezni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije, po en izvod poročila z oceno o strokovni dokumentaciji, o kateri so razpravljali in katera je bila obravnavana . Določila družbenega dogovora, ki je sicer bil sprejet po našem prvem elaboratu, določajo način pristopa k celotni zadevi. Toda vse kaže, da so določila eno, praksa pa je drugo!? Naši sodelavci, ki upravičeno pričakujejo priznanje beneficirane delovne dobe, in vsi drugi delavci, ki jih pod- piramo v teh prizadevanjih, se vsekakor ogrevamo za bolj življenjsko gledanje na te zadeve, in zavračamo takšen pristop, kakršnega so ubrali pristojni v tem primeru ...! Niso zalegla niti ustna niti telefonska vprašanja. Odgovorov, tistih pravih, ki bi jim lahko verjeli, nismo dobili ...? Na podlagi tega zato lahko upravičeno sklepamo, da so izgovori, s katerimi nas slepijo, brez ustrezne podlage. Veliko rajši bi slišali, da nam zahteve po beneficiranju priznajo, ali pa odločno rečejo: »Tega ne priznamo iz takih in takih razlogov!« Pričakujemo le tisto, kar smo si že zaslužili! Izgovori, češ da bo tako ali tako opravljena revizija beneficirane delovne dobe nimajo nič skupnega z našimi zahtevami, da se nam prizna tisto, kar smo si v preteklosti že dejansko zaslužili. Ko bodo naše delovne razmere boljše, bomo tudi mi rekli, da pač ne potrebujemo več širše družbene pomoči. Slišimo tudi, da se nekateri ogrevajo za priznavanje beneficirane delovne dobe le za pet let nazaj? Na to bi bilo v odgovor najboljše vprašanje: »Mar smo nekdaj delali v boljših delovnih razmerah?« Mar res ničesar nismo storili za izboljšanje naših delovih razmer? Ce bi ravnali tako, bi zanikali ves naš napredek, ki je vendarle tako velik, da ga nihče nima pravico zmanjševati! Kakor vestno opravljamo svoje delovne naloge na delovnih mestih, tako tudi smemo upravičeno zahtevati, da bodo pristojni brez ovinkarjenja opravili svoj del naloge brez kakršnih koli kulis...! JOVO TISMA Fazni obračun na rešetu PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI Navdušenje po sprejetju zakona o združenem delu, ki med drugim določa tudi nagrajevanje po doseženih delovnih rezultatih, je bilo med večino članov naše delovne skupnosti na visoki ravni. Mislili smo si, da je končno le napočil čas, ko bo sleherni med nami prejemal toliko, kolikor si je zaslužil s svojim delom. To naj bi hkrati tudi pomenilo, da bomo odpravili številne težave, ki se rojevajo zaradi povprečno nizkih osebnih dohodkov. Na številnih sestankih smo slišali, da je treba urediti osnove in merila, ker da je to podlaga za dosego zastavljenih ciljev. Eno je govoriti, drugo pa je ... Do tod je vse lepo In prav. Eno je govoriti, drugo pa je nekaj presaditi v vsakdanjo prakso! Da je res tako', potrjujejo dogodki in pojavi od takrat, ko smo te reči sprejeli na referendumu ... Roko na srce! Ugotoviti je treba, da se je premaknilo, toda po vsem sodeč, le nekoliko prepočasi... Ko začnemo neko zadevo reševati, naletimo na veliko težav. Ene bi lahko uvrstili nad objektivne, druge pa med subjektivne narave. In vsakdo si po svoje razlaga prve in druge, za kar se tudi močno ogrevamo ... če so kje, potem smo delavci v temeljni organizaciji »Kristal« gotovo največ premišljevali v tej smeri. Prišli smo tako daleč, da ni več enotnega sistema v notranji delitvi ustvarjenega denarja za osebne dohodke na podlagi' normativov. Ena med brigadami je izkoristila svojo samouprav-ljalsko pravico, da razdeli ustvarjena sredstva za osebne dohodke na podlagi faznega obračuna in ne na podlagi odstotnega sistema. Zanimivo je pripomniti, da so delavci v njej to odločitev sprejeli z glasovanjem, ki se je končalo v razmerju 15 glasov »za« in 7 glasov »proti«. Izkušnje torej so, toda časovno tako kratke — saj trajajo komaj slabih pet mesecev — da na njihovi podlagi ne moremo v celoti oceniti vseh prednosti in pomanjkljivosti novega načina delitve ... Kaj pa je povedala mala anketa? Lahko bi rekli, da nas je tak sistem razdelil na tiste, ki se ogrevamo za nekaj podobnega, in na tiste, M smo proti. Neglede na to, kateri skupini smo bolj naklonjeni, je treba reči, da s tamarjem ničesar ne bomo spremenili. Pričakovanja, da bomo dobili takšen sistem, ki bo brez napak, so zelo zmotna, saj je preteklost pokazala tudi na slabe strani dosedanjega sistema. Z željo, da bi dobili nekaj mnenj v zvezi s prehodom na drugačen način delitve osebnih dohodkov, smo zaprosili sodelavce, na-j spregovorijo tako, kakor doživljajo ta, porajajoči se sistem nagrajevanja po doseženih delovnih rezultatih. Jadranka Tepeš »Menim, da smo s faznim obračunom že v zamudi, ker vemo, da je dosedanji sistem nagrajevanja zastarel, oziroma ni več v skladu z zakonom o združenem delu. če pa fazni obračun hočemo izpeljati, bo vsekakor treba urediti veliko stvari. Ena izmed njih je nedvomno planiranje proizvodnje^ ki bo omogočilo nepretrgano delo. Vztrajati rhoramo tudi na kakovosti. Ostati mora vsaj na eni ravni kot Je sedaj. Zdi se mi tudi, da se nekateri naši starejša sodelavci upravičeno bojijo faznega obračuna. Zaradi tega moramo že v pripravah na uvedbo takega sistema storiti vse, da ne bo v primeru delavčevih pešanj delovnih moči, ta prikrajšan. Mislim, da bi takšne zadeve morali urediti z boljšim vrednotenjem minulega dela!« Marta Jordan »Gotovo! Dosedanji sistem ni ustrezal zahtevam našega časa. Predlagana rešitev, to je fazni obračun, se mi zdi dobra; seveda le v primeru, če bodo vse stvari ustrezno obdelane. Tukaj predvsem mislim na stvarno, torej pošteno postavljanje normativov, na težavnostne skupine ipd. Prav v težavnostnih skupinah naj bi prišla do izraza posameznikova strokovna usposobljenost, in le ta naj bi bila pošteno nagrajevana. In kaj nam prinaša fazni obračun? Po moji presoji, v prvi vrsti, večjo zavzetost vsakega posameznika, s tem pa tudi večjo proizvodnjo. Ne bo namreč vseeno, koliko in kako bomo delali, saj bo le od delavca samega odvisna višina njegovega osebnega dohodka1« Rozika Terčič »Menim, da dosedanji odstotni sistem nagrajevanja ni bil najbolj pravičen, vendar tudi fazni obračun, ki ga zadnjih nekaj mesecev preizkušamo v naši brigadi, še ni najbolj ustrezen. Po mojem mnenju je ena izmed njegovih glavnih napak v tem, da posamezne faze, ki zahtevajo veliko večje strokovno znanje, niso te- Jadranka Tepeš meni, da smo s faznim obračunom ie v zamudi — foto Kome-rički mu ustrezno ovrednotene. Ko pa bodo normativi v vsej brusilnici urejeni, bo tale način nagrajevanja gotovo bolj pravičen. Kajti prvi pogoj za nemoteno delo po faznem obračunu je, da morajo biti norme postavljene prej predno se prične njegova proizvodnja. Nedvomno pa je, da bo treba nameniti tudi veliko več pozornosti sa mi kakovosti dela, ker se pač lepo in izredno hitro hkrati delati ne da! In vemo tudi, da kakovost še kako vpli va na višjo ali nižjo premijo«! Terezija Kamenšek Način nagrajevanja, ki ga uvajamo sedaj in ki ga že imamo v naši brigadi, se mi ne zdi nič bolj pravičen, kakor je pravičen tisti, prejšnji! Stre meti moramo za tem, da bodo norma tivi bolj stvarni. Idealno jih kar čez noč ne moremo izdelati ... že dalj časa ugotavljam, da je število doseženih točjt odvisno od dela, ki ga dobiš. Torej je nekaj narobe s postavljenimi normativi, saj si drugače ne morem tolmačiti velike razlike v doseganju točk. Rada pa bi omenila še nekaj v zve zi z minulim delom ..! Zavedati se moramo, da človek ni stroj, ki ga namažeš, da potem boljše dela. Človekova roka z leti upeša ...! Občutek imam, da nekateri mladi ne bi radi priznali zaslug starejših sodelavcev. Tudi steklarska šola ni več tisto, kar je bila. Po moje sploh ni več važno, ali jo imaš ali pa ne. Kvečjemu pridobi tisti, ki šole nima, ker mu tri leta teče delovna doba, pa še osebni dohodek prejema... Seveda pa vse ni tako črno kot se včasih kaže. Zato se strinjam z geslom: Kolikor na rediš, toliko dobiš! »Gotovo,« pravi Marta Jordan, »da dosedanji sistem nagrajevanja ni ustrezal zahtevam našega časa!« — foto Ko-merički Leon Drimel »Z ozirom na dosedanji dolgoletni sistem delitve po odstotkih pomeni fazni obračun revolucionarno potezo naše generacije. V tem sistemu bo vsak brusilec našel sebe. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bo ta sistem idealen. Treba ga bo v vsakdanji praksi budno spremljati in izpopolnjevati, ker je nedvomno boljši od dosedanjega. Fazni obračun ima veliko prednost. Ena je vsekakor manjša fluktua-ciji mladega kadra, kajti marsikateri mladi brusilec je po končani steklarski šoli pričel razmišljati in iskati boljši zaslužek kje drugje. Nadaljnja njegova prednost je tudi, da bo brusilni ca ustvarjala več denarja za osebne dohodke in da bo ta pravičneje razdeljen. Seveda pa pri vsem tem ne smemo pozabiti na strokovno in kakovostno delo, ki mora ostati v ospredju!« MILORAD KRAČUN »7 novem sistemu nagrajevanja bo vsak brusilec našel sebe...!« meni Leon Drimel — foto Komerički »Stremeti moramo za tem, da bodo normativi bolj stvarni...!« je opozorila Terezija Kamenšek —- foto Komerički Nagrajevanje po delu TUDI REZIJSKI DELAVCI...! S prvim februarjem smo dokončno opustili stari pravilnik o osebnih dohodkih in v skladu z zakonom o združenem delu napovedali prehod na dohodkovne odnose, Naredili smo si nove pravilnike o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb. Ker pa so v nekaterih določilih precej pomanjkljivi, smo jih morali uskladiti z začrtanimi cilji naše delovne skupnosti. Seveda je to dokaj zahtevna in odgovorna naloga, zato smo se je lotili po fazah. Najprej smo uredili nagrajevanje po delu v neposredni proizvodnji, delavce v temeljni organizaciji servisnih dejavnosti im v delovni skupnosti skupnih služb pa smo za začetek pustili ob strani. Na vprašanje, zakaj smo začeli prav v neposredni proizvodnji, je odgovor kaj preprost. Imeli smo na razpolago trdne normative del in kakovosti, ki so določeni na podlagi opazovanj in izkušenj. To pa je v tem prehodnem obdobju edina podlaga. Niso bili redki, lahko rečemo upravičeni očitki, zakaj se pri režijskih delavcih stvari ne premikajo v želeni smeri. Razen subjektivnih sla- bosti je temu v dobri meri botrova la tudi nedorečenost v predloženem sistemu nagrajevanja. Zavedajoč se zastavljenih nalog nismo ostali na mrtvi točki. Začeli smo iskati ustrezna merila in ustrezne metode, s katerimi bi tudi režijske delavce nagrajevali po delu. Čeprav zveni premalo prepričljivo, je vendar treba reči, da smo morali ubrati takšno pot. Začetno uveljavljanje dohodkovnih odnosov nosi namreč v sebi' tudi kopico nepredvidenih problemov, zaradi česar se lahko kaj kmalu zgodi, da bi zaradi nedorečenosti zašli v težaven položaj. To pa bi utegnilo povzročiti negativne posledice. V izogib nepredvidenim pojavom In da bi obdržali raven osebnih dohod- kov, smo bruto maso sredstev za osebne dohodke določali na podlagi planskih predvidevanj, neglede na doseženo proizvodnjo in prodajo. Samo delitev sredstev na temeljne organizacije in v njih po obračunskih enotah pa smo opravili na podlagi točkovnih ur. To je bil edini možni način za delitev in obračun osebnih dohodkov, je pa žal precej nespodbuden — predvsem v neposredni proizvodnji. Prehojeno obdobje je za to najboljše potrdilo. In kako naprej? Nobenega dvoma ni, da smo postavljeni pred dejstvo, ko moramo preiiti na dosledno uresničevanje spodbudnega načina delitve. Odločili smo se, da se v skladu s pravilnikom in z razpoložljivimi kazalci lotimo že dolgo načrtovanega. Imamo kazalce za proizvodnjo in prodajo in ker nimamo posameznih meril, bomo uporabljali skupinska merila v učinkih za posamezne skupine (grupe) delavcev v režiji. Nihanje proizvodnje in prodaje bo povzročilo tudi nihanje sredstev za osebne dohodke nad načrtovano ravnijo in pod njo. Tako bo potekala delitev sredstev za osebne dohodke: — v vseh proizvodnih temeljnih organizacijah sorazmerno z njihovo doseženo in s planirano proizvodnjo, — za delovno skupnost skupnih služb In temeljno organizacijo servisne dejavnosti pa sta še dva dodatna kazalca uspešnosti, ki zagotavljata čim uspešnejše gosoodariemje — to sta dohodek in akumulacija. Z novim načinom delitve sredstev za osebne dohodke ne predvidevamo 100 odstotkov akontacij, temveč :e akontacije na podlagi doseženih rezultatov. Osebni dohodek delavcev v komercialnem sektorju bo odvisen od tehle kazalcev: dosežena prodaja v primerjavi s planirano 60 odstotkov, dosežena proizvodnja temeljnih organizacij v primerjavi s planirano 20 odstotkov. doseženi dohodek v primerjavi s planiranim 20 odstotkov. Osebni dohodek delavcev v tehničnem sektorju bo odvisen od kazalcev: dosežena proizvodnja v primerjavi s planirano 50 odstotkov, dosežena prodaja v primerjavi s planirano 20 odstotkov, dosežen dohodek v primerjavi s planiranim 20 odstotkov in do- IZPOSOJENO IZ „DELA' MAKS TOBOLJEVIČ 1 »Vidiš, Janezek, tu je čisto na kiatko in razumljivo napisano vse, kar te zanima in kar moraš vedeli.« sežena akumulacija v primerjavi s planirano 10 odstotkov. Delavci v splošno-kadrovskem sektorju in v finančnem sektorju bodo prejemali osebne dohodke po tehle kazalcih: dosežena proizvodnja v primerjavi s planirano 40 odstotkov, dosežena prodaja v primerjavi s planirano 40 odstotkov, doseženi dohodek v primerjavi s planiranim 10 odstotkov in dosežena akumulacija v primerjavi s planirano 10 odstotkov. Kontrolorji kakovosti naših izdelkov bodo prejemali 80 odstotkov osebnih dohodkov na podlagi doseženih normativov in 20 odstotkov na podlagi doseženega dohodka v primerjavi s planiranim. Vsi delavci, ki opravljajo vodilna in vodstvena dela — to so vodje temeljnih organizacij, delovodje in skupi- Večina naših sodelavcev se še dobro-spominja, da smo imeli 48-umi delavni teden, kar pomeni, da smo delali osem ur na dan. S precejšnjo zamudo, šele takrat, ko nas je zakonsko določilo tako prisililo, smo tudi ml prešli na 42-urni delavnik, toda brez prostih sobot. Takrat smo se namreč odločili za 7-umo delo vsak dan in ne za 8-umega ob prostih sobotah, kakor se je odločila večina drugih delovnih kolektivov. Čeprav smo delali vse dni v tednu, so se rojevale tudi tihe želje po prostih sobotah. Razlogi, ki so prenekate-rega sodelavca pripeljali do takšnih razmišljanj, so kaj različni. Vendarle bi se jih dalo strniti v željo po enakosti z delavci v drugih delovnih organizacijah, po enakosti z našimi družinskimi člani, ki so v delovnem razmerju drugod in ki imajo tudi proste sobote, pa tudi po tem, da bi si proste sobote izrabljali za rekreacijo, postori-tev kakšnega domačega opravili, ko bi novodje v njih, ki so sedaj nagrajevani po režiji, bodo v prehodnem obdobju vrednoteni po istih kriterijih, kakor bodo vrednoteni delavci v pro-izvodnotehničnem sektorju, dokler ne bodo »zaživeli« posamezni kazalci uspešnosti. Akontacijo osebnih dohodkov delavcev v servisnih dejavnostih bomo določali na podlagi kazalcev o uspešnosti kot delavci v tehničnem sektorju v odvisnosti od planirane osnove vse dotlej, dokler ne bodo izdelani normativi dela. Koliko časa bodo nove osnove veljale ... ? Vse kazalce — dosežena proizvodnja in prodaja, ustvarjen dohodek ter akumulacija bomo uporabljali kumulativno ali kopičeno za primerjano obdobje, s tem da bomo proizvodjno in prodajo ugotavljali za tekoči ali sprotni mesec, dohodek in akumulacijo pa bomo ugotavljali za en mesec nazaj! Vse postavljene osnove bodo veljavne za prehodno obdobje in toliko časa, dokler ne začnejo delovati dohodkovni odnosi. Z uvedbo dohodkovnih odnosov pa bodo začeli delovati pravilniki z vsemi svojimi določili. Seveda, naravnani na bolj uspešno delo in gospodarjenje, s čimer bomo ustvarjali večji dohodek, ki je navsezadnje v resnici temeljni cilj vseh naših prizadevanj. ANTON SOVINO, dipl. ekonomist / i zaposlena žena in mati imela vsaj nedeljo zase...! Vse to nas je pripeljalo do tege, da smo se oglasili na zboru delavcev z vprašanjem: »Kaj pa mi in proste sobote?« Potem je sledila razprava na zboru, razprava na delavskem svetu in izvoljena je bila komisija, ki je pripravila anketo. Rezultat je znan. V temeljni organizaciji »Kristal« se nas je Mi in delovni čas PROSTE SOBOTE PRED VRATI... Že Iz zgodovine delavskega gibanja je znano, da se je delovni čas nenehno spreminjal. Nekoč je bil strašansko dolg, v carski Rusiji pa so celo otroci delali po 16 ur na dan. In prav tako je iz zgodovine delavskega gibanja znano, da so si delavci nenehno prizadevali za skrajšanje delovnega časa. Le redki so med nami, ki tako ali drugače ne vedo za nekdanje geslo delavcev: »tri osmice«, ko so se borili za to, da bi 8 ur delali, da bi se 8 ur kulturno usposabljali in da bi 8 ur počivali . . . Izpitni izZelek Anica Ktičiš — kristalna skleda, ki bi si jo gotovo vsakdo želel,.i od 287 anketiranih 232 odločilo »ZA«, 55' delavcev pa je bilo »PROTI«. Čeprav je anketa le poizvedovanje, ki ne zavezuje, je vendarle kazno, da nas je večina, ki si želimo prostih sobot. Do pred kratkim bi bila uresničitev te želje dokaj zapletena, sedaj pa je odvisno le od nas v »Kristalu«! Ko to pišem, imam v mislih samoupravni sporazum o združevanju v de- lovno organizacijo, ki izbiro delavnika prepušča vsaki temeljni organizaciji, če le ne moti proizvodnega procesa drugih temeljnih organizacij. Narava dela v »Kristalu« je takšna, da v nobenem primeru ne moti proizvodnega procesa drugih temeljnih organizacij, zaradi česar so dani vsi pogoji, da preidemo na delovni čas, ki ustreza večini sodelavcev. Po dosedanjem prizadevanju v tej smeri smemo zato sklepata, da niso proste sobote le sanje, temveč resničnost. Iz sklepov delavskega sveta in osnovne organizacije sindikata je razvidno, da bi lahko pričeli delati po novem že s 1. julijem letos. Upamo, da tako tudi bo!? KARL HOLESEK Vprašajte - prigovarjamo! MINULO DELO IN REGRES ZA DOPUST V središču zanimanja članov naše delovne skupnosti je brez dvoma uveljavljanje Sindikalne liste 78, ki so jo sprejeli slovenski sindikati z namenom, da bi poenotili marsikatero zadevo, ki smo jo v preteklosti urejali vsak po svoje. Včasih pa si sindikalno listo razlagamo napak, ko mislimo, da lahko uveljavimo vse pravice, ne oziraje se na naše finančne zmogljivosti. Letošnje razprave o sindikalni listi so stekle nekoliko pozno. To pomeni, da jo bomo — seveda, če se bomo odločili tako — pričeli uveljavljati šele v drugi polovici leta. Na seji vseh delavskih svetov temeljnih organizacij G. junija so med drugim tudi govorili o minulem delu in o regresu za letni dopust — ali kakor smo mu bolj priljubljeno rekli — o obrazcu K-15. čakajoči na avtobus.. .1 Alt bodo naši sodelavci še dolgo čakali na to, da bodo avtobusne zieze za njihovo prihajanje na delo in odhajanje z dela boljše od sedanjih? — fow KomerXkt ,; * e j3' “ žfi *“ 6 ' Ker je v zvezi s tem še marsikaj nejasnega, smo se v uredništvu odločili zastaviti dve vprašanji: zakaj predlagane spremembe v zvezi z minulim delom in zakaj kljub že počitniškemu razpoloženju še ni izplačil za regres za letni dopust — K-15? Odgovor na vprašanje o minulem delu Na vprašanje o minulem delu je diplomirani ekonomist Anton Sovino odgovoril: »Zakon uveljavlja novo podlago za pridobivanje osebnega dohodka iz delovnega prispevka pri gospodarjenju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije — z minulim delom. Z drugimi besedami povedano gre za tisti del osebnega dohodka, ki ga je delavec v preteklosti zavestno odstopil za razširjeno reprodukcijo, to je za povečanje proizvodnje, in ga zdaj oplemenitenega — povečanega deli za osebne dohodke. Najbrž ni nobenega dvoma, da je prav, če dobi tisti, ki je odstopil več osebnega dohodka za povečanje proizvodnje, tudi večje povračilo. Se pravi, da ima tisti delavec, ki je v obdobju večanja proizvodnje prispeval več dohodka, pravico do- večjega deleža iz naslova minulega dela! Ob domnevi, da delavčev prispevek k dohodku nenehno raste sorazmerno, lahko osnovo za . obračun minulega dela določimo z višino akontacije osebnega dohodka za živo delo. V akontacijo osebnega dohodka za živo delo spadajo akontacija za delo po normativu oziroma po času, nagrada za kakovostno delo, premija itn. Dosedanji način izplačevanja minulega dela nikakor ni spodbuden, saj smo delavci ob različnih prispevkih za povečanje proizvodnje dobili enako povračilo v »starostni grupi delovne dobe«, kar je povzročilo negodovanje tistih, ki so prispevali več, dobili pa manj in bili tako oškodovani dvakrat; prvič oškodovani zaito, ker so v preteklosti dali večji delež svojega dohodka za povečano proizvodnjo in drugič oškodovani zato, ker so iz tega večjega deleža dobili neko povprečje, ki je bilo znatno manjše, s čimer so solidarnostno prelivali del svojega osebnega dohodka delavcev, ki so manj vložili, povrnjeno pa so dobili več, kakor jim iz naslova minulega dela sploh gre! Menim, da smo v razpravi pred referendumom (razprave so potekale od 19. do 27. junija — urednikova opomba) odpravili morebitne zadrege v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov iz minulega dela in se bomo brez pridržkov odločili za pravilno pot nadaljnjega nagrajevanja po doseženih delovnih rezultatih. S tem bomo dosledno upoštevali novo zakonsko podlago za delitev sredstev za osebne dohodke. V predhodnih razpravah sta se oblikovala dva predloga in to: * 1. nad 1 do 5 let — 1 odstotek nad 5 do 10 let — 2 odstotka nad 10 do 15 let — 4 odstotke nad 15 do 20 let — 6 odstotkov nad 20 do 25 let — 8 odstotkov nad 25 do 30 let — 10 odstotkov nad 30 do 35-40 let — 12 odstotkov. Po tem predlogu je predviden najvišji možni odstotek od mesečne Stanovanjska vprašanja akontacije osebnega dohodka delavca na živo delo. 2. Lestvica je enaka kakor po prvem predlogu, razlikuje pa se v tem, da bi bila višina taka, kot je sedaj, kar pomeni, da bi minulo delo izplačevali v višini doseženega povprečja posameznih skupin!« Odgovor na vprašanje o regresu za letni dopust Drugo vprašanje smo zastavili magistru ekonomije Francu šrimpfu, ki je o tem spregovoril že na skupni seji delavskih svetov ... »Enako vprašanje bi lahko zastavil tudi sam, je v uvodu dejal Srimpf in nadaljeval: »Ker se po službeni dolžnosti ukvarjam tudi s finančnimi vprašanji, bi tistemu majhnemu številu sodelavcev, ki tega še ne vedo, odgovoril v skladu z zakonom! Znano je namreč, da si sklad skupne porabe iz katerega financiramo regres za letni dopust, moramo ustvariti v pretek lem letu. Torej bi morali za letošnje izplačilo ustvariti sklad skupne pora be v lanskem letu. Žal, kakor je vsem znano, pa nam je sklad skupne porabe splaval po vodi. In ker smo ostali brez tega sklada, ni zakonskih možnosti za izplačilo regresa za dopust. To se je že zgodilo v marsikateri temeljni ali delovni organizaciji. Prav to je spodbudilo sindikate, da pokre-nejo akcijo, naj bi za letos dovolili izplačilo K-15 iz sredstev za osebne dohodke, če bodo ustrezni zvezni orga- ni prisluhnili prizadevanjem sindikatov, se lahko nadejamo, da bi ta denar pričeli izplačevati po 15. juliju. Seveda postopoma, kajti naenkrat oziroma v dveh ali treh mesecih tega nismo finančno zmožni, saj gre vendarle za kakšnih 3 milijone dinarjev, Prav letošnji položaj nas resno opozarja, da se bomo morali v prihodnje vesti v skladu z našimi finančnimi zmogljivostmi in ne željami! In ko že govorimo o skladu skupne porabe, je treba reči, da se poraja podoben problem v zvezi s financiranjem družbene prehrane, saj gredo sredstva za oboje iz tistega dela ostanka dohodka, ki je ostal po pokritju materialnih stroškov, osebnih dohodkov in družbenih dajatev. Ne bo tudi odveč, če bomo natanko seznanjeni tudi s tem, da so sredstva za regres oziroma za cenejši letni dopust (K-15) in za družbeno prehrano šele na četrtem mestu, ker moramo pred tem odvesti sredstva za sklad federacije, nerazvite in rezervni sklad temeljnih organizacij in skupne rezerve občine in republike. Kar ostane po odbitku vseh teh obveznosti, lahko šele namenimo za regres in prehrano. če bi to hotel povedati še bolj preprosto, moram reči, da bi za pokritje vseh obveznosti, za pokritje stroškov K-15 ter za družbeno prehrano morali lansko leto ustvariti 10 milijonov dinarjev sklada skupne porabe!« V Imenu uredništva in naših bralcev, hvala lepa za odgovora! VEC PROŠENJ KOT STANOVANJ Med najbolj občutljiva vprašanja, ki jih rešujemo ne le v naši delovni skupnosti, ampak jih rešujemo pri nas nasploh, nedvomno sodi stanovanjsko vprašanje. Tega smo se dobro zavedali tudi pri sestavi nove komisije, saj je v njej po eden član iz vsake temeljne organizacije. Že na začetku svojega dela se je komisija znašla pred odgovorno nalogo, saj je zaradi novih potreb, ki jih stara komisija ni mogla rešiti, podedovala kar precej nerešenih prošenj... Prva naloga komisije je bila oblikovati kriterije, po katerih bi bilo razvidno, kdo naj ima prednost pri dodelitvi stanovanja. Zedinili smo se, da stari kriteriji, ki so bili sprejeti že prej, ustrezajo. Spremembe smo predlagali le v 4/b točki, v. kateri ne predlagamo nobene točke za člana ožje dru- žine, ki ni zaposlen v steklarni, v 10. točki pa smo dodali »srednjo zainteresiranost«. Ker je poteklo od takrat, ko smo sprejeli kriterije za dodeljevanje stanovanj, že precej časa, je najbrž kar prav, da osvežimo spomin in v celoti objavimo predlog! KRITERIJI Število točk 1. — 2. — 3. Leta službe a) v matični delovni organizaciji za vsako leto 4. Družinski člani a) zaposlen v steklarni b) član ožje družine, ki ni zaposlen v steklarni c) člani ožje družine — otroci 5. Socialno šibki a) zelo nizki osebni dohodki 2 10 6- Dosedanje stanovanje a) nima primernega stanovanja 10 b) brez kopalnice in stranišča 10 c) močno vlažno 10 d) površina manj kot 10 kv. m na družinskega člana 5 7. Nima stanovanja 35 8. Kvalifikacija a) VKV 8 b) KV 6 c) PK 4 d) NK 2 9. Mlada družina brez stanovanja 10 10. Zainteresiranost delovne skupnosti a) zelo močna 20 b) močna 10 c) srednja 5 11. Prednost prej vložena prošnja — leta čakanja (za vsako leto) 3 12. Samohranilka člani družine — otroci (za vsakega otroka) 5 13. Borci NOV a) od 1941 do 1943 10 b) od 1943 do 1945 5 Ko smo sprejeli kriterije, smo se lotili tudi prošenj, ki jih je bilo kar 56 in sicer: 24 za družinska stanovanja, 10 za samska stanovanja in 22 za zamenjavo stanovanj. Ze pred pričetkom reševanja prošenj smo vedeli, da je le 13 stanovanj, ki bodo zgrajena v blokih v Ratanski vasi še letos. Neugoden odnos med prošnjami in razpoložljivimi stanovanji nas je napotil na iskanje vseh mo-•žnosti, da bi pridobili čim več stanovanj. Eno od možnosti smo videli v tem, da bi nekateri delavci, ki sedaj stanujejo v družbenih stanovanjih, ob določeni naši pomoči s posojili zgradi- li lastne hiše ali si kupili stanovanja m potem čim prej izpraznili sedanja stanovanja, da bi jih dodelili prosilcem. Klicu komisije, ki je bil namenjen graditeljem zasebnih hiš, so se odzvali: Marjana Kovač, Franc Galun, Erih Lešnik, Mladen Metlič, Marija Sprajc in Vinko Verk. Komisija si je ogledala gradnjo hiš prosilcev in ugotovila, da bi z dodelitvijo zaprošenih 350.000 dinarjev posojil pridobili 5 stanovanj zato je delavskemu svetu predlagala, naj ta znesek posojil prosilcem odobri. Kljub negodovanjem drugih sodelavcev, ki tudi gradijo zasebne hiše, je komisija ubrala takšno pot predvsem zato, ker so naše obveznosti na podlagi pogodb z gradbenim podjetjem, za stanovanja v sklepni fazi gradnje kar 6,170.000 dinarjev, pa je zaradi tega zmanjkalo denarja za posojila zasebnim graditeljem! IVAN KIDRIČ Vrnitev in še kaj Argusov sprehod Kadar se od tebe, draga bralka in dragi bralec, poslovi prijateljica ali dober prijatelj se gotovo vprašaš: Ali se bova zopet kmalu srečala? In kadar ti izgine izpred oči nekdo ki ti ni najbolj pri srcu, si najbrž oddahneš in ti samohotno uide: Se sreča, da sem se znebil tega nadležnega tipa! Ko sem odhajal, sem si mislil po- IZPOSOJENO IZ „DNEVNIKA" — • -.v.. — Tovariši, to ni pravično: toliko dajemo za reprezentanco — Mundial pa kar brez nas... dobno kakor ti, saj se mi je to zdelo povsem življenjsko, vsakdanje, razumljivo ... Mislil pa sem si tudi, da se prijatelji dejansko nikoli ne razidejo, saj si želijo snidenja še in še. Tuhtal sem tudi o tem, da st Ijud. je odpuščamo kakšno pregreho m da, čeprav kdaj malce sprti, znova lahko postanemo dobri prijatelji. Sklenil sem, da se vrnem k tebil Takšen, kakršen sem bil svoje dni. K tebi, kakršen si bil ob slovesu.. Me sprejmeš? če me, potem imam eno samo željo: Sporoči mi, kar se ti zdi umestno. »Zašimfaj« pa me takrat, ko si bom to zaslužil, če ti moja vrnitev ni po godu, napiši, da bi me imel rajši drugačnega, ali pa nekoga drugega, ki bi ti vseeno spo. ročil kakšno »cvetko«. Naslova ti ne pošiljam, ker domnevam, da ga nisi pozabil, če pa bi se to vendarle zgodilo, naj ponovim: Uredništvo »Steklarja« — za Argusa. In še tole: ne pozabi podpisati svojega imena! Velja ...? Sedaj pa na rahel sprehod! Kondicijsko slabo pripravljen ne bi zmogel obhoditi vsega, kar sem nekdaj opravil z lahkoto. Saj razumete, tudi spomin ohromi, na očeh pa zraste mrena. Vendar potihoma upam, da bo moje zdravstveno stanje šlo na bolje in da bom shodil brez »poživil« bolj uspešno, kakor je naredil eden izmed vaših sodelavcev, ki si ga je pred kakšnimi tremi tedni tako »vložil«, da je potem izgledal kakor barčica sredi viharnega oceana. Kazalo ni nič drugega kot poslati ga v mirno »pristanišče«, da si je izpraznil akumulatorje. Ko sem že pri akumulatorjih naj vam sporočim, kako se nekaterim tako napolnijo, da ne preostane nie drugega, kot povišati ton, ki bi ga težko izmeril fonograf. Zato tistim svetujem, naj svoje akumulatorje praznijo postopoma, kajti ne bom odgovarjal, če komu prizadenejo hude ušesne okvare. Kadrovska vprašanja Že dalj časa nam je skoraj nerodno, ko to vedno ponavljamo, toda v resnici drugih razlag najbrž ni. Za to, da so naši povprečni osebni dohodki — in s tem tudi steklarjevi — občutno nižji od povprečnih dohodkov v slovenskem gospodarstvu, krivde ne bi smeli pripisati le nam samim. Gre za to, da so naši osebni dohodki v prodanem izdelku zelo visoki, saj se gibljejo okoli 50 odst., kar pa je težko prenesti. Ročno delo ni akumulativno! Ob neki priložnosti je predsednik slovenskih komunistov tovariš France Popit dejal, da delovne organizacije, ki imajo veliko ročnega dela, ne morejo biti akumulativne. Te besede, že dolgo ugotavljamo ta-kč, veljajo tudi nam. Mi smo se res odločili, da bomo tudi v prihodnosti gojili ročno proizvodnjo, veliko vprašanje pa je, če bomo brez ustrezne pomoči širše slovenske skupnosti, ki bi se zrcalila v razbremenitvi osebnih dohodkov z zmanjšanimi prispevki, tudi zadovoljivo uspeli. Ko smo se odločili za ročno proizvodnjo, je kajpak prav, da premišljujemo tudi o kadrih, ki bodo nosilci te proizvodnje. V tem sestavku se dotikam steklopihalskega kadra. Od kod dobiti steklarje? Kako jih bomo šolali? Kaj ukreniti, da ne bodo kmalu odšli? Vprašanj je še in še, toda poglejmo, kakšne možnosti so za njihovo rešitev! " , Brskanje po papirjih resnično ni moja strast. In vendar me včasih nekaj, ne vem sicer kaj, zanese tudi na »tuji« teren. Vtikanje nosu v še neraziskana področja resda ni kdove kako priporočljivo. Posebno ne, če imaš slabo srce ali če ti grozi nevarnost, da bi kaj treščilo vate. Ni dosti manjkalo, da bi se zgodilo prav meni, ubogemu povratniku. Med papirji sem zasledil podatek, da bo nova poslovodska pisarna »lepo« opremljena z urami — opravljenimi Zaenkrat se ponujata dve možni rešitvi in sicer, da steklarje izobražuje mo v steklarski šoli ali da steklarje izobražujemo praktično v učni skupini, teoretično pa v steklarski šoli. Sedaj izobražujemo v steklarski šoli 16 steklopihalcev. Eden letos končuje šolo, osem se nam jih bo pridružilo drugo leto, sedem pa pride med nas čez dve leti. V šolskem letu 1978/79 predvideva- namreč za njeno gradnjo. Morebiti bi me pod takšnimi in podobnimi presenečenji še najbolj ob. varovalo morsko podnebje, toda ne vem, kako bi se obnesel, ker si ne. kateri že na začetku ustvarjajo drugačen »vozni red« in s tem »lajšajo« delo v že tako zapletenem in odgovornem delu. Za prvič, bodi dovolj! Delovnega poleta poln, telesno slabo pripravljen in bolj, kot ne, počitniško razpoložen vas lepo pozdravlja vaš Argus. mo vpis 20 steklopihalcev. Od teh jih bodo deset poučevali v steklarski šoli, deset pa jih bomo usposabljali v naši temeljni organizaciji in to v učni skupini, ki je doslej pokazala dobre rezultate. Steklarji nas zapuščajo V temeljni organizaciji osnovna izdelava smo si izdelali majhno analizo za pol leta nazaj, rezultati pa so vsa prej kot razveseljivi. Temeljno organizacijo je zapustilo 31 sodelavcev. Od tega so se trije upokojili, trije so umr- Terenska kuhinja'teritorialne obrambe je na Knežcu postregla zares oSično .../ STEKLARJEV PRIMANJKUJE Že dalj časa opazujemo, da steklarji odhajajo. Vzroke za to lahko iščemo v njihovem težkem delu in v razmeroma nizkih osebnih dohodkih za tako naporno in strokovno delo. U, trije so oblekli vojaško suknjo, ostali pa so zamenjali delavno, organizacijo. Delovno organizacijo je zapustilo največ stiskaicev in odnašalcev in to kar 18, sledi pa jim 7 kroljičarjev. Iz analize je moč razbrati, da so odšli zvečine mladi ljudje, ki nestrpno čakajo le na denar, ne vidijo pa pri nas ne možnosti za napredovanje in ne beneficirane delovne dobe, do katere si pridobijo pravico, ko postanejo kro-gličarjd. Morda so ti delavci tudi premalo plačam? Njihov mesečni osebni dohodek se sedaj giblje med 2.660 in 3.000 dinarji za 182 ur dela, odvisno pač od uspeha brigade, v fcateri delajo. V primerjalnem obdobju je prišlo v našo temeljno organizacijo 16 novih sodelavcev in to 10 odnašalcev in stiskaicev, trije krogličarji, dva vlagalca zmesi in pomočnik, ki se je vrnil iz JLA. Ti podatki kažejo, da smo ostali brez 15 nekdanjih sodelavcev. To sta praktično dve delovni brigadi. Iz povedanega se vidi zaskrbljujoč položaj ne le naše, ampak tudi drugih temeljnih organizacij. Ce ne bo dob- rih steklarjev, ne bo dobrih izdelkov, ki jih lahko oplemenitijo delavci drugih temeljnih organizacij. Resno vprašanje postavlja tudi občutno naraščanje števila invalidov III. kategorije, saj je obratna ambulanta letos prijavila 10 delavcev za invalidsko ocenitev. Z ozirom na to število in na število že invalidsko ocenjenih sodelavcev bi morali razmišljati o nekem vzporednem proizvodu, pri nastajanju katerega bi lahko invalidi uspešno opravljali svoje delo!? POLDA OGRIZEK Sodelavec v težavah KJE JE IZHOD? Eni gremo prej, drugi gredo pozneje s trebuhom za kruhom... Leta minevajo; tečejo nam delovni dnevi; počasi a zanesljivo se izčrpavamo. Tisti, ki jih je narava obdarila z večjo odpornostjo, se dolgo držijo na čvrstih nogah. Toda te sreče nimamo vsi! Ves čas, ko vestno opravljamo zaupane nam delovne naloge, delamo zase, za kolektiv in za družbo. In dokler smo pri moči, problemov ni. Ko pa usahnejo naše moči, kakšno pomoč dobimo? Tudi v tem smo različne, če smemo tako reči, sreče ...! nih delavnih rezultati — po novem pravilniku, ki smo ga pred kratkim sprejeli, bo naš sodelavec prejemal osebne dohodke za delo, ki ga opravlja. Na podlagi tega se lahko vprašamo: »Kaj pa sedaj? Ali je pravično, da bo nekdo zaradi bolezni, ki mu je onemogočila opravljati zahtevnejša dela in naloge, po daljši delovni dobi prejemal nižji osebni dohodek?« Ko pišem te vrstice, imam v mislih sodelavca v grobi brusilnici. Začel je delati kot mlad fant. Svoje delovne naloge je opravljal vestno vse dotlej, dokler ni postal resen bolnik. Ves čas do začetkov bolezni je opravljal delo brusilca I v grobi brusilnici, za kar je prejemal tudi ustrezen osebni dohodek. Naš sodelavec že dolgo časa išče zdravstveno pomoč, toda zaman. Zdravja mu pa nihče ne more vrniti. Zdravniki priporočajo lažja dela. V delovni organizaciji, kjer dela, mu omogočamo take osebne dohodke, kakor jih je imel, ko je delal na svojem delovnem mestu. Do tod je še vse v redu in-prav, to- da zadeve se polagoma pripnejo zapletati. Ker že dela ta naš sodelavec na nižje ovrednotenih delih in halogah, prejema pa višji osebni dohodek, se pričnejo nekateri sodelavci spraševati, zakaj morajo delati tudi zanj. Vse se zdi, da niti v delovni organizaciji niti v zdravniških vrstah ne razmišljamo, če je dovolj to, da razporedimo zaradi bolem! prizadetega delavca v skupino, ki naj ponese breme njegove bolezni. Vsem nam je namreč jasno, da mora nekdo, ki dela poleg njega, odstopiti en delček tudi njemu. Ko bomo sedaj v steklarski šoli prejemali osebne dohodke po doseže Vem, da doslej temu vprašanju ni, smo posvečali ustrezne skrbi in pozornosti, ker so pač drugi delali zanj, oziroma o mu njegovi najožji odelavci odstopali svoj delček, da je prišel na njihovo raven, kakor oni. Skrajni čas je že, da to vprašanje in podobna vprašanja rešimo na pravilen način, saj se mi ne zdi pravično, da mora sodelavec delati za nas, če smo pustili zdravje v delovni organizaciji. Mislim si, da je ena med temeljnimi nalogami sindikata, da se loti reševanja podobnih vprašanj in da se v vsakem primeru posve-tuje z zdravstveno službo. TONE KLOKOČOVNIK Pomoč v nesreči ANICA HALUŽAN: »HVALA, SODELAVCI!« Štiriindvajsetega aprila so gasilske sirene oznanile, da se gasilci odpravljajo na pomoč. Krajane Huma na Sutli je vznemirila novica, da je v hiši Halužanovih na Lastinah 14 izbruhnil požar . . . Žal gasilci niso mogli zmagati, kajti požar je bil močnejši. Halužanovi, iz čigar družine je tudi naša sodelavka Anica, so ostali brez strehe nad glavo, njeni sodelavci in sodelavke smo to žalostno novico sprejeli kot del svoje nesreče, saj je naša sodelavka močno prizadeta. Nismo se pomirili le s tem, da bi svojo sodelavko pomilovali, ampak smo sklenili, da ji bomo po svojih močeh pomagali. Sindikat temeljne organizacije »Kristal«, v kateri dela naša Anica kot pomivalka stekla, je organiziral prostovoljno nabiralno akcijo za pomoč. Rezultat je zbranih 13,615 dinarjev. Odziv je bil v temeljnih organizacijah takle: tozd »Osnovna izdelava« 4.740 dinarjev, tozd »Dodelava« 1.300 dinarjev, tozd »Kristal« 4.310 dinarjev, tozd »Servisne dejavnosti« 545 dinarjev, tozd »Družbena prehrana« 190 dinarjev in delovna skupnost skupnih služb 2.530 dinarjev. Naša kronika žalosti V SPOMIN Z vso te.mobo v srcih smo v juniju sprejemali novice o smrti naših sodelavcev V picah petih dneh smo na zadnjo pot spremili kar tri sodelavce — tovariše, ki jih je VW, t iztmla iz naših vrst. In najstarejši med njimi je bil star komaj 48 let . . Nekdanje sodelavce bcrmo ohranili v trajnem spominu, njihovim svojcem pa izrekamo issreno sožalje! Tako se je — kot že ne vemo kolikokrat prej — potrdila stara resnica, da v nesreči spoznaš prijatelja. To je vrednota naših delovnih ljudi, H v vseh podobnih primerih izkazujejo svojo visoko razvito solidarnostno zavest. FRANJO G0VEDIČ Prvega junija smo se za vedno poslovili od sodelavca Franja. Umrl je v celjski bolnišnici, ko sta mu do srečanja z Abrahamom manjkali dve leti. Po prometni nesreči, ki se je Franju pripetila med vožnjo s kolegom, se mu je zdravstveno stanje slabšalo iz dneva v dan. Vsa prizadevanja zdravstvenega osebja celjske bolnišnice, da bi ga ohranili pri življenju, so bila zaman. Kolikor niso bile posledice nesreče dovolj hude, so prišle do izraza še druge bolezni in nevšečnosti, ki so pretrgale Franjovo nit življenja v mesecu cvetja — 30. maja. FRANJO GOVEDIC ANDREJ LONČARIC Po krajši, zahrbtni m mučni bolezni je prenehalo biti srce našega sodelavca Andreja, očeta majhnih otrok. Z nami je delil dobro in slabo polnih 15 let. S skromnimi dohodki si je zvil prijetno družinsko gnezdo, kjer bi lahko mlada družina živela dostojno življenje. Vse njegove nadaljnje načrte, ki jih je Andrej koval, pa je veliko prezgodaj, v 37. letu starosti, prekinila kruta smrt. ANDREJ LONČARIČ Ko smo Anico vprašali, kako ocenjuje potezo svojih sodelavk in sodelavcev, je’bila kratkobesedna in jedrnata: »Lahko bi rekla veliko, toda menim, da bom vse bistvo strnila v enem stavku: »V imenu svoje družine in v svojem imenu hvala lepa, sodelavke in sodelavci!« 1*0 HALOŽAN Megleno sobotno jutro 3. junija... Kakor vsako jutro, odkar si je nabavil »konjička«, je Miro vstal iz postelje čil in zdrav. Pognal je svoje vozilo v smer, kamor se je odpravljal že sedemnajst let. Proti steklarni, seveda! Ni slutil, da to megleno jutro skriva v sebi nevarnost s hudimi posledicami. Usodno je bilo trčenje s tovornjakom, in Miro je na kraju nesreč* izdihnil. Ugasnilo je mlado življenje 32 let starega, ambicioznega, vnetega, sposobnega in načrtovanja polnega steklopU halca Mira, ki je večkrat prekoračil kalno Sotlo, da bi prišel na šiht v svojo in našo »glažuto«. FRANC KOMERICKI MIRKO HALUŽAN DELOVNIM NALOGAM NAPROTI Pred zrelostnim izpitom Po končani osnovni šoli se mladi srečujemo s pomembnim vprašanjem, kam se usmeriti, na katera vrata potrkati, za kateri poklic se odločiti, da bi v življenju uspeli . . . Pred tremi leti se nas je šestindvajset učencev vpisalo v prvi letnik steklarske šole v Rogaški Slatini, od tega 22 za poklic brusilec kristalnega stekla in 4 za poklic steklopiha-lec. Sklenili smo štipendijske pogodbe, 19 s steklarno »Boris Kidrič«, 7 pa s steklarsko šolo. Šest jih pričakujejo še nezasedeni brusilni stroji v Kozjem... V steklarski šoli smo se zbrali iz raznih krajev, največ iz hrvaškega Zagorja. Že kmalu po vpisu v šolo smo postali enovit in složen razredni kolek- tiv. Tako složni smo bili kos številnim nalogam,, ki smo jih morali opraviti. Hitro smo se vživeli v delo razredne in šolske skupnosti ter mladinskega aktiva na šoli. Skrb za dobre teoretične in praktične učne uspehe nam je delala preglavice vsa tri šolska leta. S' trajno medsebojno pomočjo pa smo premagali vse težave, kar se zroali tudi v prav lepih učnih uspehih, štirje med nami so dosegli odličen uspeh, trije prav dobrega, šestnajst dobrega in trije zadostnega. Odličnjaki so oprošče- ni zaključnega izpita, drugi pa bodo svojo zrelost izpričali pred izpitno komisijo. Povprečne ocene se gibljejo od 4,15 pri praktičnem pouku do 2,53 pri surovinah stekla. Posebno veseli smo visoke ocene pri praktičnem pouku, saj je ta najzanesljivejše jamstvo, da bomo pri opravljanju delovnih nalog uspešni. Visoko oceno pri praktičnem pouku smo potrdili s kakovostno izdelanimi izpitnimi izdelki. Se nekaj dni v šolskem vzdušju, ki je bilo prijetno, potem pa se bomo pridružili starejšim sodelavcem, s katerimi bomo skupaj ustvarjali. ANICA KUCI3 15, športna igre steklarjev Jugoslavije SREČNO V ZEMUNU! Pod pokroviteljstvom Tihomira Vlaškaliča, predsednika centralnega komiteja ZK Srbije, bodo v Zemunu od 2. do 4. julija 15. športne igre steklarjev Jugoslavije. Letos bomo rogaški steklarji četrtič sodelovali na teh igrah. Na prvih so leta 1964 sodelovali tudi naši šahisti in osvojili drugo mesto. Pred odhodom naših športnikov na steklarske igre Jugoslavije, si je marsikdo med nami zastavil vprašanje: »S kakšnimi izgledi na uspeh potujejo naši v Zemun?« Ne bi se šli radi napovedovalcev, saj smo praktično novinci. Toda pred odhodom v Zemun vendar zapišimo, da si želimo resničen športni boj, v katerem naj zmagujejo trenutno najboljši. Ne bodimo razočarani nad morebitno slabšo uvrstitvijo, saj vemo, da so številne steklarne številčno in kakovostno najbrž močnejše. Navsezadnje, sodelovanje na športnih igrah ste- klarjev Jugoslavije ne pomeni boj za prestiž na športnem polju, temveč bolj navezovanje prijateljskih stikov z drugimi steklarji! Našo steklarno bodo zastopali: MALI NOGOMET: Vlado Kosovec, Zvonko Canaki, Drago Cerovski, Mato Sabljak, Stjepan Knklec, Marko Trun-kelj, Andrej Gradacki in Ivo Podhra-ški; RIBIŠTVO: Jože Humski, Hinko Mikša in Vlado Mikša; KEGLJANJE: pri moških: Mirko Trunkelj, Alojz Podkoritnik, Diriko Pe-šič, Viktor Krklec, Jože Krklec in Stan- ko Colnarič, pri ženskah: Marija in Jožica Perkovič, Marjana Ogrizek, Božena Lugarič, Mira Frešer in Marija Kosovec; ŠAH: Maks Djurkovid, Jovo Tišma, Alojz Kuhale in Franc Osenjak; STRELJANJE: Darko Ljulduraj, Alojz Siter, Janez Poš in Slavko Čoh; NAMIZNI TENIS: Jože Čoh, še dva zastopnika pa bosta naknadno določena. Iz steklarske šole bodo na športnih Igrah steklarjev Jugoslavije nastopili Jože Vrtič, Trajko Sarafilovski, Sadik Husanovič, Marjan Čoh, Marjan Cerovski, Ferdo Pak, Adolf Poljšak, Janko Prah in Mirko Zupanič. Komisija za okroglo mizo se bo pogovarjala o združevanju v steklarstvu Jugoslavije na dohodkovnih načelih. Uvodni referat pa bo imel predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Bra-nislav Slavkovič. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 51 Med reševalce, ki boste sodelovali v reševanju križanke št. 51 in ki boste pravočasno oddali rešitev, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad In sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov; uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Lahko pa jo vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo! Upoštevali bomo le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. julija 1978. In ne pozabite na ovojnico pripisati »Nagradna križanka — št. 51«! Nagrajenci nagradne križanke št. 50 so: 1. nagrada 70 dinarjev Milka Plemenitaš, 2. nagrada 50 dinarjev Greta Jugovar in 3. nagrada 30 dinarjev Manca Čoh. Vsem nagrajenkam čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 50: vodoravno — Kaspijsko morje, vrtenje, perika, abota, sersk, lopa, ogorelost, Irak, Novak, IE, ter, Rabat, kima, etika, iperit, Tucuman, vilice, Amadis, partner. sre/oAA ftBSW /ZREZEK 3REZ- ZRAČfJ/ PRosto# AH GL- arheo- log (Arthur) PUäAR- S/JO /vv)seije vvež/š/o š>Ol/AJ/ KOŠČEK SUKAHCA /ZAH ČARGO KAUJ KU/i. WA VAŠ Xi DAivzöe- SJO-Püi/7 L>ElAV=r C/VOJ MPSTO V Z60Z-/JJEM W6/PTU TRO/ih/ i/sr /1 Os TR. TEOH/R ieiA ZA/JTAH K/s/K STEKI. /Z t> E LEA mrkoti^ C/XIAWA SLOT. K/RURG - SKAT/A ZA PUH. TRAPOVE V/SOEV- EVAl/E/- C/jPAtU MiAVec Okasha Msnw/) JUŽHS e vkope /V/WEPAi. ! nere/z SWUP//JA pvpop. /UAPOšCV AeüOV- •V/Č4 HAHTOaJ HA SE/EA Jz/ce GRŠKA ČRKA GO#* Mi Sovcu PšA/O i14 C/Aj— OAO) WMA&AÜK X/QSCAsJ- ST/pJ PR/JlOv (takoj) ZA2>JA OJCOjVC/A/A gt/ze yVO/O wesro S UPOV//ja za .rrzx.c Wo2/) Swuro 0&Z/KA RAM Z/HE MAR/äOR. Sport. Pl.UA ZREEFC ROGAŠKE SZAT/jje Tvpouev PjiZUČV/ CA*/ STSkIAA lEC EAPA//2-Ww eei; VAS US7A- ^O/eVEsa SEsr/jrt^ WPS / TAU JA 'TAM/O- heta S7E/04X AP40EH- SH/ HASIOZ Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože HalužaH, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišina. Predsednik uredniš kega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak. Obdelava in oblikovanje sestavkov Dušan Rebolj, likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1.800 izvodov. Tiska ČGP Delo Ljubljana.