PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. Št. 189 (6773) TRST, petek, 11. avgusta 1967 GOVOR FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA PO TELEVIZIJI De Gaulle: glavni smoter mora biti mir h kateremu Francija lahko učinkovito prispeva Z zapustitvijo sistema blokov je Francija dala znak za splošen razvoj v smeri mednarodnega pomirjen ja - O notranjih vprašanjih je de Gaulle govoril šele v drugem delu svojega govora PARIZ, 10. — De Gaulle je govoril nocoj ob 20. uri po televiziji, kakor je bilo napovedano. V začetku svojega govora je poudaril, da se morajo vsi od časa do časa dvigniti nad skrbjo za vsakodnevni obstoj, da dobijo «celoten pogled na to, kar lahko postane naša dežela». «Kam bi šla Francija, je dejal, če se Francozi ne bi brigali zanjo?» De Gaulle je poudaril zelo veliko napetost na svetu in je dejal, da mora biti glavni smoter mir. Toda «mir ni nikakor zagotovljen z izjavami«. Dokaz temu so vsi dogodki od začetka tega stoletja, vštevši dve svetovni vojni. Nato je predsednik poudaril, da «mir zahteva v tujini odločno in stalno akcijo, ki je toliko težavnejša, ker se mora sredi ideoloških spopadov in spopadov interesov, ki zajemajo svet, osvoboditi zvestobe do tujine in do trenutnih tokov javnega mnenja*. »Hkrati zahteva mir v notranjosti države pripravo n-brambnih sredstev, ki morajo biti primerna svoji dobi, kar je prav iz teh razlogov zelo težko.» »Poudariti moramo, da mora Francija danes mir ne samo želeti, temveč tudi odločno hoteti. Po ogromnih izgubah, ki smo jih utrpeli, s tem da smo se borili približno 50 let, upoštevajoč zmeden in nevaren svet, upoštevajoč nezaslišano uničevalno moč jedrskega orožja, nas nobena stvar tako ne zanima kakor graditi v miru naše bistvo, naš vpliv, našo moč. Zato smo kljub žgočim strastem in mučnim posledicam namenoma končali nepotrebne boje v Alžiriji in navezali z našimi bivšimi afriškimi ozemlji, ki so postala neodvisna, plodne in bratske odnose. Zato prepuščamo zgodovini naše spore z Nemčijo in vodimo do nje prijateljsko sodelovanje. Zaradi tega — najsi bo ameriška privlačnost na Evropejce še tako močna — delamo, da bi skupnost šestih postala s svoje strani in za svoj račun politična stvarnost in s tem bistven element mirnega ravnotežja na svetu.» «Zaradi tega, je nadaljeval de Gaulle, nadomestujemo včerajšnjo nevarno napetost proti vzhodni Evropi s prisrčnimi in plodnimi odnosi. Zaradi tega — tudi če korist ne more biti takoj vidna — smo objektivno navezali stik s Pekingom.* »Vendar, je nadaljeval de Gaulle, zato da bo Francija lahko vplivala na mir, kar se je tiče in v mejah možnosti tudi drugih, ji Je potrebna neodvisnost. Zato si je Francija zagotovila to neodvisnost. Amerika in Sovjetska zveza, ki sta k losa po svoji razsežnosti, po svojem prebivalstvu, po svojem bogastvu in jedrskem orožju, povsod in na vseh sektorjih stalno tekmujeta med seboj, in zaradi tega je seveda, vsaka ustvarila okoli sebe blok držav, ki so z njima tesno povezane in nad katerimi izvaja vsaka svojo hegemonijo in katerim vsaka obljublja svojo zaščito. Zaradi tega te države, hočeš nočeš, vodijo politiko v skladu ■•■uiiiiiiiininiimMniiiiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii,iiiiii,,in,l„,iilllli,lii„l„„i„„„MIII ZAKLJUČEK FANFANIJEVIH RAZGOVOROV V ROMUNIJI Včeraj se je pri Constanzi sestal i oiavm Danes se italijanska delegacija vrne v Rim BUKAREŠTA, 10. — Zunanji minister Fanfani je šel davi v Co-stanzo na sestanek z glavnim tajnikom osrednjega odbora KP Romunije Nikolajem Ceausescom. Z obiskom pri najvišjem predstavniku romunskih komunistov je Fan-fani zaključil vrsto svojih obiskov Pri romunskih voditeljih. Ceause-soo in Fanfani sta se razgovarjala skoraj štiri ure. Prvi del razgovora, ki so se ga udeležili tudi romunski zunanji minister Manesco, člani Fanfanijevega spremstva in veleposlanika obeh držav v Bukarešti in Rimu, je trajal od 13. do 15. ure. ko so šli vsi na kosilo, ha katerem so nadaljevali izmenjavo svojih pogledov. Razgovori so se tikali mednarodne politike in odnosov med o-bema državama. V bistvu je šlo poglobitev vsebine razgovorov, jih je imel Fanfani prejšnje dni * zunanjim ministrom Manescom m predsednikom vlade Maurerjem. Danes so med razgovori še posebno poudarili vprašanje razorožitve in prepovedi širjenja atom-skega orožja. Dotaknili so se tudi P9ložaja v Vietnamu in na Sred-hjem vzhodu ter evropske varnosti. .Obširneje bodo rezultati Fanfa-Pijeve obiska nakazani v uradnem Poročilu, ki ga bodo izdali jutri. Fanfani je prišel v Costanzo v družbi z zunanjim ministrom Ma-hescom ob 10. uri. Fanfani se je tu poklonil spominu latinskega Pesnika Ovida pred njegovim spomenikom, ki je na trgu z istim hhenom. Kot je znano, je živel yvid v Costanzi v izgnanstvu, kjer J® med drugim tudi spesnil več oiklov pesmi. , Zatem se je Fanfani sestal z Zupanom Costanze PPetrejem Ni-eolaejem. Ogledal si je tudi znano Obmorsko letovišče Mamaio, ki je ®®daj polno turistov. Končno je odšel v Euforie, kjer letuje glav-^ tajnik KPR Ceausesco, ki ga je “Prejel v svoji vili. Po razgovorih , hjim si je Fanfani ogledal arheo-‘°ski muzej v Costanzi, nakar se 7 vrnil v Bukarešto. Jutri se i ta-Janska delegacija vrne v Rim. njenih gibanj «po njihovi možnosti*. Statut določa smotre OLAS, kakor sledi: Uresničiti enotnost protiimperialističnih gibanj in organizacij. Podpirati z vsemi sredstvi latinskoameriške narode v borbi proti imperializmu in kolonializmu, zlasti tiste, ki so začeli ob« roženo borbo. Koordinirati borbo proti severnoameriškemu imperializmu, zato da se doseže skupen odgovor latinskoameriških narodov z narodnoosvobodilnimi gibanji Azije in Afrike in z naprednimi gibanji vsega sveta. Po mnenju opazovalcev bodo nacionalni odbori po večini ilegalni, ker jih sestavljajo stranke ali organizacije, ki so v njihovih državah prepovedane. To velja zlasti za Argentino, Brazilijo in Paragvaj. Odbori v Čilu, Urugvaju in Mehiki pa bodo lahko legalni. Proslava Izseljenskega dne v Trbovljah TRBOVLJE, 10. — V Trbovljah so danes proslavili tradicionalni izseljenski dan. Nanj so prišli številni jugoslovanski izseljenci evropskih držav in iz ZDA. Dopoldne so si ogledali revirski muzej narodnoosvobodilne borbe, popoldne pa so se zbrali na kulturno-umetniški prireditvi. Proslavo je organizirala podružnica Izseljenske matice. li Razdelitev nagrad na najboljše vrste vina LJUBLJANA, 10. — Mednarodna “°hiisija 13. sejma, vina, alkohol--V1 Pijač in sadnih sokov, ki bo j L do 10. septembra na gospodarskem razstavišču, je ocenila 926 2°rcev vina iz 19 držav vseh ce-Uh- Največje število kolajn so do-t u domači vinogradniki: 104 zla-’ !45 srebrnih in 6 bronastih. Vi-j08radniki iz Zahodne Nemčije so fr®jeli 92 zlatih, in 116 srebrnih °lajn; italijanski vinogradniki 50 .atih, 63 srebrnih in 1 bronasto “'ajno, avstrijski vinogradniki 46 atih, 33 srebrnih itd. Statut OLAS Havana, 10. — Včeraj so urad- °bjavili statut organizacije latin-j, °ameriške solidarnosti (OLAS) a podlagi statuta naj bi OLAS po ^i. , SLčUUia IlčIJ Ul pr bi k mednar°dna organizacija, ki levič ra'a komunistične stranke in h ‘Cafska gibanja, ki sledijo ku-, nski politiki. Sedež organizacije n- j' Havani, kjer bo stalen odbor, - ec*tem ko bodo v 27 državah «- ^ sttjurs&r n(j atut določa, da ni nujno potreb-ni'..da je neka organizacija komu-^I-AS Zat° ^k0 članica r; j. . Zadostuje, da je protiimpe-iinskr ’ *n sPreime izjave trice- e konference iz leta 1966 in se-do"r° konference. Organizacijo bo-hnancirali s prispevki vseh včla- MOSKVA, 10. — Agencija Tass poroča, da je prvi podpredsednik sovjetske vlade Mazurov sprejel danes v Kremlju sirskega ministra za obrambo Asada. Navzoč je bil tudi sovjetski minister za obrambo maršal Grečko, ki je povabil sirsko delegacijo v Moskvo. svojim velikim zaveznikom ter mu podrejajo svojo obrambo in mu prepuščajo svojo usodo.« ((Francija se je z umikom iz NATO rešila takega stanja odvisnosti. Na ta način ne bi Francija eventualno bila potegnjena v noben spor, ki ne bi bil njen, v nobeno vojno dejanje, ki ga sama ne bi hotela. Na ta način Francija lahko deluje na najboljši način od enega konca do drugega Evrope z,i sporazumevanje in sodelovanje, Ki sta edini sredstvi, ki lahko zagotovita mir na naši celini.« Da ohrani in uveljavi svojo o-sebnost, ni dovolj, da Francija ima lastno politiko in svojo vojsko. Duh in gibanje današnje dobe ji hkrati nalagata moderen razvoj, ki naj bo v njeno korist, ne da bi pri tem opuščala aktivno sodelovanje z drugimi. Kajti danes se neodvisnost ne more uresničiti brez napredka.« Nato je de Gaulle govoril o potrebi, da se v najkrajšem času uveljavijo spodarski in socialni u-krepi, ki so bili določeni na podlagi izrednih pooblastil, ki jih je parlament dal vladi. Dejal, je, da se mora francosko gospodarstvo o-krepiti, da bo lahko sposobno konkurirati v skupnem tržišču in zunaj njega in da bodo lahko odpravili inflacijo. De Gaulle je nato podrobno govoril o svoji finančni in gospodarski politiki, o francoski valuti, proračunu, o prizadevanjih za povečanje proizvodnje in je na koncu posegel v bistvo reforme socialnega skrbstva, ki Jo namerava izvesti. Izjavil je nato, da kritiki njegovega režima sistematično kažejo svoje nasprotovanje ter da se njegovi nasprotniki zgražajo nad vsemi stališči, ki jih zavzema njegova vlada, ter je svoj govor zaključil: «Ker je Francija postala lastnica svojih sil in si je začela preskrbovati sredstva, da odvzame pogum napadu — ker v primeru vojne med dvema velikanoma, t.j. vojne, v kateri morda se ta dva ne bi neposredna spopadla in bi jo hotela voditi s pomočjo Evrope — ne bi Francija bila avtomatično ponižna pomočnica enega ali drugega in bi ohranila možnost, da postane nekaj drugega kakor bojišče za njihove ekspedicijske zbore in za tarčo njihovih bomb, ker je Francija z zapustitvijo sistema blokov morda dala znak za splošen razvoj za mednarodno pomir-jenje, se zdi pokornim atlantskim služabnikom kot obsojena na to, kar oni imenujejo izolacijo, medtem ko jo na svetu ogromna množica odobrava in ji daje priznanje.« Nigerija LAGOS, 10. — Nigerijska zvezna vlada je objavila davi sporočilo, v katerem pravi, da so uporniški vojaki vdrli v sredo v zgodnjih urah v srednjezahodno državo ter so ob pomoči nekaterih častnikov etnične skupine Ibo ter vojakov nigerijske vojske skušali širiti paniko v mestih Benin, Ubiaja, Warri in v drugih krajih tega področja. Židi se, da so uporniške čete Bia-fre v celoti zasedle mesto Benin. Uporniški radio je poleg tega sporočil, da so posadke petih krajev srednjezahodne pokrajine kapitulirale, potem ko so čete Biafre prekoračile reko Niger. Radio je tudi javil, da so letala Biafre metala na zahodna področja letake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj ne sodeluje z «uporniško vlado* generala Govona. Osrednja vlada pa je odredila zaporo mednarodnega letališča v Lagosu od sončnega zahoda do jutra. Poslala je tudi ojačenja proti uporniškim četam. Sinoči sta dve uporniški letali bombardirali Lagos. Bilo je nekaj ljudi ranjenih. Letala so odvrgla tri bombe na predmestja prestolnice. Bukavu še vedno v rokah plačancev KINŠASA, 10. — Predsednik kon-goške republike general Mobutu je sporočil, da se ne bo nikoli pogajal s plačanci, ki so zasedli mesto Bukavu. Radio Kinšasa je poudaril, da se predsednik ne more ponižati, da bi se pogajal z banditi, ki so povzročili nerede v delu države in pobili mnogo ljudi. Iz Burundija poročajo, da je kongoški polkovnik Monga, ki sodeluje s plačanci, ustanovil v Bukavu «vlado javne varnosti« ter je pozval predsednika Mobutuja, naj odstopi. Monga je bil Combejev načelnik glavnega štaba v izgnanstvu. Monga je izjavil, da bo mejno mesto Bukavu, ki so ga zasedli plačanci, začasen sedež njegove vlade. ((Pozneje, je dodal, bomo osvobodili vse kongoške pokrajine in tudi Kinšaso.« Dalje je izjavil, da je bil predsednik Mobutu razglašen danes za ((izdajalca domovine in ga bo sodilo ljudsko sodišče«. Monga je tudi izjavil, da plačanci, ki jih vodi major Schram-me, ne bodo več veljali za plačance. Dodal je: ((Prelili so kri za Kongo in imajo pravico, da jih imamo za Kongožane in ne za tujce.« V italijanskem zunanjem ministrstvu so sporočili, da je 12 italijanskih delavcev podjetja Astaldi, ki so jih plačanci odpeljali kot talce v skupini 130 drugih talcev, prispelo v Burundi ter da so vsi pri dobrem zdravju. Tamkajšnji italijanski konzul je takoj odredil njihovo repatriacijo. Zunanje ministrstvo je dobilo tudi sporočilo, da so zdravi tudi drugi Italijani, ki so ostali v Bukavu. V SPREMSTVI! KARDELJA, POPOVIČA, PAVIČEVICA IN GLIGOROVA Tito je prispel včeraj v Kairo na posvetovanje z Naserjem «AI Ahram» piše, da bo Tilo po končanem obisku v Kairu odpotoval v Sirijo BEOGRAD, 10. — Na vabilo predsednika ZAR Naserja je predsednik SFRJ Josip Broz Tito odpotoval s puljskega letališča s posebnim letalom na obisk v ZAR. S Titom so odpotovali Edvard Kardelj, Vladimir Popovič, Kiro Gligorov in Mišo Pavičevič. Med poletom čez Grčijo je predsednik Tito poslal pozdravno brzojavko grškemu kralju Konstantinu II. Letalo je pristalo na kairskem mednarodnem letališču ob 18.30 po krajevnem času. Ustavilo se je pred velikim poslopjem, ki je bilo okrašeno z zastavami in s transparenti in natrpano z ljudstvom, ki je prišlo pozdravit goste in prijatelje iz Jugoslavije. Med množico je bila tudi skupina Jugoslovanov, ki so na delu v ZAR. Ko se Je predsednik Tito pojavil na vratih letala, so izstrelili 21 topovskih salv. Medtem ko je Tito stopal iz letala, je prispel na letališče predsednik ZAR Naser. Med seboj sta se prisrčno pozdravila, nakar je Tito predstavil Naserju tovariše iz svojega spremstva. Predsednik Naser je zatem predstavil najvišje voditelje ZAR, ki so prišli sprejet na letališče jugoslovanske goste. Na letališče sta prišla tudi veleposlanik SFRJ v Kairu Slavko Fejič in veleposlanik ZAR v Beogradu Hambu Abu Feid. Po igranju obeh državnih himen ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRUGI DAN ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Izvolitev predsednika sicilske deželne vlade samo z glasovi demokristjanov Na četrtem glasovanju so izvolili za predsednika demokristjana Giummarra - Sindikalisti KI) zahtevajo izvolitev odbora leve sredine - Primanjkljaj plačilne bilance RIM, 10. — Danes popoldne se je zopet sestal sicilski deželni svet, ki je na četrtem glasovanju izvolil za predsednika deželne vlade demokristjana Giummarra s 36 glasovi, medtem ko je prejel komunist De Pasquale 23 glasov, belih glasovnic je bilo 17, neveljavnih pa 6. Na seji je bilo navzočih _8fi sve- tovalcev, 4 so se vzdržali že pred glasovanjem, glasovalo pa jih je »2. Takoj ...... Takoj po izvolitvi je novoizvoljeni predsednik spregovoril in se zahvalil deželnemu svetu za izkazano zaupanje. Rekel je, da si pridržuje pravico sprejeti izvolitev in predlagal, naj se seja odloži na jutri ob 18. uri. Predsednik deželnega sveta Lanza je predlog sprejel. Kot vidimo, niso dosegle stranke leve sredine sporazuma ter vse ka^ že, da nameravajo demokristjani sestaviti odbor, v katerem bodo zastopani samo oni. Davi so se v Palermu sestali vodilni organi strank leve sredine, da bi določili, kakšno stališče bodo zavzeli do sestave deželne vlade. Izvršni odbor KPI je izdal izjavo, v kateri pravi, da ni moč rešiti krize, če se ne združijo vse levičarske sile, ki bodo dale novega zagona borbi ljudskih množic. Izjava pravi, da se lahko sestavi skupen program vseh levičarskih sil, ki bi ga predložili javnosti, tako da bi osamili nazadnjaške sile v vodilni skupini KD, s katerimi se strinja tudi socialdemokratska desnica. Izjava se končuje s protestom proti nameri KD, da ustanovi enostrankarsko deželno vlado. Popoldne se je sestal izvršni odbor Krščanske demokracije, ki je izdal izjavo, v kateri pravi, da je vzel na znanje, da ni izvršni odbor PSU odobril programskih sporazumov, s katerimi bi morali ustanoviti deželno vlado. Krščanska de- mokracija je vedno pripravljena na ' ' ' ' .da ' to, da se ustanovi vlada leve sredine, vendar pa mora poskrbeti za («Neues Deutschlaud», Berlin) nepretrgan potek upravnega življenja, saj ima v deželi relativno večino. Zato je odbor sklenil, da se sestavi vlada za navadno upravljanje, da pripravi proračun za leto 1968. Ta vlada bo takoj podala ostavko, kakor hitro se bodo ustvarili pogoji za sestavo večinske vlade. V Palermu se je sestal tudi izvršni odbor PRI, ki je ugotovil, da so bili vsi njegovi napori za prebroditev sporov pri sestavi deželnih organov jalovi. Nadalje je odbor izrekel zvestobo levi sredini in sprejetim sporazumom, ki bi jih morali odobriti. Ker sedaj ni možna sestava vlade leve sredine, je odbor pozval parlamentarce PRI, naj se vzdržijo pri glasovanju predsednika deželne vlade. Demokrlstjanski sindikalistični predstavniki Avola, Grimaldi, Man-nino in Muccioli so v zvezi z glasovanjem za izvolitev predsednika sicilske deželne vlade izjavili, da ni v deželi mimo leve sredine možna nobena druga izbira. Veliko število resnih vprašanj, ki tarejo Sicilijo, terja ustanovitev vlade, ki bo lahko prevzela nase popolno odgovornost in ki bo lahko uspešno upravljala deželo. V svoji izjavi pravijo zatem, da se ne bodo udeležili sestave enostrankarske vlade. Končno pozivajo PSU, naj pomaga odstraniti ovire, ki so dva meseca po volitvah onemogočile sestavo učinkovite deželne vlade, ter pravijo, da so pripravljeni obnoviti pogajanja, da se doseže učinkovita večina. Po podatkih osrednjega zavoda za statistiko in ministrstva za turizem so ugotovili, da je bilo letos v maju v gostinskih obratih v vsej državi 2,502.000 gostov ter 10,112.000 nočitev, kar pomeni, da je bilo v primerjavi z mesecem majem lani 1,2 odst. več gostov ter 5,5 odst. nočitev. Od teh gostov je bilo okrog 42 odst. tujcev. Njihovo število v primeri z lani se ni mnogo spremenilo; gostov je bilo sicer nekoliko manj, vendar so se dalje zadržali, tako da je bilo več nočnin. Italijanska plačilna bilanca je imela junija meseca 11,3 milijarde lir primanjkljaja, medtem ko je imela lani v istem mesecu 49,5 milijarde pribitka. V prvih šestih mesecih letos je imela bilanca 138,3 milijarde primanjkljaja nasproti 173 milijardam pribitka lani. Od aktivnih postavk so znašale broda-rine v juniju 24,1 milijarde pribitka, denarne pošiljke izseljencev 38,3 milijarde itd. Stalež profesorjev srednjih šol se bo prihodnje leto zvišal za nadaljnjih 3.692 mest. Minister za šolstvo je namreč razpisal natečaj za ta mesta, ki se ga lahko udeležijo usposobljeni profesorji. Rok za vlaganje prošenj zapade 12. septembra. Od omenjenih 3.692 mest jih odpade 2.799 na tehniške šole, 893 pa na klasični in znanstveni licej ter na učiteljišče. V zvezi z najdbo razstreliva v škrbini Sassolungo na meji med bocensko in tridentinsko pokrajino sporočajo, da niso skrili tega streliva ljudje, ki pripadajo teroristični organizaciji. Razstrelivo so baje ukradli z gradbišč na področju, da bi z njimi opravili neka nedovoljena dela na visokih gorskih področjih. Preiskava se še nadaljuje in zdi se, da niso še nikogar aretirali. Doslej ni bilo v Greodner Talu (Val Gardeni) še nobenega atentata. Danes je pristojni sindikat CGII. sporočil, da se njegovi člani ne bodo udeležili vsedržavne stavke uslužbencev cestnih mitnic na avto cestah IRI, ki ga je proglasil sindikat UIL od 12. do 15. avgusta. Poročilo sindikata pravi, da so sprejeli ta sklep, ker je Intersind že sklical sestanek za proučitev vprašanj, zaradi katerih je sindikat UIL napovedal stavko. Tajništvo sindikata CGIL je pozvalo druge sindikalne organizacije, naj skup- no proučijo položaj, da se ohrani akcijska enotnost uslužbencev. Sin- dikat te stroke CISL je že pred nekaj dnevi sporočil, da se ne udeleži stavke. Ameriški bombniki blizu kitajske meje SAJGON, 10. — Ameriško poveljstvo je šele danes javilo, da so ameriški helikopterji 2. avgusta obstreljevali s strojnicami področje Vinh Binh ob delti reke Mekong, pri čemer je bilo ubitih 40 južno-vietnamskih civilistov, 36 pa ranjenih. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so helikopterji prišli na pomoč južnovietnamski policijski postaji in da so iz množice streljali nanje. Zato so iz helikopterjev odgovarjali. Včeraj je bila na osrednji planoti srdita bitka med ameriškimi in sajgonskimi vojaki na eni strani ter osvobodilnimi silami na drugi strani. Bitka je trajala devet ur in se je začela, ko so se ameriške in sajgonske čete pripeljale s helikopterji v bližino utrjenih postojank osvobodilne vojske. Enote o-svobodilne vojske so ameriške in sajgonske vojake napadle z močnim ognjem. Sestrelili so tri ameriške helikopterje, dva *ps. poškodovali. Na pomoč so poslali ameriško topništvo in letala. Bitka je prenehala, ko so se osvobodilne sile umaknile. Ameriška letala so včeraj prodrla zelo globoko v notranjost sever-novietnamskega zračnega prostora. Bombardirala so skladišča, oddaljena 122 km severnozahodno od Hanoja blizu kitajske meje. Bombardirala so tudi mostove in ceste v raznih krajih države. V Južnem Vietnamu so bombniki «B 52» bombardirali preteklo noč nekatera osvobojena ozemlja. V Sajgonu je sedem od desetih civilistov, ki so kandidati za volitve, ki bodo 3. septembra, izjavilo, da bodo prekinili volilno kampanjo, dokler jim ne bo vlada zagotovila primerne olajšave v zvezi s to kampanjo. Sporočili so, da jim delajo oblasti vse mogoče težave. Danes so sporočili, da se je od približno 8 milijonov upravičenih volivcev do sedaj vpisalo v volilne sezname samo 5,470.000. sta predsednika pregledala častno do; sedaj je v bolnišnici. četo. Zatem so se jugoslovanski gostje pozdravili s člani vlade ZAR, s člani generalštaba in s predstavniki diplomatskega zbora. Vse glavne ulice, trgi in Nilovo obrežje so bili okrašeni z jugoslovanskimi in egiptovskimi zastavami. Ob poti, ki pelje z letališča skozi predmestje Heleopolisa do republikanske palače Kubeh je stalo veliko število transparentov s pozdravi gostom. Okrog 19. ure sta predsednik Tito in Naser zapustila letališče in se peljala skozi predmestje do omenjene palače v odprtem avtu. Po prihodu v palačo Kubeh so se predsednik Tito in njegovo spremstvo ter voditelji ZAR zadržali v razgovoru. Nekoliko kasneje se je presednik Naser poslovil od svojih gostov in odšel v svojo rezidenco. Kairski «A1 Ahram« piše, da se bodo uradni razgovori med Naserjem in Titom začeli jutri zjutraj, po današnjem prvem sestanku. List piše, da Jugoslavija ne bi mogla podpreti nobene rešitve na Srednjem vzhodu, ki bi bila nesprejemljiva za arabske države. Nato dodaja, da bosta predsednika govorila predvsem o okrepitvi politike nevezanosti in o podpori ZAR. List poudarja predvsem gospodarsko sodelovanje. Agencija ((Srednji vzhod« poroča, da bo Tito po obisku v Kairu obiskal tudi Sirijo. Pred sestankom Tito-Naser-Gandi? BEOGRAD, 10. — Kakor poroča Ansa, se v poučenih krogih zatrjuje, da bo prišla v Kairo tudi predsednica indijske vlade Indira Gandi in se udeležila zaključnega dela pogovorov. Baje ni izključeno, da bo Tito obiskal tudi Indijo. Dodaja se, da bi navzočnost Indi-re Gandi pri razgovorih v Kairu dala večji poudarek skupni akciji nevezanih držav za rešitev spora na Srednjem vzhodu. Jordanska pritožba proti Izraelu NEW YORK, 10. — Jordanski predstavnik v OZN El Fara Je poslal glavnemu tajniku U Tantu pismo, v katerem ga opozarja na «nov krut zločin«, ki so ga izvršile izraelske oblasti proti arabskim civilistom na zasedenem področju Jordanije. El Fara pravi, da so izraelske oborožene sile 26. julija aretirale osem Jordancev blizu vasi Audža. Vojaki so aretirane preiskali ter jim odvzeli vse, kar so imeli pri sebi. Zatem so jih peljali na most Hajek na reki Jordan in jih vrgli v reko ter nanje streljali. Sedem od njih so ubili, osemu pa je uspelo zbežati s plavanjem pod vo- E1 Fara zaključuje svoje pismo: s|j «Namen tega dejanja genocida, ; mučenja in nasilja je povzročiti j! i nov beg Arabcev in uničiti voljo beguncev na vzhodnem bregu, bi se vrnili v svoje domove.« da i J Stanovanja za črnce v Filadelfiji FILADELFIJA, 10. — Občinska1!, uprava v Filadelfiji je objavila pet-'Sj letni načrt za popolno odpravo ne- ;1:! zdravih stanovanj v črnskih četr--teh, zato da prepreči nadaljnje rasne incidente. Filadelfija je prvo ve- liko mesto, ki je odredila ukrepe za odpravo ((črnskih getov«. Zupan i je sporočil, da bodo v prihodnjih ' i) petih letih zgradili 48.000 stanovanj *; za družine z majhnimi dohodki, za kar bodo porabili nad 200 milijo- f nov dolarjev. ■« Skupina zmernih črnskih vodite- fj ljev v Filadelfiji je javila, da na- j: merava ustvariti vsedržavno orga-1 nizacijo, da pripravi desetletni f, načrt za napredek ameriških čm-,j|l cev. Posebni odbor, ki ga je Imeno- I val Johnson, da preišče vzroke nedavnih rasnih neredov v številnih J, ameriških mestih, je priporočal, naj se znatno poveča število črnskih I članov v narodni gardi. Poleg tega : je odbor priporočal izboljšano in posebno vežbanje proti za člane narodne garde. neredom Umrl je časnikar Cesare Rossi RIM, 10. — Včeraj Je umrl čas- ; nikar Cesare Rossi, ki je bil v J letih 1923 in 1924 načelnik tiskov- ; nega urada predsedstva Mussoli- 1 nijeve vlade. Rodil se je v Pescii ji leta 1887 in je bil urednik nekaterih socialističnih časopisov, kas- !| neje pa je prešel skupno z Musso- § linijem k listu «Popolo dTtalia«. Ko so ustanovili fašistično stran- f ko, se je vpisal vanjo. Ko so | umorili Matteottija, je podal o-stavko na mesto načelnika tiskov- i nega urada in sestavil ((spomenico«, katero je kasneje objavil ča- , sopis antifašista Amendole «Mon- , do«. V spomenici je Rossi pripi-soval krivdo za umor Matteottija Mussoliniju. Leta 1926 je zbežal v Francijo. ;| Leta 1928 je v Piemontu padel v jj zasedo fašistične policije in leto ; kasneje ga je posebno sodišče obsodilo na 30 let ječe. Leta 1946 : se je vrnil k časnikarskemu pokli-cu. Leta 1947 je objavil knjigo ; «Takšen je bil Mussolini«, leta 1952 knjigo »Posebno sodišče« in leta 1955 «Umor Matteottija«. iiiiiiiMMiitiHMiiiiiiiitiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiuniii « KULTURNA REVOLUCIJA » Nadaljujejo se spopadi v raznih krajih Kitajske Kitajski protest švicarski vladi zaradi tibetskih beguncev - «Izvestija» o kitajskem izzivanju proti Mongoliji PEKING, 10. — Pekinški radio je povzroča hude obmejne incidente. Kiesinger odpotuje v nedeljo v ZDA BONN, 10. — Uradni predstavnik bonske vlade je sporočil, da bo predsednik vlade Kiesinger odpotoval v nedeljo ob 13.30 z letalom v VVashington. V ponedeljek bo začel posvetovanja, v torek pa ga bo sprejel predsednik Johnson, s katerim bo imel prvi privaten- razgovor. Nemško-ameriški pogovori se bodo nadaljevali popoldne v državnem departmaju. V sredo se bo Kiesinger ponovno sestal z Johnsonom in zatem ga bo sprejel podpredsednik Humphrey. V glavnem bodo govorili o mednarodnem položaju, o odnosih med vzhodom in zahodom, o razširitvi evropske gospodarske skupnosti in o obrambi. Zunanji minister Brandt bo odpotoval v Washington v ponedeljek. sporočil, da se v oboroženih silah vodi kampanja za njih reformo. Pri tem govori o »reakcionarni vojaški liniji* v vojski in dodaja, da častniki in vojaki «resno znova proučujejo teorije, metode, direktive in politiko predsednika Maocetunga* V mnogih krajih Kitajske so bila vojaška zborovanja. Pekinški dopisniki japonskih listov pišejo, da so bili v glavnih centriii Mandžurije (severnovzhod-na Kitajska) spopadi med Maoce-tungovimi pristaši in njihovimi nasprotniki, zaradi česar je proizvodnja paralizirana. Vztrajno se govori o spopadih in neredih tudi v Kantonu ter v pokrajinah Kvan-tung in Fukien v južni Kitajski. Po zadnjih poročilih so se razširili spopadi tudi na področju čun-king, kjer na obeh straneh baje u-porabljajo tudi tanke in topove. Pekinški radio je danes znova obtoževal predsednika republike, češ da je nastopal kot «politični posredovalec* ZDA in da se je »približno obnašal kakor Hruščov, ko je leta 1959 obiskal ZDA*. Radio je poudaril še posebej dobre odnose Liu Šao Čija z »reakcionarnimi voditelji v Džakarti*, kar potrjuje »revizionistično linijo kitajskega Hruščova*. Kitajski «Ljudski dnevnik* piše, da so bili nedavni pogovori v Moskvi med japonskim zunanjim ministrom in sovjetskimi voditelji »važen korak naprej v vedno večjem protirevolucionarnem zavezništvu a-meriškega imperializma, sovjetskega revizionizma in japonskih reakcionarjev po sledi sestanka na vrhu v Glassboru*. List dodaja, da je »sovjetsko-japonsko zavezništvo usmerjeno predvsem proti Kitajski*, in dodaja, da hočejo »sovjetski revizionisti izkoristiti japonski militarizem, da bi zadušili revolucionarno borbo azijskih narodov*. Pekinški radio je sporočil, da je kitajska vlada obtožila Burmo, da V noti, ki jo je poslala burmanski vladi, obtožuje burmanske vojake, da so na meji v pokrajini Junan i napadli kitajske vojake. Kitajski poslanik v Švici )e izro- lil čil švicarskemu zveznemu političnemu departmaju protestno noto proti navzočnosti tibetskih beguncev v Švici, švicarska vlada pa je kitajsko noto zavrnila, ker je sestavljena v nesprejemljivi vsebini. Pekinška protestna nota zahteva od švicarskih oblasti, naj sprejme- i; Jo takojšnje ukrepe, da preneha »protiki tajska dejavnost tibetskih uporniških banditov, ki so jih sprejeli v Švici kot predstavnike Da- j'"1 * viiiive ua* laj Lame, voditelja tibetskih ban- $ 'i ditov«. Kitajska vlada trdi, da gre «za novo politično izzivanje«, ki ga je švicarska vlada odkrito začela proti kitajskemu ljudstvu, ter za «grobo vmešavanje v kitajske notranje zadeve«. Nota trdi dalje, da švicarska vlada ((namenoma uporablja tibetske ■ bandite« proti Kitajski. Zatem pra- f vi, da so švicarska zagotovila, da 1 tibet.ski begunci ne morejo voditi i1 nobene politične dejavnosti, navad- 1 na laž. Nota zaključuje, da se bodo odnosi med obema državama poslabšali, «če bo švicarska vlada vztrajala pri nasprotovanju Kitajski«. Nocojšnje ((Izvestija« pišejo, da so Kitajci izzivali na meji z Mongolijo. List piše med drugim: ((Sramotno izzivanje proti mongolskemu poslaništvu v Pekingu je neposreden rezultat ozračja sovraštva in nereda, ki so ga v zadnjem času ustvarili na Kitajskem ' Maoce-tungovi pristaši. Ta pekinška izzivalna dejanja, katerih namen je poslabšati odnose in povečati napetost med Mongolijo in Kitajsko, so nov jasen dokaz, kako daleč je šla Maocetungova skupina po poti izdajanja socializma na Kitajskem in osnovnih koristi samega kitajskega ljudstva.« List zaključuje; ^Sovjetsko ljudstvo je ogorčeno za-radi sovražnega ravnanja kitajskih oblasti proti bratski Mongoliji.« 11. avgusta 1967 Vran« včeraj: najvlij« temperatura 28, najnižja 21.4, ob 1», url 25.2 stopinj«; zračni tlak 1011,» pada, ve-ter 12 km na uro severovzhodnik, nebo pootolačeno, padavine tekom popoldneva 0.5 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj. Tržaški dnevnik Danes. P5TEK, 21. avgusta Aleksander Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20,21. Dolžina dneva 14.22. Luna vzide ob 12,24 in zatone ob 22.59. Jutri, SOBOTA, 12. avgusta Klara II SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Z zaporo «Pettinatura Triestina» bo odpuščenih z dela 93 uslužbencev Družba FIL-SNIA pa se je obvezala, da bo ponovno sprejela v službo 60 delavcev in 9 uradnikov, ter sčasoma zaposlila še 12 uslužbencev Sporazum o proizvodni nagradi v podjetju Gaslini Sindikati tekstilnih delavcev vseh treh sindikalnih organizacij sporočajo, da so bila včeraj dopoldne na združenju industrijcev pogajanja v zvezi z odpusti v podietju podjetjih FIL-SNIA in Pettinatuin Triestina. Predstavniki ravnateljstva so o-brazložili vzroke ukinitve obrat > vanja «Pettinatura Triestina«, kar jim hkrati narekuje, da morajo odpustiti vse uslužbence tega podjetja. Glede FIL-SNIA pa so izjavili, da se odpusti nanašajo samo na nekatere uradnike, ki so zaposleni na raznih mestih. Odpusti zadevajo skupno 93 u-službencev. Ravnateljstvo družbe se je nato obvezalo, da bo kljub temu ponovno vzelo v službo 60 delavcev in 9 uradnikov ter asistentov. Omenjene delavce in u-radnike bodo sprejeli v službo postopno po skupinah, in sicer od 1. septembra do 15. oktobra letos. Za drugih 12 uslužbencev pa bo podjetje skuSalo, da Jih bo sča-som na en ali drugi način zaposlilo. I Poleg tega so se predstavniki ravnateljstva obvezali, da bodo dali 1 na razpolago 2 milijona lir za | pomoč najbolj potrebnim prizade-‘ tim delavcem, ki Jih bodo razde-! lili sporazumno z notranjo ko- : misijo. Včeraj dopoldne pa Je bil na ' uradu za delo podpisan sporazum med sindikalnimi predstavniki in 1 predstavniki ravnateljstva Gaslini o proizvodni nagradi, ki jih pod- jetje v Trstu ni hotelo uveljaviti, k t smo že pisali, so uslužbenci Stranki se bosta ponovno sestali na uradu za delo po 1. septembru in bosta nadaljevali pogajanja za določitev nove mere proizvodne nagrade ter za rešitev še drugih doslej nerešenih vprašanj. Predstavniki Gaslini so se tudi obvezali, da bodo vsem tistim uslužbencem, ki bodo osebno zahtevali, izplačali v gotovini vse dni letnega dopusta, ki jih morebitno niso opravili. V Ul. XXX. oktobra novi uradi pokrajinske uprave Včeraj se je sestala na sedežu pokrajinske uprave stalna komisija pokrajinskega sveta za javna dela, ki ji je predsedoval odbornik Vi-slntini. Seje se je udeležil tudi pokrajinski predsednik dr. Savona. Na seli so proučili osnutka sklepov, o katerih mora komisija dati Gaslini stavkali 15 dni in so se med časom s podporo vseh treh sindikalnih organizacij obrnili na predstavnike krajevnih in deželnih oblasti, pri katerih so zaprosili za posredovanje pri vodstvo podjetja, naj odstopi od svojega trmastega stališča. Dolga ln enotna stavka vseh uslužbencev je končno prisilila delodajalca, da je sprejel vsaj posredovalni predlog urada za delo. S tem se Je stavka zaključila in včeraj zjutraj so se delavci vrnili na delo s prvo izmeno. S sporazumom, ki Je bil podpisan včeraj na uradu za delo, se podjetje Gasilni obvezuje, da bo uveljavilo sporazum o proizvodni nagradi od 30. marca 1963 do vključno 30, junija letos. Nadalje se podjetje obvezuje, da bo za julij izplačalo (če tega Se ni storilo) 6000 lir vsakemu uslužbencu. Za mesec avgust pa bo proizvodna nagrada izplačana v višini 5000 Ur. *- Od 1. septembra dalje pa bo podjetje Gaslini, v pričakvanju pogajanj za sporazum o novem načinu plačevanja proizvodne nagrade, plačalo vsakemu uslužbencu po 300 lir za vsak delovni dan. Sporazum nadalje določa, da so zgoraj omenjene vsote proizvodne nagrade izplačane kot predujem, ki bodo izravnane na osnovi novega sporazuma o proizvodnji nagradi. svoje mnenje. Prvi sklep se nanaša na oceno zgradbe v Ul. Lamar-mora, kjer bodo uredili nov sedež državnega arhiva ter zgradbe v Ul. XXX. oktobra, kjer Je sedaj stari sedež državnega arhiva in kjer bodo uredili prostore za pisarne pokrajinske uprave. Med razpravo je spregovoril tudi pokrajinski predsednik, ki je poudaril, da je zamenjava zgradbe v Ul. Lamarmora z zgradbo v Ul. XXX. oktobra koristna, ker bo o-mogočila z gradnjo novega sedeža pokrajinskih uradov boljše delovanje vseh uradov in storitev pokrajinske uprave. Odbornik Visintini pa je obrazložil postopek te zamenjave in ostale podrobnosti v tej zvezi. V razpravo so posegli tudi člani komisije svetovalci Strud-thoff, Franzin, Gostlssa, Skerk, Celil, Colli in Jona. Nato Je komisija izrazila svoje ugodno mnenje za zamenjavo zgradb ter dala svoj pristanek tudi drugemu sklepu, ki se je nanašal na nabavo novega avtomobila. Uslužbenci «La Uarsica» ne bodo stavkali za veliki šmaren proga Trg Oberdan-Prosek-svetišče na Vejni v dneh 13. in 15. avgusta znatno okrepljena. Poleg tega pa bo podjetje 15. avgusta uvedlo izredne vožnje za Repentabor z odhodom z avtobusne postaje na Trgu Liberta. Na tej progi bodo avtobusi vozili od 7. ure dalje vsake pol ure. Hkrati pa bodo vozili vsakih 20 minut avtobusi s trga na Opčinah na Repentabor. Te vožnje se bodo zaključile, ko ne bo več potnikov. ODGOVOR NA VPRAŠANJE SEN. VIDALIJA Minister za obrambo potrjuje gradnjo smodnišnite pri Brišiikih Minister zagotavlja, da bodo omejili na najnujnejše potrebe ob »e g nove vojaške služnosti v zgontški občini - Zemljišče na Montebelu, kjer je sedaj smodnišniea, bodo prepustili za stanovanjske gradnje 1. julija J« senator Vidali poslal ministru za obrambo vprašanje, v katerem Je vprašal pojasnila glede sklepa vojaških oblasti, da zasežejo veliko površino zemljišča v zgoniški občini (v bližini Briščikov) v vojaške namene. O tem smo svoj čas pisali tudi v našem časniku in ugotovili, da bodo nove razlastitve in omejitve uporabe zemljišč, ki bodo v bližini razlaščenega področja, prizadele tamkajšnje lastnike. Vojaška služnost na Krasu in gradnja smod- I služnost na Krasu m graunia smuu-nišnice pa bo zelo škodovala tudi I splošnemu kraškemu okolju. KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV pozivata vrtnarje, da razstavijo povrtnino in sadje na Kmečkem taboru, ki ga prireja Kmetijska zadruga 12., 13., 14. in 15. t.m. na Opčinah. Pridelke je treba pripeljati v Prosvetni dom na Opčinah v soboto, 12. t.m. do 15. ure, da jih bodo pod strokovnim vodstvom primerno razstavili. Minister za obrambo Je senatorju Vidatiju poslal sledeči odgovor: «Nove vojaške služnosti v zgoni-ški občini je narekovala potreba, da se zaščiti smodnišniea, ki jo je treba zgraditi zaradi nujne potrebe, da se premesti na drugo mesto sedanja smodnišniea na Montebelu. Kraj, kjer je sedaj smod-nišniCa, je v bližini središča mesta in zato ne more ustrezati operativnim namenom ter varnosti civilnega prebivalstva. Zgraditev nove smodnišnice bo hkrati odpravila vojaško služnost na Montebelu, ter bo s tem izpolnjena dolgoletna želja tržašKe občinske uprave po razširitvi mesta v smeri industrijskega področja. Zaradi gornjih razlogov, kljub temu, da zagotavljam senatorju, da je namen vojaške uprave, da zmanjša na najnujnejše potrebe zasego zemljišč in obseg vojaške služnosti, je v tem primeru možno posredovati v zaželenem smislu«. * Zaradi del za rušenje dveh zgradb v Ul. Rossetti, kjer bodo postavili leseno ograjo do roba ploč nika, je župan izdal ukaz o_ prepo- vedi parkiranja vozil vzdolž ograje v Ul. Gambini. Hkrati pa je bi je lo ustanovljeno parkirno mesto za motorna kolesa nasproti delovišča v Ul. Rossetti. * Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj sprejel novega poveljni- i ... «_:L „4_S. .. rT ~ 4 ., ka finančnih straž v Trstu podpol-‘ ‘ ~ ‘ Tega je kovnika Raffaela Pecceja. včeraj sprejel tudi podžupan prof. Lonza. «Grofica Marica» danes in jutri v nedeljo «Cardaška kneginja» OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA AVSTRIJSKE REPUBLIKE JONASA Včeraj slovesna otvoritev 16, lesnega sejma v Celovcu Uradna udeležba Furlanije ■ Julijske krajine, Jugoslavije, Poljske, Romunije in Sovjetske zveze Prevozno podjetje $La Carsica* sporoča, dtuje doseglo sporazum s svojimi uslužbenci in bodo zato avtobusne proge s Prosekom, Križem, Nabrežino, naseljem San Nazario, svetiščem na Vejni, Repnom in Rep-ničem redno delovale. Kot je znano, je bila v vsedržavnem okviru napovedana stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij za veliki šmaren. Podjetje nadalje sporoča, da bo lIMtMHHIIMmilllllllUlllllllllllMinHllllllllllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIIIMŠIIHIIIIIIIt Hilli DELOVANJE DEŽELNE USTANOVE ZA RAZVOJ OBRTI Nakazanih 75 milijonov za pomoč obrtnikom Prispevek je namenjen obrtnikom gradbenikom, kamnosekom in mizarjem Deželni odbornik za delo Dal Mas | Danes se bo prireditev začela ob je odobril sklep, ki ga je sprejela 19. uri z balincarskimi tekmami. V deželna ustanova za razvoj obrti (ESA) na svoji seji 8. t.m. Na seji so sklenili, da se odobri deželni prispevek za razne pobude, modernizacijo in obnovo strojnega parka in opreme nekaterih obrtnih podje-i tij na področju gradbeništva, kam-; noseštva, lesne industrije in opreme. ESA je določila v ta namen 75 ' milijonov lir. Deželno odborništvo je istočasno z odobritvijo sklepa ESA pozvalo to ustanovo, naj čimprej obvesti javnost o normah in pogojih za predložitev prošenj za pridobitev te ugodnosti. Zadnji rok za predložitev teh prošeni poteče 2. septem bra, in sicer ob 12. uri. De/plne i; oblasti bodo obvestile o tem sklepu župane vseh občin ter razne sta ; novske organizacije obrtnikov. Pred dnevi je deželni odbornik za delo Dal Mas' sprejel predstavnika ' sindikata rudarjev iz Rablja (Ca-ve di Predil) Gabina in deželnega tajnika CGIL Zulianija. Sindikalna predstavnika sta no soboto se bo nadaljevala ob 19. uri z otvoritvijo kioskov, v katerih bodo prodajali domača vina, nadaljevanjem balincarskih tekem in koncertom domače godbe. V nedeljo na bo začetek ob 18. uri s sledečim programom: koncert domačega orkestra, finalne balincarske tekme in razni zabavni nastopi. Na prireditvi bosta govorila namestnik deželnega tajnika KPI Mario Colli in pokrajinski svetovalec Gallia-no Donadel. Poskrbljeno bo za dobro jedačo in pijačo. Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev tržaške pokrajine obvešča, da bodo urniki trgovin oh priliki prihodnjih praznikov, upoštevajoč splošne zakonske odredbe in nedavne sklepe predsednika deželnega odbora, naslednji: ----...--- ,------- ---- Sobota. 12. avgusta: vse trgovine jasnila deželnemu odborniku težki !se i,<>do držale brez razlike običaj-S položaj rabeljskih rudarjev. poseb |nega sobotnega urnika; tiste trgo-no v zvezi z niihovimi odnosi z. I vlne, ki so ob ponedeljkih zjutraj || družbo, ki izkorišča rudnik. Pred : zaprte (v skladu z odlokom o S stavnika sta še posebej poudarila; skrajšanem tedenskem delovnem zaskrbljenost rudarjev zaradi šte-l časom), so pooblaščene ,da zaprejo vilnih nesreč v rudniku ter še no obrate ob 21. url. Včeraj zjutraj ob 10. url so ob prisotnosti najvišjih oblasti avstrijske republike ter številnih U-radnih predstavništev drugih držav odprli 16. sejem lesa v Celovcu. Sejma se udeležuje 410 tujih raz-stuivljalcev. To število J« zelo pomembno za mednarodni značaj tega celovškega sejma, kajti skupno število razstavljavcev znaša 1236 podjetij. Med tujimi razstavljale!, jih je pet, ki nastopajo uradno in sicer skupnost dežele Furlam.ia-Julijska krajina, splošna blagovna razstava FSRJ ln tri druge razstave vzhodnih evropskih držav: Poljske, Romunije ln Sovjetske zveza. Letos so na celovškem sejmu posvetili veliko večjo pažnjo (tudi glede prostora), lesnemu sektorju Spričo tega Je Tudi sodelovanje v tiodnoevropskih držav mnogo bolj pomembno. Pri tem gre posebno za razstavo Poljakov, Romunov in podjetja «Portles» iz Moskve. Celovški lesni sejem je v zadnjih časih doživel velike spremembe. Njegova družbena in pravna osnova se je spremenila v smislu, da je ta pomembna gospodarska pobuda postala ustanova s katero sodelujejo mesto Celovec, koroška dežela, in trgovinska zbornica. Slovesna otvoritev tega sejma je bila še toliko bolj važna, ker se je je udeležil predsednik avstrij ske republike dr. Franz Jonas, katerega so spremljali številni strokovnjaki predsedstva. Predsednik koroške trgovinske zbornice Pfrimer, ki Je podal u-radno poročilo, je v svojem govoru poudaril, da so se slovesne otvoritve sejma udeležili med drugimi deželni odbornik Marpillero ter delegacija deželne zveze trgovinskih zbornic dežele Furlanija-Julijska krajina c’r. Caidassi (Trst), Dal Conte di Magnago (Videm) ter Grassilli (Gorica). Deželna delegacija je nastopila na sejmu v spremstvu dr. Andicsa ki je predstavljal italijanskega kon. zula za Koroško in štajersko. Prisotni pa so bili med drugimi tudi baron Altenburger šef avstrij skega urada za zunanjo trgovino, ravnatelj centra za gospodarski razvoj Cogoi, videmski župan, tajnik tržaške trgovinske zbornice dr Steinbach ter razni drugi visoki u-radniki odborništva za industrijo in trgovino. Celovški župan Ausser-winkler, je nastopal kot predsednik sejma. Visoki avstrijski predstavnik je poudaril, da je celovški sejem izredno pomemben za vso Evropo, ne samo zaradi specializiranih razstav lesnih proizvodov, strojev za obdelavo lesa itd. temveč predvsem zato, ker bo ta sejem utegnil poglobiti vezi med avstrijskimi in tujimi proizvajalci. Pripomniti je treba namreč, da je med drugim sodelovanje gospodarskih operaterjev iz italijanske republike na celovškem sejmu zelo pomembno. Italija se nahaja nam- je zgradila v Celovcu svoj stalen i rišev natovarjal bale lepenke. De 'paviljon na sejmu. Vsa zgradba je lavci so razmestili bale na kas.mu želo 'skladna ter odgovarja sodobnim načelom arhitekture. Avstrij skt oblasti in sploh vsi avstrijski razstavljavci so se zelo zanimali za okusne lesne proizvode iz kra jev pri Ampezzu in Osoppu. Žani mali so se tudi za mozaike pri Spi limbergu za proizvode rezil iz Ma gnaga, za razne umetniške proizvode iz Vidma, za proizvode podjetja Zanussi, Solari, Bertolli, za keramike iz Buie, proizvode iz glino iz Romansa, razne proizvode iz Gradiške, kamnoseške proizvode iz Tržiča, lesne proizvode za pode iz Gorice ter proizvode najrazličnejših industrij iz Trsta. Predvčerajšnjim zvečer se je_ u-radna deželna delegacija udeležba sprejema na sedežu celovške občine. Tudi ob tej priliki je župan Aus-serwinkler ponovno pozdravil odv. Marpillera ter se mu zanvaui za sodelovanje dežele Furlani ja-Julijska krajina na koroškem sejmu. Izredna skupščina mladinske konzulte in se že odpravljali, ko je nenudo ma bala zdrknila s skladovnice in padla na nesrečnega Hiagija, ki je stal pri tovornjaku. Ponesrečenca so z rešilnim av toin prepeljali v bolnišnico. Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev po glavi, tilniku in vratu, zmedenosti in izgube s|ximina. Včeraj zvečer bi morala biti na gradu repriza vCardaške kneginje», pa je dež predstavo onemogočil. Zato bodo to opereto ponovili v nedeljo zvečer ob 21. uri. Vse nabavljene vstopnice ostanejo v veljavi in ni potrebna nikakšna za menjava. Za prostore, ki so Se na razpolago, se lahko vstopnice na POTOVALNI URAD AURORA priredi v soboto, 12. t. m., ob 18.30 IZLET V OPATIJO na predstavo slavnega ruskega baleta Mojsejev ZSSR Cena potovanja in vstopnina 3000 ln 4000 lir Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu A u r o r a, Ulica Cicerone 4, tel. 29243 Šolske vesti Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure . tajništvu zavoda, Strada di Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpisovanje otrok v prvi razred od 1. do septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. bavijo danes, jutri in v nedeljo 'm S tovornjaka je padel Ko se je včeraj zjutraj 38-letni cestni pometač Silvano Zimmermann s Pendice Scoglietto 15 v Ul. Giluia, blizu pivovarne «Dre-her«, povzpel na tovornjak mestne čistoče, da bi izpraznil posodo s smetmi, je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov. Pri tem ga )e še zadela posoda, ki je padla nanj. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni zaradi ran in udarcev po hrb pri centralni blagajni. Danes pa je na sporedu drugo Kalmanovo delo: Grofica Manca. V lepih melodijah se bo na odru gledališča na grajskem dvorišču razvijala zgodba bogate dedinje, ki ji je bolj kot melanholična samota njenega gradu všeč bleščeče življenje v Budimpešti. Njen oskrbnik ki skrbi za rodovitnost njenih polj, ni Torok Bela, kot je dejal, da se imenuje, temveč Laszlo, grof visoke veljave, nekoč vrl častnik, ki pa mora sedaj delati karkoli, da bi za ljubljeno sestro Lizo priskrbel doto. Baron Zsupan in princ Strobach skrbita za presenečenja tako rekoč po verižni reakciji, dokler se vse srečno ne konča, pri čemer ima znaten delež simpatična teta. princesa Cecilija, ki reši Laszla iz finančnih težav. Grofica Marica bo Judit Gallai, sopranistka opernega gledališča iz Budimpešte, grof-oskrbnik pa bo Janos Csanyi. Subreta in komik bosta Erzsi Galambos in veliko odkritje sezone 1966-67 Kalman La-tabar jun. V ostalih vlogah: Janos Pagonyi (princ Strobach). Laszlo Ferencz (Kudelka), imenitna Ilona Kiss (Cecilia), Jozsef Gj/urtan (Miška). Pal Homm (baron Istvan) in Emmy Harian (Udi). Znaten del operete izpolnjuje petje (soli, dueti, zbor), zlasti pa ples. kjer bo imel priložnost, da se izkaže, balet s stasito solistko Edino Balogh, ki je že pred dvema letoma navdušila občinstvo na gradu. Dirigiral bo zopet Ferenc Gyulai Gaal. Predstava se bo pričela točno ob 21. uri. Vstopnice za danes, jutri ln pojutrišnjem so v prodaji v centralni blagajni v galeriji Protti ter pred vsako predstavo od 19,45 dalje pri blagajnah na gradu. K predstavam in od predstav vozijo posebni avtobusi. V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da pri redi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom »Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svo.je člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 4« noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova Imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (po samezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo na ta dan prirediti Izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Šolsko skrbništvo sporoča, da Je ..a oglasnih deskah šolskih nadzor-ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. julija 1966, št. 574. * * * Ravnateljstvo državne srednje šole slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsino 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ur«. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku ln razporedu objavljenem na oglasni deski šole. SPDT tu, desnem komolcu in desni nogi. Danes ob 20.30 bo v glavni dvorani rikreatorija «G. Padovan* v Ul. Settefontane 45 izredna skupščina mladinske konzulte. Na dnevnem redu bo razprava o udeležbi konzulte na prvem medna: rodnem mladinskem festivalu, ki bo v Trstu od 3. do 10. septembra letos. DVE PROMETNI NESREČI ZARADI SPOLZKOSTI CESTISCA Zaradi neprevidnega prehitevanja je treščil v motofurgon Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 25-letnega Luciana Ferlugo s Šalite Monte Valerio 12, ki se bo moral zdraviti od 9 do 60 dni zaradi u-darcev in ran po levem stegnu z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ferluga je malo prej v Ul. Mar-chesetti postal žrtev prometne ne sreče. Ko je navzgor po omenjeni strmi ulici vozil motofurgon ape TS 35835 je vanj z avtom nmea 824 FB 68 (F) treščil 21 letni An- Hudo ranjena zakonca pri trčenju v avtocisterno Najhujša nesreča se je pripetila v Ul. Brigata Casale - Pri Katinari je zdrsel na mokri cesti in se z avtom prevrnil gelo Franc, ki je po rodu iz Fur-lanij* in prebiva v Franciji ~ nesreče je prišlo, ker je Franc bli; zu stavbe st. 12 v sebej zaradi zadnje, ki se je pripe tila 1. avgusta letos, ko je izgubil življenje rudar Moše Della Men. Predstavnika rudarjev sta pojasnila deželnemu odborniku vsebino resolucije, ki sta jo odobrili sindi kalni organizaciji CGIL in CIST, rabeljskih rudarjev in ki ie bila poslana predsedniku deželnega od bora in drugim oblastem. Odbornik Dal Mas je zagotovil, da se bo po svojih močeh zavzel za rešitev teh vprašanj. Praznik komunističnfga tiska na Uri/i Tržaška federacija KPI sporoča, da bo danes, jutri in v nedeljo na Griži pri Miljah praznik komumstič Nedelja, 13. avgusta: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure ter slaščičarn in drugih podobnih obratov, ki bodo odprti od 8. do 21.30. Ponedeljek. 14. avgusta: trgovine sektorjev manilakture, opreme in raznega blaga so pooblaščene, da zaprejo svoje obrate za ves dan (pri tem gre za liste trgovine, ki so vsak ponedeljek zjutraj zaprte v skladu s predpisi o skrajšanem tedenskem delavnem umiku); vse druge trgovine pa bodo delovale normalno ter jih bodo morali lastniki zapreti ob 20. uri. Torek, 15. avgusta: Vse trgovine, brez razlike .bodo zaprle zjutraj in popoldne, z izjemo naslednjih obratov: 1 cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in 2. slaščičarne in poduhni obrati, ki bodo odprti od K. do 21.30. Glavna ribarnica bo delovala po reč na prvem mestu s 44_podjetji, ib- ki razstavljajo na sejmu. Pomemb no je tudi dejstvo, da je Italija e-na izmed toliko dežel, ki ima naj tesnejše stike s Koroško. Predsed Ul. Marchesetti prehitel ustavljen tovornjak in se zaradi tega premaknil na ltvo, ne da bi mu po prehitevanju c*pelo zaviti spet na desno. Čeprav sta oba šoferja zavrla svoji vozili, je bilo trčenje neizbežno in Ferluga se je pri tem poškodoval. Na kra; ju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Trčenje avtov Neprevidna vožnja po od dežja mokrih, in spolzkih cestah je bila kriva dveh hudih prometnih nesreč, ki sta se pripetili včeraj okrog 17 ure, ko so se nad mestom utrgali oblaki in je v dobršni meri deževalo. Najhujša nesreča se Je pripetila na trbiški cesti, ki pelje v industrijsko pristanišče, oziroma v Ul. Brigata Casale, kjer se je hudo pobil in ranil 55-letni Serafino Fort iz Ul. Leoncavallo 5 njegova 53-letna žena Lina Vecchlet por. Fon pa st Je povzročila lažje poškodbe. Pon je okrog 17. ure navzdol po Ul Brigata Casale vozil svoj avto fiat. 600 TS 46734. Zraven njega se Je peljala žena. Cesta je bila mokra, toda šofer ni upošteval pra- nik deželne vlade dr. Sima je poudaril posebej pomembnost jadranskega naftovoda »Bavarska*, ki bo leta 1969 dobavil avstrijskim čistilnicam 3.5 milijona ton nafte. Dr. Sima je nadalje obširno govoril tudi o važnosti avto ceste čez Ture, ki predstavlja izredno važen člen povezave med Koroško ter obrežnimi kraji dežele Furlanija-Julijska krajina. Po uvodnem govoru predsednika avstrijske republike so si gostje o-gledali paviljon dežele Furlanija-Julijska krajina, kjer sta jih sprejela odv. Marpillero in predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi. Takoj nato si je visoki avstrijski dostojanstvenik ogledal paviljone, kjer so prikazane razne industrijske dejavnosti videmske, gpriške in tržaške pokrajine. Se prav posebno pa se je predsednik Jonas zanimal za perspektive bodočega raz voia avto ceste, ki so bile nazorno nega tiska, ki ga priredi miljska jutrišnjem (nedelja), zaprta pa bo sekcija KPI. 'v ‘0™“. 1*. »vgusta. žrtev prometne nssreče Je postala včeraj zjutraj 37-letna delavka Marlla Olenik por. Lovelčič iz Skofil 96. Peljala se je v avtu fiat 1100 KP 18-84 (YU), ki ga je po Istrski ulici proti Trgu Valmau-ra vozila 35-let,na Neva Barut por. Gradiselčič iz škofij 96. Ko je Ba-rutova privozila do stavke štev. 60 omenjene ulice, je prišlo do trčenja z avtom fiat 850 z začasno evidenčno tablico Z 58295, ki ga Je nasproti privozila 22-letna Maria Chiara Santagata por. Peronclni iz Istrske ulice 134/2. Pri trčenju se je ponesrečila samo Olenikova. Z rešilnim avtom so Jo prepeljali v bolni” 'ico in sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 8 dni. Pobi: ln ranila se Je po čelu, zgor- nji desni veki, nosu in glavi. vila, da je treba zmanjšati hitrost vozila, ko pade nekaj kapelj dežja, ker tedaj cestišče postane spolzko in pnevmatike ne držijo, kot bi sicer države na suhi cesti. Ko Je Fon privozil do približno 80 metrov pred mostom nad potokom Spino-leto, je njegov avto zdrsel po mokri cesti in zapeljal proti levi. Fon vozila ni mogel nadzorovati in ni mu uspelo, da bi ga uravnal. Prav v tistem trenutku Je navzgor po omenjeni cesti privozila avstrijska avtocistema G 7668 s prikolico G 19676, ki Je bila natovorjena z bencinom. Šofiral jo je 23-letnl Avstrijec Franz Rochn iz Oberbarta. Ta je videl pred seboj proti levi drveči Fonov avtomobil, toda ni mogel narediti ničesar drugega, kot ustaviti težko vozilo. Trčenje je bilo neizbežno. Fonov avto se je Bala lepenke padla na delavca In ga ranila i vso silo zaletel v levi prednji del Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 47 letni delavec Antonio Biagi iz Ul. San Vito 4, ki je u-služnen pri podjetju Vinattieri iz prikazane na /emtiepisni karti, ki i Industrijskega pristanišča. Biagi je jo je pripravila družba »Autovie i okrog 17.30 blizu pivovarne »Dre Venete* I her* na tovornjak, ki je bil tum u- Dežela Furlanija-Julijska krajina1 stavljen, s pomočjo delovnih tova- avtocisterne. Sunek je bil tako močan, da se Je fiat 600 ves zmečkal, zaradi protiudarca pa je nato zapeljal proti desni in se končno ustavil približno 5 metrov pred mo. stom, s prednjimi kolesi na pločniku, 'z zadnjimi pa na cestišču. Pri zaporednih trčenjih so se odprla leva vrata avta, In Fona Je vr v * IttSCOTTA - ' A /t’ ELIZABETH TAYL0R PAUL NEWMAN • BURLIVE8 JACK CARSON - JUDITH ANDERSON RICHARD BROOKS • JAMES POE t»*w \a »ru m mio c« toortri TENNESSEE VVILLIAMS Da w«i« MM RICHARD BROOKS LAWRENCE VVEINGARTEN HimoCOUM J ENA IZMED POSLEDIC^ IZRAELSKO^ ARABSKEGA SPORA Ker Sueški prekop ne obratuje brez kruha skoraj milijon ljudi je Najhuje je z ribiči - Kakih 400 strok je bilo zaposlenih ob prekopu - Trenutno oblasti ZAR rešujejo stisko s pomočmi KAIRO, avgusta. — To ni mir, ki bi dopuščal sproščenost. To je mir, ki je poln nemira in napetega pričakovanja, mir, ki vznemirja. In ta mir pritiska na najbolj prometno vodno pot na svetu, na ljudi z njene zahodne in vzhodne obale. Na obali Sueškega prekopa v Port Saidu smo srečali Ahmeda Sakirija, enega od portsaidskih «banbotijev». Te besede ne moremo prevesti y njenem točnem pomenu. Bambo-tiji so ljudje, ki desetletja živijo od prekopa; ukvarjajo se z vsakršnim delom, kar jim pride pač Pod roko: prenašajo prtljago, pe-fejo ladje, so vodiči po mestih vzdolž prekopa itd. Bambotiji nihajo določene še manj posebne strokovnosti, spoznajo pa se na vse in so vedno pri roki. Stari Ahmed Šakiri je gledal v Prekop in razmišljal. V rokah je >niel neki časopis in nam pokazal sliko na njem: motorni čoln z za- stavo Združenih narodov in dvema častnikoma na njem. «Ti ljudje vršijo svojo dolžnost. To vem. Komaj so prišli, vendar pa si želim, da bi čimprej odšli. Njihova zastava je zastava miru, toda takšen mir za nas ne pomeni veliko, če Naser sklene, bomo že jutri šli čez prekop. Če pa reče, naj počakamo, bomo čakali . . .» Tako mislijo vsi, ki so desetletja, vse življenje preživeli ob prekopu in od njega živeli. Tako mislijo pristaniški delavci in sueški ribiči. Pa tudi brivci ob prekopu, ki so s svojim priborom služili mornarjem na ladjah, medtem ko so te bile v pristaniščih ali plule od mesta do mesta. Vzdolž prekopa so tri središča ZAR: Port Said, vrata v prekop iz Sredozemskega morja, Ismailija, središče na pol prekopa in Suez, središče na drugem koncu prekopa, kjer se ta steka v Rdeče morje. V teh treh mestih in širši oko lici je živelo od prekopa okoli 900 tlllMlIlllll III || H, |I1 IIII || II lili lil H,l,,l HI l| 11,11 Hl,m l,IH 1,1,11,1,, l,H |,l||l,,,H,,,,l M ,,,,,,„,,,,,,1 H,,, I,,,! Umrl je senator Vittorio Valletta Uveljavil se je kol voditelj (urinskega podjetja Fiat Marina di Pietrasanta (Lucca), 10. — Davi ob 4.40 je v svoji vili Utnrl za možgansko kapjo senator ’n industrijski strokovnjak Vitto-J"io Valletta. Gre za smrt enega izmed zelo znanih osebnosti ita-iijanskega gospodarstva in Javne-gu življenja, za smrt nedavnega generalnega direktorja najvefijega italijanskega avtomobilskega podjetja FIAT. Senator Vittorio Valletta se je rodil v Sanpierdarena leta 1883. Izhajal je iz razmeroma siromaš-ne družine in ko je leta 1900 končal šolanje na turinskem tehtnem inštitutu «Sommeiller», se Je takoj zaposlil v nekem indu* sirijskem podjetju, da bi mogel Nadaljevati študije na univerzi. Ko je 1909 diplomiral na turinski Univerzi, Je imel za seboj že več let dela v raznih industrijskih Podjetjih, posebno v podjetjih, ki se ukvarjajo z mehaniko in avtomobilizmom. Od 1920 do 1926 ga srečamo na univerzi kot asistenta Pri profesorju, ki je poučeval bančno in industrijsko tehniko. V Naslednjih štirih letih je bil Valeta docent za specializacijo v računovodstvu ter se še posebej Ukvarjal z znanstvenimi poglabljanji v delo. Tedaj je bil Vallet-m na eni strani docent na univerzi na drugi pa učenec slovitega strokovnjaka prof. Broglie. Kakor vidimo, se je Valletta Udejstvoval na dveh področjih l,IMn,uiiii „„,iiiiiii m, „111,11 um i,iiii,,i,,ii iiiimiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Slikarka iz Milana v Rossonijevi pasaži S stopnjevanjem poletne vroči-',e je pričela tudi pri nas upadati u°nača razstavna dejavnost. Ta e Je pri vseh štirih trgovsko u-^ er jenih galerijah tudi dejansko ‘e Prenehala. Trajata pa nadalje .Ustavi v palači Costami in pa Usta na gradu, imenovana «Zna-JUeuja v prostoru», ki sta zaključ-1 odmev festivala fantastično nanstvenih filmov. Podaljšala pa f te do konca meseca še raz-. ava «vesoljcev* v Občinski ga-kjer se pred črno sliko slav-tfOa fontane lahko zabavamo s .plem njenih luknjic od katerih Jee gotovo vsaka toliko vredna kot li. ed skromnih tihožitij cvetni k*. Vh lazslavlja v Rossonijevi leriji v Milanu živeča Tržačanka l}frissevich - Rossi. tu sicer niso zahtevna olja. so hi nekatera naslikana z veliko Iju-/ci se zgleduje preko ne-slii Poletij, od natančno izrisanih hih Flamcev in Holandcev na čr-u ozadjih, po preko realizma do Van-u barvitosti sodobneje zasno-ra>. čopkov. Kakor beremo na čim-l tenih izrezih iz nekaterih je slikarka šele to zimo ‘cela intenzivneje razstavljati v Da,*1 Lombardije. Zato domne-slip’ bo so mnoge tu prikazane iz tiste dobe. Povedati pa ja/umo, da je slikarka šele na d„ -u lovnega razstavljanja ter hm * predvsem samouk v likovni delr,0stl' Zato se za sedaj njena »na* ..?cenivjejo blagohotno in v ri,,„'vfcem nasprotujoče, kot se pač PaJ au v takih primerih. Obstaja ma a°vro upanje, da se bo sčaso-n,et V njej razgibalo pristnejše u t]Q nisko dojemanje, ko bo zadela °bčt ^[aviinejšc strune osebnejših za*«°v Slede na barvo in obliko C To tudi ponekod že proni da . nekaterih slikah Menimo pa. v J}?, bile na razstavi njenih slik t0 ‘krnsko važnejšem Milanu go sBp, boljša dela. ki pa niso pri-a do tržaških kupcev. MILKO BAMBIČ hkrati, in sicer kot asistent in docent na univerzi, hkrati pa je delal kot strokovnjak pri raznih podjetjih, medtem tudi pri velikem podjetju Fiat, tako da je združeval hkrati teorijo in prakso. S podjetjem Fiat je Valletta začel sodelovati že zgodaj, že 1921. leta. K sodelovanju ga je poklical sam Giovanni Agnelli, čeprav se je njegovo udejstvovanje na univerzi, kot smo videli, stopnjevalo, in so mu bila torej vrata odprta, so ga nfhoee pri Fiat.u vedno bolj ohremen‘ovale, tako da se je moral kmalu posvetiti izključno temu podjetju, saj je že leta 1928 j postal delegirani upravitelj in generalni direktor torinskega velikana Po drugi svetovni vojni, leta 1946, pa je Vittorio Valletta postal tudi predsednik družbe Fiat. Za prvo povojno dobo se pravi, da je bila vloga Vallette vloga ob-novitelja tega podjetja. V naslednjih letih pa mu pripisujejo izredne zasluge za modernizacijo naj večje tovarne avtomobilov v Italiji in ene največjih na svetu. Priznati je treba, da je podjetje Fiat v dobi, ko ga Je vodil Valletta, zelo razširilo svojo dejavnost, da je uvedlo vrsto novih tehničnih dosežkov, vrsto novih delovnih procesov, skratka, postalo je podjetje s svetovnim slovesom. Rekli smo že, da je Vittorio Valletta združeval teorijo s prakso. Hkrati pa se je zelo zavzemal za tehnični in znanstveni razvoj tudi izven podjetja, ki mu je bil na čelu. Bil je vsestranski in visoko cenjen izvedenec za najrazličnejša gospodarska vprašanja in v tem svo.jstvu so ga cenili in mu dali visoka priznanja tudi v tujih krogih. Od tod razna visoka častna mesta in imenovanja. Torinska univerza mu je v novembru 1950. leta podelila posebno zlato kolajno za zasluge, ki jih je imel na ekonomski fakulteti. Bil je imenovan za predsednika ustanove CEPES (evropski odbor za gospodarski in socialni napredek), sam pa je ustanovil pomembno organizacijo IPSOA (zavod za univerzitetno izpopolnjevanje strokovnjakov za voditelje industrijskih podjetij. Mnoge ustanove in zavodi so ga imenovali za svojega častnega člana. Bil je med drugim imenovan za viteza dela, leta 1956 ga Je vatikanska akademija znanosti imenovala za svojega častnega člana .turinska tehnična fakulteta mu je tri leta kasneje podelila častni naslov doktorja industrijske inženjerije, 1962. leta je dobil še naslov «cavalliere dl gran croce», leto pozneje je postal dopisni član francoske akademije, lani novembra pa ga Je predsednik republike Saragat imenoval za senatoria. tisoč oseb: neposredno zaposlenih ljudi in njihovih družin. Prekop je dajal zaslužka ljudem kakih 400 različnih poklicev. Največ je vsekakor bilo transportnih delavcev in pa trgovcev. Bilo pa je tudi več tisoč bambotijev, raznih obrtnikov, vse do ljudi, ki so zabavali mornarje v času, ko so posebni piloti vodili njihove ladje po tesni vodni magistrali. Toda od 5. julija, ko so izraelska letala zasula prekop z bombami in raketami, je življenje ob njem obstalo. Ljudje, ki so živeli od prekopa, so ostali brez dela in kruha. S kakšnimi težavami se morajo ubadati oblasti ZAR na področju Sueškega prekopa? Kako rešujejo probleme tistih, ki so od prekopa živeli? Ko smo obiskali Sueški prekop, smo se zanimali tudi za to. Zvedeli smo, da so programi oblasti zelo podrobni in to tako v Port Saidu kot v ostalih dveh velikih središčih ob prekopu. «Na našem področju — je rekel guverner Port Saida Mohamed Tu-lan — je živelo okrog 282.000 ljudi od dohodkov, ki jih je dajalo delo prekopa, in sicer pristaniški delavci, mali trgovci, ribiči itd. Sedaj izvajamo številne akcije, da bi ublažili težave teh ljudi in njihovih družin.» Guverner Tulan je poudaril, da je bilo samo z eno vrsto akcije, in sicer z zbiranjem dveh odstotkov od osebnih dohodkov zaposlenih ljudi ter z zmanjšanjem dajatev državni upravi zbranih 7.000 egiptovskih funtov. Iz teh sredstev je bila dana pomoč za junij. Vsi začasno nezaposleni ljudje so dobili po tri funte ter še po en funt za ženo in pol funta za vsakega otroka. Pristaniški delavci, ki so bili v stalnem delovnem odnosu, še vedno prejemajo osnovno mesečno plačo od svojih podjetij «To je točno — je rekel Mahmud Šaliete, eden od delavcev. — Od 5. junija ne delam, vendar plačo 31 funtov prejemam Imam ženo in šest otrok.* Trgovcem pa v večini primerov pomoč za sedaj še ni potrebna. Tako vsaj trdi komisija, ki proučuje vsak posamezni primer. Še več, trgovcem se priporoča, naj tudi sami prispevajo za pomoč pristaniškim delavcem, ribičem in bambotijem. Z ribiči, kot se zdi, pa je najhuje. Samo na področju Port Saida jih je bilo okoli 5.000. Še več pa jih je na področju Sueza in Is-mailije. Oblasti v Port Saidu so se lotile ukrepov, da bi se ribičem omogočil lov na jezerih in tudi v Suezu se jim dopušča krajši «izlet» na morje, vendar pod pogojem, da se vrnejo do določenega časa. Sueški ribiči delajo najpogosteje v nekakšnih zadrugah, ki so doslej zbrale določene sklade, ki jih sedaj izkoriščajo za pomoč svojim elanom. Ker je med sueškimi ribiči veliko sezonskih delavcev iz raznih bližnjih mest in naselij, so skušali tem sedaj najti zaposlitev v kmetijstvu in gradbeništvu v njihovih mestih. Guverner Ismailije Mumbarek Er Refai je pojasnil, da je iz tako imenovanega sklada za zimsko pomoč dobil 1700 funtov, ki so bili razdeljeni kot enkratna pomoč nepreskrbljenim ribičem. Na področju njegovega mesta deluje 7 socialnih komisij, ki proučujejo vsak posamezni primer. V Suezu je stanje podobno stanju v Port Saidu. Tudi tam je najtežje z okoli 4.000 ribiči in kakimi 500 bambotiji. Po izjavi sueškega guvernerja Hamida Mahmuda so se bambotiji obrnili na guvernerja s prošnjo, da naj se jim odobri posojilo, da bi se mogli lotiti kakega drugega dela. V Suezu imajo tudi ribiško zadrugo, ki je dala enkratno pomoč svojim članom iz svojega sklada. Pomoč je bila razdeljena že kmalu po spopadu med Izraelom in Egiptom. Poseben svet guvernerata pa je k temu dodal še svoj delež. Tako je vsak neqženjen ribič dobil po 150 pia-ster, oženjeni po 250. ribič s številno družino pa po 400 piaster. Po izjavi guvernerja bodo ribičem v kratkem dali pomoč še v znesku 4000 funtov. Zdi se, da bodo ribičem omogočili ribolov v sueškem zalivu, seveda pod nadzorstvom in hkrati pod zaščito, da bi se ne HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo plo-1 den dan, kajti vse vam bo šlo kot po olju. V družinskem krogu pa bo vzdušje napeto. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne slabšajte že dovolj napetih odnosov na delu. Vsa dobra volja nekega prijatelja vam ne bo pomagala. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če se ukvarjate s trgovino, bodite skrajno previdni. V čustvenih zade vah bo šlo vse kot si želite. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlično sodelovanje bo privedlo k odličnim uspehom. Nekdo se skuša vriniti ined vas m ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Potrudite se in tudi zelo naporna naloga bo izpeljana Neka oseba bo užaljena. Krivda bo vara DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Če prav menite, da imat« prav, se podredite skupni volji. Pismo, vest, darilo. spravilo v nevarnost njihovo življenje. Na področju Sueškega prekopa vlada relativen mir. Toda to je mir, ki zahteva polno mobilnost. Egiptovske oblasti se trudijo, da bi v določenih pogojih tega relativnega miru poskrbele za obstoj skoraj milijona ljudi, ki jim je nasprotna stran. Izrael onemogočil normalno življenje. Ljudem okoli prekopa sueška vodna magistrala predstavlja življenje. Borba za življenje pa je vedno najbolj odločna. A. B. Kardinal in moda BENETKE, 10. — ((Nečimrnost v službi interesov in sle je vzbudila provokantno in nesramno modo, ki mora nujno povzročiti zaskrbljenost vsakogar, ki mu je pri stcu zdrava morala našega naroda,) — Tako je med drugim zapisal beneški patrijarh in načelnik italijanske škofovske konference kardinal Urbani v «pismu vernikom«, ki ga je objavil za letošnji veliki šmaren. Pri tem kardinala moti nadalje, da so tudi starši pripravljeni pristati na kaprice mode, tudi ko ta krši ((najosnovnejša načela sramu«. Bel in vitek se minaret mošeje v Anatoliji dviga v nebo kot cipresa. Podobne srečamo v vsem arabskem svetu mmmm Radio Trst A 7.15, 8.15, 1315, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Vokalni ansam bli - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj -13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Skupina Franca Russa - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Kam v nedeljo? - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost ■ 18.30 Pianist Leon Engelman - 18.50 «The Shadows» - 19.00 Zbor «Loj-ze Bratuž« iz Gorice - 19.20 Zaploskajmo jim 20.00 šport - 20.30 Gospodarstvo in delo - 20.45 Veseli utrinki - 21.00 Operna glasba - 21.40 Ansambel Sambacana -22.00 Zvočna paleta - 22.30 Ma gija glasbil - 23.00 Nežno in tiho. 13.15 Juke-box 13.40 Miniaturni koncert - 13.55 Pisatelji naše dežele - 14.10 Duo Perpich-Passa-glia - 14.35 Stari tržaški motivi. K o pet 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 9.45 Plošče - 11.15 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Od melodije do melodije - 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice -14.40 Melodije 15.00 Popularne skladbe 16.00 Naša pesem - 15.45 Nove plošče - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Operna glasba - 18.15 Popevke - 18.40 Plošče - 19.00 in 20.30 Prenos RL • 20.00 Orkester T. Osborne 23.15 B. Rich s svo- PETEK, 11. AVGUSTA 1967 jim orkestrom - 23.35 Nokturni recital. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.30 Plošče - 14.40 Ital. popevke 16.00 Program za najmlajše 17.30 Neapeljske - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.15 Poje Dalida - 20.20 Simfonični koncert 22.30 Ital. folklorna glasba. H. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.00 -Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.35 Popevke 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Ju ke-box - 14.45 Za prijatelje plošč 15.15 Sopranistka Lily Pons in tenorist A. Pertile - 16.00 Rapsodija - 16.30 S transistorjem na peščini - 18.50 Glasbeni aperitiv 20.50 Ray Charles - 21.00 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 10.00 Debussy in Prokofjev - 10.40 Šest Sibeliusovih Lieder - 11.15 Čajkovskega Simfonični poem Manfred - 12.20 Bachove in Scarlattijeve skladbe - 12.55 Simf. koncert - 14.20 Chopinov nokturno op. 62 - 14.30 Sopranistka M. Pobbe - 15.30 Perosijev oratorij -10.00 Beethovnova serenada op. 47 - 17.10 Mozartove skladbe • 18.30 Lahka glasba - 18.45 Satira v sodobni poeziji - 19.15 Koncert - 20.30 Mamila kot zdravilo in kot družbeni problem - 21.00 11 palio di Siena. 8.00, Slovenila 9.00, 11.00, 14.00, 16.00 In 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Operna matineja - 10.00 Pionirski tednik - 10.30 Melodije za klavir in godala - 11.15 Dvajset minut pri Foersterju -' 11.35 K. Bihari: Po tridesetih letih - 12.00 Turistični napotki -12.20 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Naša stara muzika - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam - 15.05 Operetni napevi 16.20 Napotki za turiste 16.40 Zabavna glasba - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Koncert po željah 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otro ci! - 21.10 Zbor KUD «Jože Her-manko» 21.40 V plesnem ritmu • 22.15 Oddaja o morju - 23.10 Iz sodobne glasbene ustvarjalnosti -24.05 R. Rolland: Miklavž Breu-gnon - 24.15 Četrt ure jazza. Ital. televizija 17.00 Ital. prvenstvo v plavanju 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Portret mesta Prato -21.55 Film: Azteško zlato - 22.45 Četrt ure s F. Cerrijem - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevmk - 21.15 Dve resnici - 22.00 Kulturne aktualnosti. Jug. televizija 21.00, 23.10 - Poročila • 19.45 Vizitka: Nino Robič 20.00 Mozaik kratkega filma 20.40 Obzornik - 21.38 Nevesinjska puška — film. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne podcenjujte mlajših delovnih moči, ki bi vas znale spodnesti. Sreča v ljubezni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.1L) S sistematičnostjo se izognite težavam. Pripravite se na razočaranje, za katero pa boste deloma sami krivi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne spuščajte se v diskusije, če na nje niste pripravljeni. Razvedrili se boste le v domačem krogu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pogumno prevzemite nalogo, ki se vam vsiljuje, saj druge poti ni. Ne bodite ljubosumni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pokazal se ho uspeh nekdanjih naporov. Nekolik, negotovi boste v družbi nepoznane osebe. RIBI (od 20.2. Oo 20.3.) Vsaka lahka rešitev bi znala imeti hujše posledice Prava ljubezen ni le pri godno srečanje. večja HITROST večja NEVARNOST Ni važno prehitevati, pač pa prispeti V prazničnih dneh ter v živahnem prometu ne prehiteva): ostani v koloni! Vedno bo pred tvojim vozilom kako drugo vozilo: sprijazni se s tem in vozi mirno in sproščeno dalje. Sodeluj s tistim, ki te prehiteva in to za varnost obeh! MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Glavno nadzorništvo za vožnjo in promet POLETNA KAMPANJA ZA VARNOST NA CESTI julij - avgust 1967 OBMEJNA BLAGOVNA IZMENJAVA V JUNIJU Izvoz presegel pol milijarde uvoz znaša komaj 250milijonov Najmočnejša izvozna postavka nadomestni avtomobilski deli (137 milijonov), uvozna pa goveje meso (101 milijoni) Pokrajinski urad pri trgovinski zbornici Je v mesecu juniju izdal eno uvozno dovoljenje za 11.3 milijona lir ter 127 izvoznih dovoljenj za 513 milijonov. «A doga-na» so nadalje uvozili še za 283 milijonov lir blaga. 2 uvoznimi dovoljenji so uvozili za 11.3 milijona lir mleka in mlečnih izdelkov, preko carine pa so uvozili konje za delo in za zakol (962.000 lir), govejo živino za zakol (4.5 milijona), goveje meso (104 milijone), les za kurjavo (31 milijonov), trd žagan les (34 milijone), leseno maso za izdelovanje umetnih tkanin (51 milijonov), papir in papirnate izdelke (14 milijonov) itd. Z izvoznimi dovoljenji so izvozili drogerijsko blago (9 milijonov) tekstil in prediva (13 milijonov), oblačila (26 milijonov), električni material (86 milijonov), hidravlični in sanitarni material (10 milijonov), avtomobilske nadomestne dele (137 milijonov), papir in papirnate izdelke (103 milijone), slaščice (26 milijonov), keramične ploščice (17 milijonov), pisarniške potrebščine (14 milijonov) itd. Ob koncu 31. maja letos je znašal saldo avtonomnega kompenzacijskega računa pri Banca d’Italia okoli 893 milijonov, vplačil v teku meseca je bilo za 308 milijonov, skupno 1.1 milijarde lir; s plačili izvršenimi v juniju je znašal saldo 30. junija 477 milijonov lir. Razstava ptičev v Čedadu Cez dva tedna, v nedeljo 27. avgusta, bo prvič v lepem parku Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30. Gorica CORSO. 17.30—22: «11 sole sorgerk ancora«, Ava Gardner in Tyrone Power, ameriški barvni kinema-skopski film. CENTRALE. 17.30—21.30: «Bandiera di combattimento», A. Smith in S. Heyden, ameriški film. Tržič AZZURRO. 18—22: «L’ultimo Apa-che», Burt Lancaster, v kinema-skopu in barvah. EXCELSIOR. 1730—22: «Tre soldi nella fontana*, K. Webb in R. Brazzi, v barvah. PRINCIPE. 18—22: «Io non prote-. sto, lo amo», C. Caselli, L. Loren-zon in T. Murgia, v kinemaskopu in barvah. Ronke RIO. Zaprt. EXCELSIOR. 20-22: «11 fuciliere del deserto«, Gary Cooper. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Carduc-Cl 38, telefon 22-68. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« od dr. Ma-tlttlja, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «AUa Salu-te» od dr. Pabrisa, Ul. Cosulich 103, tel. 72480. Nič družinskega davka za emigrante v Čedadu? Emigranti iz čedadske občine bodo od prihodnjega leta dalje oproščeni plačevanja občinskega davka. Tako je sklenil čedadski občinski odbor na svoji zadnji seji. Treba bo seveda, da sklep potrdi deželni nadzorni svet. Po tem sklepu naj bi družine emigrantov plačevale odslej družinski davek samo za zaslužek pridobljen na italijanskem ozemlju. Računajo, da je na ozemlju čedadske občine zelo veliko število takih občanov, ki bodo na ta način popolnoma ali deloma oproščeni plačevanja družinskega davka. Ce bo deželni nadzorni svet ta sklep odobril, bo vprašanje postalo aktualno samo o dsebe v številnih drugih občinah Benečije, Kamije in drugih predelov videmske pokrajine, kjer je problem emigrantov zelo velik. Vprašanje pa je, če bodo lahko tudi manjše občine sledile zgledu Čedada, po-bodo njeni uradi zaprti tri dni I sebno če vemo, da so proračuni zaporedoma, v nedeljo, ponedeljek manjših občin v zelo slabem fi-in torek, na veliki šmaren. j nančnem položaju. nacionalnega konvikta v Čedadu razstava ptičev z deželnim značajem, ki jo prireja furlanska zveza ptičarjev. Poleg ptičev bodo razstavljali in prodajali vse blago, ki ga lahko uporabljajo ljubitelji ptičev. Posebni odbor je že več časa na delu z namenom, da bi razstava čimboljše uspela. Zamisel o izgradnji hitre ceste na Tržiškem, ki bi povezovala vse pomembne ceste, industrijsko pristanišče in julijsko letališče v Ron-kah postaja vedno bolj otipljiva. Deželne oblasti odločno podpirajo izgradnjo takšnega objekta, toliko je res, da se dežela strinja s splošnimi obrisi, ki jih je pripravil konzorcij za industrijski razvoj Tržiča ter jih razstavil na zadnjem tržaškem velesejmu. Takšna hitra cesta postaja vsak dan večja nuja, odkar je bila zgrajena avtomobilska cesta, ki povezuje tržiško področje z Vidmom, Trstom ter ga bo v kratkem povezala tudi z ostalimi deli Italije. Letališče postaja pomemben faktor zlasti v turističnem prometu. Ste- milili iiiiiiMii ............................ Uradi trgovinske zbornice zaprti tudi 14. avgusta Trgovinska zbornica sporoča, da P0M0C DEŽELE ZA POMEMBEN OBJEKT Milijarda za hitro cesto na tržiškem območju Povezovala bo avto cesto, letališče, industrijsko cono in državno cesto OB SODELOVANJU POLICIJE IN KARABINJERJEV Akcija za večjo varnost in mir med velikošmarnskimi prazniki Zaščita imovine pred vlomi - Kaznovani mladeniči, ki so imeli na motociklih nepravilne dušilce - Strožje nadzorstvo nad prometom Prometna znamenja ki ovirajo pogled V skladu z navodili notranjega ministrstva je goriški kvestor odredil za bližnje velikošmarenske praznike postreženo nadzorstvo nad lastnino državljanov v mestih. Prihodnje dni bodo po mestu krožile patrulje v uniformi in v civilu, da bi preprečile vlome v stanovanja in lokale, ki so jih lastniki zaprli ter odšli na počitnice. Ta služba bo delovala tja do srede, ko se bo večji del meščanov vrnil domov. Vršili jo bodo tudi oddelki karabinjerjev. Naloga notranjih organov pa se ne bo omejila samo na preprečevanje vlomov. Že pred dnevi so začeli z akcijo za večjo tišino v mestih ter so izsledili prvih pet mladoletnikov, ki so se vozili po mestu z nepravilnimi dušilci na motociklih. Globo so plačali 16-letni S.M., 16-letni S.D., 16-letni T.M., 14-letni F.G. in 17-letni G.G. Vrhu tega je prometna policija mobilizirala vse svoje sile ter nadzoruje pomembne ceste v pokrajini in križišča, skozi katera te dni v dolgi koloni vozijo turisti iz vseh krajev Evrope. Nadzorstvo nad prometom vršijo tudi karabinjerji, ki patruljirajo tudi na pokrajinskih in občinskih cestah. Urnik mesnic za praznike Prihodnje dni bodo mesnice na Goriškem (izjema je Gradež) odprte po temle umiku: Sobota, 12. avgusta 7-13 in 17-20, nedelja, 13. avgusta — zaprte, ponedeljek 14. avgusta 7-13 in 17-20, torek, veliki šmaren — zaprte, sreda 16. avgusta 7-11. Od četrtka dalje bodo poslovale normalno. Knjižica o proslavi 50-letnice zasedbe Gorice Mesto Chiavari v Liguriji Je bilo prvo mesto, ki je lani junija proslavilo 50-letnico zavzema Gorice. Svečanosti se je udeležila delegacija Gorice na čelu z županom Martino, ki je imel ob tej priliki govor ter si je izmenjal darila. O tem dogodku je Chiavari izdal knjižico z govori in fotografijami. Pred dnevi je neki krajevni časopis objavil sliko prometnega znamenja, ki je postavljeno na križišču v višini enega metra, tako da avtomobilistu zapira razgled. Tako nesrečno postavljenih prometnih znamenj je v Gorici verjetno še več. Eden je na primer tudi na križišču Ul. Aquileia s Korzom. Ko se voznik pripelje po Ul. Aqui-leia do Korza, se mora ustaviti in dati prednost. Na levo mu ovira razgled prometno znamenje, da mora zapeljati ali bolj na cesto, ali pa se ustaviti poprej kar pa mu spet dela težave pri razgledu na desno, v smeri proti kolodvoru. Da bi se takšne nevšečnosti ne dogajale, bi morali nameščati, prometna znamenja morda za spoznanje višje ali nižje. Nova vremenoslovska postaja v Doberdobu Danes so v Doberdobu otvorili novo vremenoslovno postajo, ki so jo opremili z najmodernejšimi napravami. Postaja je na kvoti 111 m nadmorske višine. Postaja, ki so jo zgradili na pobudo evropskega odbora za jedrske raziskave, bo služila za nabiranje vremenoslovnih — klimatskih podatkov, ki bodo koristili tudi pri gradnji protosinkrotrona, katerega ima omenjeni odbor namen graditi ob doberdobskem jezeru. Požar pri Devetakih povzročil 200.000 lir škode Včeraj opoldne se Je pri Devetakih vžgalo dračje na površini 5 hektarov. Ogenj se je razširil tudi na borov gozd, ki je v bližini, škodo cenijo na 200.000 lir. Goriškim gasilcem, ki so jih poklicali k Devetakom, so se pri gašenju pridrušili tudi financarji in karabinjerji s Peči ter gozdni čuvaji iz Tržiča. Požar so pogasili v dobrih treh urah. Vilne skupine, ki letujejo v Grad«-žu in Lignanu, se s charterskimi poleti pripeljejo do Ronk ter potem nadaljujejo pot v letovišča. Ne smemo pozabiti niti tržiške industrijske cone, tega pomembnega in štrumenta za razvoj Tržiča in širše okolice. Vse to narekule izgradnjo hitre ceste, ki bi povezala avtomobilsko cesto, letališče, državno cesto proti Benetkam, obmorsko cesto proti Gradežu ter omogočila bodoče zveze z avtomobilsko cesto proti Avstriji in proti Jugoslaviji V spodnjem delu goriške pokrajine je dokaj dobra cestna mreža, primanjkuje pa ji takšna hitra cesta, ki bi omogočila boljše premagovanje razdalj. Ker bo dežela za objekt prispevala približno milijardo lir, je optimistično razpoloženje odgovornih krogov več kot upravičeno. PISMO UREDNIŠTVU Rubije so samo na levem bregu Vipave Spoštovano uredništvo, v vašem in tudi v drugih listih pogostoma berem vesti, ki tičejo vrupenske papirnice». Obveščam vas, da papirnica ni v Rubijah, ampak v Sovodnjah, zakaj Rubije se razprostirajo ob levem bregu Vipave, vse hiše, ki so tostran reke, pa spadajo pod Sovodnje. Rubije se prično pri zadnji hiši strnjenega naselja v Gabrijah. Številko 1 nosi Kranjčeva hiša, potem pa spadajo pod Rubije vse hiše na levem brega Vipave pri mostu in tja do železniške postaje, ki se prav tako imenuje po tej vasi. Takoj čez most je že sovodenj-ska zemlja. Papirnica z vsemi okoliškimi hišami spada pod vas Sovodnje. Onkraj papirnice je Mal-nišče, ki pa kot manjši zaselek spadal že pod Peč. Želel sem napisati tole opozorilo, da bi bilo vaše pisanje točnejše in da bi ljudje ne pričeli «prestavljati» vaških mejnikov, katerih lokacija je v zemljiških knjigah točno zaznamovana. (podpis) iiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinii EDINSTVENO SREČANJE V LAHKI ATLETIKI V MONTREALU V prvem dnevu tekmovanj vodi Amerika z 79:74 Nekaj presenečenj: Boston poražen, ameriška štafeta 4x100 izločena - Na splošno «povprečni» rezultati VRSTA NESREČ VČERAJ V GORICI Padel je z okna in umrl med prevozom v bolnišnico Vzroki nesreče niso docela pojasnjeni - Avto. mobil podrl priletno ženico na Trgu Cavour V Ul. Brigata Casale 28 je včeraj nekaj pred poldne padel skozi okno 57-letni Primo Cumin. Ponesrečenca so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico, vendar je umrl med prevozom zaradi srčne kapi. Vzroki padca niso znani, izključujejo pa možnost samomora. Na Korzu je s krmilom svojega motocikla zadel ob avtomobil in padel 63-letni Valerio Zoff iz šentlovrenca; udaril se je v prša ter bo okreval v 5 dneh. Na Trgu Cavour je avtomobilist povozil 79-letno Katerino Susič iz Ul. Baiamontl 18, ko je le-ta bila namenjena v Raštel. Udarila se je v glavo in nogo ter so jo v bolnišnici pridržali na zdravljenju. V tekstilni tovarni v štandrežu »u Je ponesrečil 28-letni Bono Co-vazzo iz Zagraja, Šalita S. Miche-le 26. Pri metanju betona mu je z lopate padel na glavo debel kamen ter mu prebil kožo; okreval bo v nekaj dneh. Alojz Konič, doma iz Gradišku-te, ki je za vajenca pri zidarskem podjetju Tomasini, si Je poškodoval desno nogo ter bo okreval v nekaj dneh. Vaščani iz Pevr.ie in z Oslavja priredijo na veliki šmaren 15. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Begunje in na Bled. Odhod avtobusa z Oslavja ob 5. uri s trga v Pevmi ob 5.10. Do sobote, 12. avgusta vpisujejo Karel Sošol v Pevmi, Milko Klanjšček na Oslavju ter urad SPZ v Ascolijevi ulici 1 v Gorici. Voznina 1.500 lir. Pohitite z vpisom! • • • Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 19. in 20. avgusta dvodnevno visokogorsko turo v Trento, kočo na Prehodavclh in na Triglavka jezera. Prijave sprejema Artur Košuta, Ul. Mameli št. 8. Bodite gospodarj*!, ne sužnji brzine I Matsou: brez tekmecev v metu krogle MONTREAL, 10. — Po prvem dnevu tekmovanja v lahki atletiki med reprezentancama Evrope in Amerike vodi ameriška postava s skromno razliko 5 točk. Rezultat je namreč 79:74 v korist Amerike: v moški konkurenci so namreč zmagali Američani z rezultatom 57:47, med ženskami pa se je uveljavila reprezentanca Evrope s 27:22. V prvem dnevu niso ne atleti, ne atletinje dosegli posebnih rezultatov. Nekaj presenečenj (ali delnih) pa je le bilo. Na primer v skoku v daljino je glavni favorit in svetovni rekorder Ralph Boston zasedel šele tretje mesto za rojakom Beamonom in Angležem Daviesom. Boston je dosegel povsem povprečno znamko 7,92 m. Lepo zmago za Evropo pa je dosegel Roger Bambuck, ki je premagal močna Amerikanca Turnerja in Brighta. Italijan Eddy Ottoz pa ni uspel premagati svoja tradicionalna nasprotnika Davenporta in McCullougha. Povprečni rezultati: Davenport i$”6, Mc Cullough 13”7, Ottoz 13”8. Solidni rezultati v kopju: 2 Evropejca čez 80 m: Kulcsar 81,26 m in Nemeth 80,68. Nepričakovana zmaga Evrope v štafeti 4x100 m z odličnim časom 39”1. V ženski konkurenci je v glavnem šlo po predvidevanjih. Evropejke že v prvem dnevu vodijo. IZIDI Amerika - Evropa (moški) 57:47 Evropa - Amerika (ženske) 27:22 Končni rezultat po prvem dnevu Amerika . Evropa 79:74 POSAMEZNI IZIDI 110 m hs 1. Willie Davenport (A) 13”6 2. Earl McCullough (A) 13”7 3. Eddy Ottoz (E) 13"8 4. Werner Trzmiel (E) 14”0 100 m (ženske) 1. Wyonia Tyus (A) 11”3 2. Irena Kirszenstein (E) 11”3 3. Barbara Ferrel (A) 11”4 4. Eva Lehocka (E) 11”9 100 m (moški) 1. Roger Bambuck (E) 10”2 2. Willie Turner (A) 10”3 3. Jerry Bright (A) 10”5 4. Wieslav Maniak (E) 10” 8 400 m (ženske) 1. Karin Wallgren (E) 53”7 2. Una Morris (A) 54”0 3. Lilian Board (E) 54”6 4. Jane Burnett (A) 56”5 Kopje (moški) 1. Gergely Kulcsar (E) 81,26 m 2. Nemeth (E) 80,68 m 3. Frank Covelli (A) 77,80 m 4. Gary Stenlund (A) 76,16 m Daljina (moški) 1. Bob Beamon (A) 8,04 2. Lynn Davies (E) 8,01 3. Ralph Boston (A) 7,92 4. Max Klauss (E) 7,27 400 m (moški) 1. Vince Matthews (A) 45”0 2. Lee Evans (A) 45”1 3. Andrzej Badenski (E) 46”1 4. Jan Wemer (E) 46”6 10.000 m 1. Jurgen Haase (E) 29’05”4 2. Juan Martinez (A) 29’32”4 3. VVilliam Clark (A) 30’03”4 4. Istvan Kiss (E) 30’10”8 1.500 m 1. Tom Van Ruden (A) 3’41” 2. Jean Wadoux (E) 3’42”3 3. Samuel Blair (A) 3’42”4 4. Arne Kvalheim (E) 3’45” Krogla (moški) 1. Randy Matson (A) 20,46 m 2. Nel Steinhauer (A) 19,63 m 3. Vilmos Varju (E) 18,75 m 4. Prollius Dietrich (E) 18,51 m Višina (moški) 1. Otis Burrel (A) 2,13 m 2. Wolfgang Schilkowski (E) 2,11 m 3. Jan Dahlgren (E) 2,09 m 4. John Thomas (A) 2,09 m Disk (ženske) 1. Liesel Westermann (E) 56,77 m 2. Karin Illgen (E) 52,12 m 3. Carrol Monseque (A) 47,78 m 4x100 m (ženske) 1. Amerika (Barbara Ferrel, Irene Piotrowski, Wyomia Tyus, Vilma Charlton) 44”4 2. Evropa (Elzbieta Bednarek, Eva Lehocka, Salacinska, Stirana) — izločena. 4x100 m (moški) 1. Evropa (Marc Berger, Jocelyn Delecour, Claude Piquemal, Ro ger Bambuck) 39”1 2. Amerika (Earl McCullough, Jerry Bright, Ron Copeland, Willie Turner) — izločena. Daljina (ženske) 1. Ingrid Becker (E) 6,41 m 2. Mary Rand (E) 6,23 m 3. Willie White (A) 5,95 m 4. Vidal Barreto (A) 5,86 m iiiiiiiiiimiHtHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil «10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Včeraj žrebanja nogometnega turnirja Včeraj so bila na stadionu žrebanja, ki so dala naslednje izide: ČLANI: Union - Gaja Škamperle • Kontovel Sovodnje - Barkovlje Repen - Prosek Doberdob - Sokol Primorec - Vesna Zarja in Breg bosta nastopila v drugem kolu. MLADINCI: Vesna - Breg B Cankar - Kontovel Breg A se bo srečal z zmagovalcem Vesna - Breg B. Medtem ko bo zmagovalec tekme Cankar - Kontovel že finalist. Žrebanja se je udeležila večina zastopnikov društev, ki bodo nastopila na SŠI. Jutri na igrišču «Prvi maj» prijateljska tekma Zarja-Tabor (Sežana) Jutri ob 17. uri bo zanimiva tekma med enajstericama bazovi ke Zarje in Tabora iz Sežane. Srečanje, ki bo na stadionu «Prvi maj», bo ponovno nudilo bazoviškim na- dokazala, da je tehnično dobro pripravljeno moštvo, ki je povsem navdušeno glede skupne igre. Nedvomno bo povsem zanimivo srečanje, tudi zabave ne bo manjkalo, v vrstah bazoviške Zarje bosta namreč med drugimi nastopili tudi Baldassin in Žagar, ki sta že v več primerih pokazala, kaj veljata. FIRENCE, 10. — V drugem dnevu italijanskega prvenstva v plavanju je Annalisa Bellani (Canottierl Olona) izboljšala državni rekord na 200 m metuljček, ki je od leta 1965 pripadal Elisabetti Noventi s časom 2’41”3. Belani je Noventin rekord znižala za 2 desetinki sekunde, in sicer na 2’41”1. OBVESTILA šz b o R NAMIZNI TENIS sporoča, da so treningi: v ponedeljek, od 20.30 do 22.30; v torek, od 20.30 do 22.30; v četrtek, od 18.30 do 20.30; v petek, od 17.00 do 19.00. ODBOJKA Danes, ob 20.30 trening prve moške ekipe. ŠZ GAJA (s Padrič in iz Gropadc) priredi jutri, 12. avg. ob 19. I* v nedeljo, 13. avg. ob 18. uri ples na prostem na Padričah. Za vijačem priliko, da vidijo, v kakšni: pijačo in jedačo preskrbljeno, formi je Zarja, ki bo letos imela I Vabljeni vsi — posebno športniki nadvse težko nalogo na Športnih igrah: braniti bo morala lanski na-slov. Da tudi letos resno mislijo v Ba zovici, je povsem prepričljivo dejstvo. da Zarja stalno prireja prijateljske tekme, ki bodo nedvomno služile igralcem, ki niso logično še v najboljši kondicijski formi. Jutrišnji nasprotnik Zarje bo Tabor iz Sežane, ekipa, ki je že v več prijateljskih tekmah, ki jih je odigrala s tržaškimi enajstericami, ŠD SOKOL (Nabrežina) obvešča, da so treningi ženske odbojke ob ponedeljkih in petkih ob 19. uri na novem igrišču v Nabrežini. Na treninge so vabljena vsa dekletu iz Nabrežine in okolice od 10. leta starosti dalje, kdor nima lastnega prevoznega sredstva, n sij telefonira na št. 20-317, da bo ** prevoze poskrbelo društvo. Odbor lliiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHHiniiiiiliiliiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimnii iiiiiiiiiiiiiniiisiiiiiiimiiii ....................milili John LOBOV Creassy _, PEGAT Ali se Je kaj zgodilo Margareti Paterson? Tukaj? Ne, to je nemogoče.« Vrata so se zelo tiho odprla in Roger je zagledal Marca, za njim pa komisarja Cortlanda. — Kaj se je zgodilo? je vprašal Roger in prižgal svetilko na nočni omarici. Pričakoval Je najhuje. Ali je bil Lobo toliko pogumen in Je ubil Margaret zato, da ne bi spregovorila? — Huda stvar, Roger, je rekel Marc. Jaz sem kriv. Ne bi ji smel dovoliti... — To pomeni, da se ni zgodilo tukaj... — Ne. Ne vemo, kje se je zgodilo. Ona... Cortland je odrinil Marca in stopil pred Rogera. — West, ugrabili so vašo ženo. Odšla je pred petimi urami in se še ni vrnila. Poslednjič so jo videli v wimbledonskem parku. Odtlej ni ne duha in ne sluha Vaša žena... Ne Margaret, Jeanette... Roger Je bil povsem iz sebe. Verjel je, da se lahko marsikaj zgodi, samo to ne. — Mobilizirali smo vse ljudi, ki jih imamo, je rekel Cort-l&nd. Našli jo bomo. Na mojo besedo Lobo bo drago plačal to, kar Je storil. — Ja, je rekel Roger in stisnil zobe. Odkril se je in sedel na rob postelje. — Ali je to vse, je vprašal. — Da. — Kaj pa Margaret Paterson? — Spi, je odgovoril Cortland. — Bila je v nezavesti, v naslanjaču, ko sem Ji prinesel čaj. Ko sem se pred pol ure vrnil, je spala. —Zdravnik jo mora čimprej pregledati, je rekel Roger in se obul. — Najbrž je vzela drogo. Kakšno, ne vem. Prav gotovo pa neznan, vendar močan narkotik. Njeno spanje ni naravno. Izjavila mi je, da je sicer nezavest v telovadnici v Morden Lodgu hlinila, vendar dvomim, če je to res. V vsakem primeru jo je treba nadzirati. Se vedno ni povedala vsega, kar ve. — Bodite brez skrbi. Kaj takega, kar se je zgodilo z Mac Dougallom, se ne bo ponovilo, je zamrmral Cortland. Roger si je zavezal kravato. — Ali ste pregledali penzion stare matere Dingle? — Ne še. Na vas smo čakali. — Hvala. Takoj gremo. Mogoče so Jeanette odpeljali tjakaj. Banda še ne ve, da poznamo njihovo skrivališče... Kje pa sta otroka, Marc? — Se vedno pri Menzijevih. Spita v sobi za goste. Srečo Imaš s svojimi sosedi, Roger. — človek mora imeti vsaj nekje srečo... Ali je Jeanette kaj rekla, preden je odšla? — Ne, rekla je samo, da gre malo na svež zrak. Odšla je z avtom, če bi vedel... — Nisi mogel vedeti, dragi moj Marc. Lahko pa bi to vedel mož, ki jo je nadziral. — Nadzirali smo vašo hišo, je rekel mirno Cortland, ne pa vašo ženo. — Res je, je rekel Roger. Spet ena moja napaka. Vzel je plašč in odšel proti vratom. — Pripravljen bom čfez dve minuti, je rekel. Brž ko je Roger odšel iz spalnice, je komisar Cortland re- kel Marcu: — Ni bilo tako hudo, kot sem pričakoval, je rekel. — Res je. Sreča, da je vsaj malo spal. V kopalnici se je Roger umil z mrzlo vodo. Oblekel je suknjič, poklical Cortlanda in Marca, ki sta še vedno bila v spalnici in odšli so po stopnicah. — Računam nate, Marc. Pazi na hišo. — Bodi brez skrbi, Roger. Ti veš... — Pozneje se bova pogovorila. Pred hišo sta bila dva avtomobila. Za volanom Cortlando-vega avtomobila je sedel narednik. Roger je pohitel v svoj avtomobil in zavpil komisarju: — Dobimo se v Scotland Yardu. Moral je biti sam vsaj nekaj trenutkov. Položaj mu še vedno ni bil povsem jasen. Nekaj pa je bilo zanesljivo: Lobo je bil še vedno prost. Lobo, z drugimi besedami Helene Wolff, Carney in ostali. Seveda, bili so v obupnem položaju. Niso imeli več upanja, da bi lahko nadaljevali svoje zločinsko delo. Njihov edini izhod je, da odidejo iz Anglije. Ne bodo pa zamudili niti ene same prilike, da se ne bi maščevali policiji. Policiji nasploh, posebno pa še glavnemu inšpektorju Rogeru Westu. Sredstev ne bodo izbirali. To so že nekajkrat pokazali. Jeanette so imeli v svojih rokah. Jeanette je bila v rokah bande morilcev. Kakšne so možnosti, da jo bo našel živo? Zelo majhne. Roger je analiziral položaj zelo miren, vendar notranjost mu je žgala velika bolečina. Res je, Lobo in njegova banda so v obupnem položaju. To kažejo njihova dela. V času, ko bi morali misliti, kam bodo pobegnili, nadaljujejo zločinsko delo. Zakaj gredo v nove nevarnosti? Zaradi maščevanja, pa vendar... V vsem tem je bilo nekaj nerazumljivega, nepojasnjenega. Nerazumljivo od mentalne neuravnovešenosti Aleca MacDougalla, preko Patersonovega položaja, do hipnotičnega spanca Margarete Paterson. Paterson je jemal droge. Ali moremo domnevati, da je to počenjal tudi Alec Mac Dougall in da njegovo neuravnovešeno stanje ni bilo nič drugega kot znamenje, da je jemal preveč drog, ali da so mu drogo nenadoma odvzeli? Kokainoman ali morfinoman, če nima svoje redne doze droge, lahko znori. V Angliji brez zdravniške pomoči ni mogoče nabaviti narkotikov. V tej aferi pa je zdravnik: dr. Sorensen. Doktorja So-rensena pa je pripeljala v družino Paterson Helene VVolff. Helene Wolff je imela že dolgo časa Patersona v svojih rokah. Cim bolj je razmišljal o vsej aferi, tem bolj je Roger prihajal do zaključka, da bi lahko bila Lobo Helene VVolff. pa je bila samo domneva. Tudi Sorensen ni bil nič manj sumljiv. Prav tako tudi Car-ney. To pomeni, da je trenutno najbolj pomembno, če najdejo Carneya. In Jeanette... Bolečina v prsih je bila neznosna. Roger je zapeljal na dvorišče Scotland Yarda. Nekaj sekund kasneje je prispel tudi Cortland. Dobila sta se pred dvigalom- — Mislil sem, da boste odšli takoj v penzion matere Dingi0- — Moram urediti še neke podrobnosti, je odvrnil Roger- Stopila sta v dvigalo. — Ali greste tudi vi z nami, komisar? je vprašal Roger. — Ne. — Potem bodite tako ljubeznivi in poskrbite za Margare*: Paterson. Naj jo pregleda zdravnik. Zdi se mi, da je doktor Jenkins najbolj primeren. Je velik specialist za droge. — Prav, West. — Hvala. — Roger si je prizadeval, da bi se nasmehnil- " Oprostite, ker vam nalagam naloge, vendar... — To ni važno, West. Našli bomo vašo ženo. — Rad bi bil prepričan v to. Odšla sta v Cortlandovo pisarno. (Nadaljevanko sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHI 6, I1-, TELEFON 93-808 ID 94-638 - Poštni preda' 559 - lOIIKUZNIGA GORK A: Ulica M Magglo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA SL 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA-mesečna 800 Ur - vnaprej' četrtletna 2.250 Ur. polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun’: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - 'i6 SFRJ: AD1T. J2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., teiiron 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 OGI.ASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške 'n goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietk Pubbllcitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ir tiska Založništvo trJaCtega iskn Trst ~ *