PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin*! plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVn. Št. 109 (7897) PO NEDELJSKEM SESTANKU BREZ ENOTNEGA STALIŠČA MINISTROV EGS Nemška marka in nizozemski florint nihajoča* švicarski frank in avstrijski šiling revalvirana Resne posledice za razvoj evropske skupnosti zlasti glede enotne monetarne politike in kmetijstva - Jugoslovanska narodna banka uskladila tečaje BRUSELJ, 10. — V nedeljo zju-?aJ se je končalo zasedanje šestih bančnih ministrov Evropske go-Podarske skupnosti, ki so poobla-,°ne članice, ki to žele, da u-J*feio nihajoči tečaj svojih valut. "Ojansko je to pomenilo, da so mo-an pristati na nemške zahteve in r? je. prišlo do resne razpoke v u-tvarjanju skupnosti glede teh bi-*Ver|ih vprašanj: glede enotne evropske valute in enotnega tržišča 8 kmetijskimi pridelki. Na osnovi tega sklepa je takoj Pftslo do prvih ukrepov: Zapadna emčija in Nizozemska sta libera-j«trali odnos dolarja do svojih va-' odnosno uvedla nihajoči tečaj, . e*gija se še ni dokončno odloči-Francija in Italija pa vztraja- .....................I.mm........I.imun.iti VČERAJ DAN ŽALOVANJA V VSEJ JUGOSLAVIJI Prerana smrt Milentija Popoviča Predsednik zvezne skupščine je bil star 58 let - Gin-Uive Titove besede na žalni svečanosti v Beogradu ta na stari pariteti. Istočasno pa je prišlo tudi do revalvacije švicarskega franka za 7 odstotkov in avstrijskega šilinga za 5 odstotkov. Danes so v Nemčiji ponovno redno vršili operacije z dolarji in se je kmalu izkazalo, da se je vrednost dolarja v odnosu do marke znižala za 4 — 4,5 odstotka. Sklep o nihajočem tečaju marke je sinoči sprejela zvezna vlada po tem, ko je zato dobila privoljenje ostalih članic šesterice in na diolgi seji, ki ni bila povsem soglasna, čeprav so prevladali razlogi za tako resen ukrep. Kancler Brandt je včeraj dejal, da je bila njihova dolžnost, da so nekaj naredili. Položaj je namreč postal nevzdržen, saj je v zadnjem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Neusmiljena je iz vrst jugoslovanskih re 'Jjuoionar.iev iztrgala še enega od ritiboroev jugoslovanske revoJuci-V er>ega najstarejših, enega najtemnejših borcev, enega najbolj ^lužnih članov, redkega človeko-JUbncga tovariša, revolucionarja, rTjtovnika, predsednika Zvezne skup-čar Jugoslavije Milentija Popovi-■ Lahko ba rekli, da je enostav-o izgorel v neprestanem revolucio-delu, ki se .je pričelo v ffiovfl, najmlajših letih, ko je kot t^nt beograjskega vseučilišča le-? postal član Komunistične vap>nje Jugoslavije, se nadaljevalo on?3roc*noosv°bodilni borbi, kjer .je javljal razne visoke politične in glaske dolžnosti, ter po vojni, ko z 'la. najodgovornejših položajih v » in republiški vladi in konč-(jgl °t predsednik zvezne skupščine ka . za dobrobit delovnega člove-Sfci ln vsak dan žrtvoval samega Preslabo je bito njegovo re-19nVn<> mlado srce (rojen le bil kj .. ieta), da bi vzdržalo napore, Kov * oc* njega zahteval n.ie-(]a hm, n.jegova nezadržna volja, Aktivno sodeluje v najbolj na delih. n^ai omenimo samo, da je zad-Haj, h^sece, čeprav so mu njegovi ]£?01lz.ii svetovali, naj se varuje, Predsednik ustavne komisije Dri ^ skupščine aktivno sodeloval (jPripravah bodočih ustavnih spre-ode ° *n istočasno poleg rednega govornega dela predsednika zvez-pkkhpščdne pripravljal pomembno lo o nadaljnjem razvoju sa-si^avnega družbeno - političnega It. W ga je osebno podal na Sakoju samoupravljavcev v aJevu neposredno pred smrtjo. & ___________________ u ’ da je predsednik Tito, čim .je bil Milenbije Popovič u-osebnost, dokazuje že de.j- kiajiZvectol za njegovo smirt, pre-VjL, Svoje potovanje po Bosni, se Dr0' v Beograd in osebno s so-in f° obiskal pokojnikovo soprogo ^ebn Zi* sožal-ie in 'i3 se & Tit° skun-°' ^anes na žalni seji v zvezni rfjdi z ganljivim govorom po-1 to zahvalil Milentdju Papori-PHsni nJegov nesebičen, dragocen osvir'tok v revoluciji in borbi za o°ditev in graditev Jugoslavije. žalnih sej v vseh republi-Dfjj^^upščinah je bila danes do-v veliki dvorani zvezne Uz njegovega ro.jstnega kraja deiai Prave. Vidno ganjen je Tito *adn' ^ Milentije Popovič do Dft utripa svojega srca ostal SVojSVotem delovnem mestu in dal Doto »Ta^ni> bogati prispevek skle-in d ,• kongresa samoupravljavcev .te (Titovskemu razredu, kateremu VeUk Zvest vse svoje živl.ienje. Kot beKa revolucionar, čeprav zelo sla-Djeg zčfavja, je Popovič do zad-tteto* ostal na svojem borbe-Dter .Pptoža.ju. Bil je res svetel pribito komunista, njegovo pleme člo^ebnost so odlikovale na.jlepše Doiiijke vrline: izredna skromnost, °bči?il?sL iskreno prijateljstvo in to, j~l6nti,ie Popoviča, je dejal Ti-sik ^ Zabelv na- Mii šib ?? zabeleženo v zgodovini na Pam^ov in našega revolucio-Ptx»m a ^iLarla kot Uk brezkom-“tonega borca, komunista in državnika, ki je dal vse za vsestranski napredek naše skupnosti, za bratstvo in enotnost naših narodov, za razvoj samoupravnih odnosov in zmago sociaUzma v Jugoslaviji. Po komemoratdvm seji se je v hali zvezne skupščine, k.jer so se v častoi straži poleg odra menjavali zvezni poslanci, delegacije republik in pokrajin, zastopniki armade, novinarji in druge ugledne osebnosti, v tihem in ganljivem večurnem mimohodu od pokojnika poslovilo več deset tisoč Beograjčanov, delavcev, študentov, pionirjev, dijakov, mater z otroci in starih borcev. Žalna svečanost se je nadaljevala na pokopaUšču, kier so se pred upepelitvijo njegovih posmrtnih ostankov od Milentija Popoviča z ganljivimi govori poslovili Mika Špiljak v imenu zvezne skupščine, Kiro Gligorov v imenu predsedstva ZKJ, Rodoljub čolakovič v imenu Združenja borcev Jugoslavije, Draža Markovič v imenu skupščine Srbije, Branko Pešič v imenu mesta Beograd in Mijalko Todorovič v imenu izvršnega biroja j>redsed-stva Zveze komunistov Jugoslavije. Vsi so v svojih govorih poleg izrednih državniških sjsosobnosti pokojnika poudarili njegov velik prispevek revoluciji, osvobodilni borbi, graditvi države, posebno pa še njegovo posebno skromnost, izredno človeško lastnost ter poudaril njegov velik prispevek bratstvu in e- notnostd narodov Jugoslavije in raz voju samoupravljanja. V znak žalosti za pokojnim Milentijem Popovičem .je zvezni izvršni svet proglasil današnji dan za dan splošne žalosti. Na odru pok. Milentije Popoviča so poleg venca, ki ga je osebno položil v zvezni skupščini predsednik Tito, bili tudi venci zvezne skupščine, CK Zveze komunistov Jugoslavije, zveznega izvršnega s ve ta, zvezne konference socialistične zveze, osrednjega sveta Zveze sindikatov, socialističnih republik in pokrajin, Jugoslovanske ljudske armade in mesta Beograda. V dvorani krematorija so se od posmrtnih ostankov Milentija Popoviča poleg soproge in ostalih članov družine jjoslovili na.iviš.ji zastopniki Zveze komunistov Zvezne skupščine. Zveznega izvršnega sve ta, socialistične zveze, sindikata, mladine, Zveze borcev, številni generali in admirali, zastopniki družbeno - političnih organizacij, delegacije republik, pokrajin, mesta Beograda, njegovega ro.jstnega kraja, soborci in člani diplomatskega zbora. BOŽO BOŽIČ razdobju prišlo do množičnega priliva ameriških dolarjev v nemške banke, tako da so dolarske rezerve Bundesbanke dosegle astronomsko številko 63 milijard mark, od katerih 8,5 milijarde samo v zadnjih treh mesecih in kair bi zadostovalo, da bi kupili celotni zlati zaklad spravljen v ameriški zakladnici Fort Knox. Posledica tega bega dolarjev proti marki bi bila v zvišanju cen za okrog 8 odstotkov in plač za okrog 11 odstotkov. Gre škrat ka za posledico umetnega tečaja med marko in dolarjem, ko je marka dejansko po kupni moči več vredna od dolarja, ki ga teži vojna v Vietnamu in špekulacijski posegi na tujih tržiščih. Seveda pa bodo posledice tega ukrepa za nemško gospodarstvo tudi negativne, saj pomenijo manjšo možnost izvoza, večje izdatke pri plačilni bilanci in še zlasti resne posledice na tržišču s kmetijskimi pridelki, za kar že govore o posebnih ukrepih, ki naj zaščitijo kmetovalce, kar pa je ponovno povezano s celotnim režimom EGS. Švicarska vlada je po treh izrednih sejah sklenila, da prvič po 1936. letu spremeni pariteto švicarskega franka v odnosu na dolar za 7 odstotkov. Finančni minister Celio je ta ukrep umeteljil z naslednjimi razlogi: 1. treba je bito preprečiti špekulacijski val, ki je prinesel preteklo sredo v uri ir. pol v švicarske banke 600 milijonov dolarjev in 2. ustaviti je treba resne inflacijske težnje, ki so se pojavile. V tej zvezi govore tudi o drugih ukrepih in zlasti o umetnem zaviranju gradbene dejavnosti. Avstrijski finančni minister An-dorsch pa je obrazložil novo parite- to in razloge za njo s tremi argumenti: 1. Preprečiti so morali mednarodno špekulacijo in da bi se val dolarjev, po revalvaciji švicarskega franka in nemške marke prelil v šilinge. 2. Ohraniti morajo stabilnost cen, saj je 42 odst. uvoza iz Nemčije. 3. Zaščititi avstrijsko tržišče z delom, ker bi zaradi višjih plač v Nemčiji prišlo do še za ostrenega odtoka delovne sile. Iz Holandske poročajo, da je nihajoči florint zabeležil danes zvišanje za okrog 3 odstotke v primerjavi z dolarjem. Finančni minister Witteveen je izjavil, da po nemškem sklepu niso mogli narediti nič drugega in da njih gospodarstvo ne bi vzdržalo priliva tuje valute. Belgijska vlada je izjavila, da ne bodo spremenili sedanje paritete belgijskega franka, danes pa se bo sestala belgijska vlada, ki bo govorila o možnosti nihajoče valute. Iz Beograda poročajo, da je Jugoslovanska narodna banka sprejela ustrezne ukrepe, da uskladi dinar z novimi tečaji tujih valut. Banka je sporočila, da se je cena šilinga zvišala na 60,606 dinarja, švicarski frank pa na 367,647 dinarja, nemško marko in holandski florint pa bodo kvotirali po dnevnih tečajih. Istočasno je Jugoslovanska narodna banka tudi zagotovila jugoslovanskim hraniteljem vlog, da bodo izplačali ustrezne premije, kolikor bi prišlo do izgub pri depozitih. _______TRST, torek, 11. maja 1971 ZAKLJUČENE PROSLAVE OBLETNICE OSVOBODITVE NA TRŽAŠKEM V Samatorci odkrili spomenik padlemu učitelju Lojzetu Kokoravcu-Gorazdu Velika udeležba odraslih in mladine na občuteni svečanosti - Proslava obletnice osvoboditve v Zgoniku Prizor z nedeljske svečanosti na pokopališču v Samatorci 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 'MiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivvfiiiiiiiiiiiiiiuiiu Letošnje proslave obletnice osvo- skih hribov do Štivana so s cvet- V ZVEZI Z ZAKONSKIM OSNUTKOM 0 REFORMI STANOVANJ Zaostritev stališč a členu 26 med socialisti in demokristjani Pertini je moral posredovati tudi glede postopka RIM, 10. — Komisija za javna dela poslanske zbornice še vedno zaseda, saj ni prišlo do dokončnega sporazuma glede postopka o razpravi o zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike niti do sporazuma glede ključnega 26. člena, ki se nanaša na prodajo razlaščenih zemljišč zasebnikom. 'Položaj se je s tem občutno za- ostril, o čemer je že govoril v nedeljo predsednik vlade Colombo, ki je obravnaval težave vladne koalicije. Očitno gre za zaostrovanje in najbrž niso brez utemeljitve govorice, da skuša desnica KD (morda pa tudi nekateri drugi krogi večinske stranke) doseči enobarvno vlado za razdobje, ko bo nekako ustavno premirje, ko ni mo- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH AMERIŠKI DRŽAVNI SEKRETAR JE POROČAL MX0 ji 3 SV 0«; POTOVANJI Rogersov zmerni optimizem» po obisku na Bližnjem vzhodu WASHINGTON, 10. — Ameriški državni sekretar William Rogers je poročal predsedniku Nixonu o rezultatih svojega obiska na Bližnjem vzhodu. O srečanju v Beli hiši še ni uradnih vesti, vendar je iz Ro-gersovih izjav ob povradku v Wa-shington moč sklepati, da je bilo njegovo poročilo zmerno optimistično. Šef ameriške diplomacije je ob vrnitvi iz Rima sinoči dejal, da so se razlike med izraelskim in egiptovskim stališčem glede odprtja Sueškega prekopa «nekoliko zmanjšale* ter da obstajajo številne «stič-ne točke*, čeprav ni hotel tega obširneje pojasniti. Rogers je tudi izrazil, mnenje, da je bila odprta pot, ki bi, če bi jo primemo izkoristili, lahko privedla do pogajanj. Po drugi strani pa je dodal, da bo dokaj težko doseči začasni sporazum za odprtje kanala, kot tudi za globalno rešitev bližnjevzhodne krize. Svoj optimizem je Rogers opravičil predvsem z ugotovitvijo, da si obe strani iskreno želita mir ter skušata najti rešitev sporov. V tem prizadevanju pa hočejo ZDA odigrati svojo vlogo, je dejal Rogers. Manjši optimizem pa Je posazal ob povratku s potovanja v Kairo podtajnik Josep Sisco, ki je včeraj obvestil egiptovske voditelje o poteku Rogersovih razgovorov v Izraelu. Ko se je na povratku iz Kaira ustavil za kratek čas v Londonu, je poudaril, da je bil njegov obisk zelo koristen, da pa obstajajo še velike težave, zaradi katerih ni pričakovati da bi v kratkem dosegli sporazum o Sueškem prekopu. Sisco je tudi napovedal, da se bodo stiki med Kairom in Washingtonom nadaljevali. Po Siscovem obisku v egiptovski prestolnici, kjer se je štiri ure razgovarjal s predsednikom Sadatom, je zunanji minister ZAR Riad izrazil mnenje, da se položaj ni bistveno spremenil ter da je že samo Siscovo poročanje o izraelskem stališču pokazalo, da obstajajo še vedno zelo velike razlike. O teh razlikah je pričalo tudi današnje Sadatovo poročilo nacionalni skupščini: egiptovski predsednik je poudaril željo, da bi prišlo do ponovnega odprtja prekopa, vendar ni izključil možnosti ponovnega izbruha sovražnosti. O razgovorih z ameriškimi predstavniki je Sadat za zaprtimi vrati poročal tudi vladi (n vodstvu Socialistične unije. Podobno kot Sadat je v Izraelu storila predsednica vlade Golda Meir, ki je na vladni seji izrecno poudarila, da med razgovori z A-meričani ni Izrael sprejel nobene formalne obveze. Meirova je tudi naglasila, da bo vsakršno morebitno spremembo črt premirja moral odobriti parlament. Zunanji minister Aba Eban pa je v intervjuju sporazum med Egiptom in Izraelonj možen, da pa do tega ne bo prišlo v doglednem času, ker so problemi, ki jih je še treba rešiti, izredno zapleteni. Eban je še posebno vztrajal pri pogojih, ki jih Izrael postavlja za odprtje prekopa, in v prvi vrsti jamstvih, da ne bo prišlo do, ponovnega izbruha vojne in da egiptovske čete ne bodo zasedle položaje na vzhodnem bregu. Glasnik OZN je danes sporočil, da bo posredovalec za Bližnji vzhod Gunnar Jarring prispel še ta teden v New York, kjer ga bo ameriška vlada obvestila o razvoju položaja po Rogersovem obisku v arabskih prestolnicah in v Izraelu. Jarring je trenutno v Moskvi, kjer vodi švedško veleposlaništvo. RIM, 10. — Ministrski predsednik je sprejel danes notranjega ministra Restiva, ki sta ga spremljala poveljnik policije prefekt Vi-cari in generalni poveljnik karabinjerjev gen. San Giorgio. Restivo je Colombu poročal o poteku preiskave v Palermu o umoru tamkajšnjega državnega pravdnika dr. Scaglioneja in njegovega šoferja Lo Russa. goče razpustiti parlamenta v zvezi z volitvami predsednika republike. Seja komisije poslanske zbornice za javna dela je najprej trajala komaj dobre tričetrt ure. Socialisti in demokristjani so obrazložili že znana stališča o spornem členu 26 ter so v bistvu predlagali, da bi komisija to vprašanje pustila odprto in da bi prepustili zbornici, da se izreče glede tega ključnega vprašanja. Uprli pa so se» komunisti, ki so ugotovili, da je takšna metoda dela v nasprotju z ustavnimi načeli, zakoni in s pravilnikom poslanske zbornice, saj so komisije ustanovljene prav zato, da dajo svoje mnenje: to je mnenje večine skupin, ki so zastopane v parlamentu in lahko manjšina pripravi svoje protipredloge in popravke. Na vsak način pa se vlada in njena kvalificirana večina ne sme izgovarjati glede tako bistvenega vprašanja na parlament in je njih dolžnost, da povedo, kaj hočejo. Zaradi tega so bili komunisti mnenja, da ni mogoče sprejeli dveh med seboj nasprotujočih si predlogov, ki jih predlagata KD in PSI. Prišlo je do proceduralnega spora, za kar so zahtevali posredovanje predsednika poslanske zbornice Pertinija in na tej osnovi do daljšega sestanka načelnikov parlamentarnih skupin pri Pertini ju in boditve so se na Tržaškem zaklju čile v nedeljo z odkritjem spomenika padlemu partizanskemu učitelju Alojzu Kokoravcu - Gorazdu na pokopališču v Samatorci in s proslavo, ki jo je priredila v Zgoniku zgoniška občinska uprava. Svečanost v Samatorci bo vsem udeležencem ostala v lepem spominu, saj ni bila nekaj suhoparnega in uradnega, ali otožno obujanje spominov, ampak globoko občuten poudarek idealov narodnoosvobodilnega boja in iskrena počastitev spomina padlega ljudskega učitelja Ko-koravca ter vseh drugih partizanskih učiteljev in učiteljic, ki so v hudih časih in razmerah prispevali svoj delež k obnovitvi slovenskega šolstva in pri tem žrtvovali svoje življenje. Nedeljska svečanost v Samatorci je potrdila, da naše ljudstvo ni na to pozabilo. Še nikoli ni bito v tej čedni kraški vasici toliko ljudi. Na svečanost so prišli pokojnikovi domačini, vaščani iz vseh sosednih vasi. med njimi tudi Kokoravčevi bivši učenci, partizanski učitelji, bivši borci in aktivisti s podeželja in iz mesta, zlasti pa mnogo mladine, učencev iz raznih šol in domačih športnikov. Poleg župana Josipa Guština in vseh občinskih svetovalcev so bili navzoči generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, konzul Drago Žvab, predsednik SKGZ Boris Race, šolski nadzornik Oskar Bole, nekateri didaktični in šolski ravnatelj. Pri maši zadušnici se je župnik g. Prinčič spomnil pokojnega Ko-koravca s toplim govorom. Svečanost na pokopališču se je začela, ko so se vrnili šoloobvezni otroci s kraja (približno 1 km od cerkvice), kjer so avgusta 1944 našli truplo padlega Kokoravca. Memorial Mire Bandi so namreč povezali z odkritjem spomenika Lojzetu Kokoravcu, kot lani s proslavo bazoviških žrtev. Skupine otrok iz Nabrežine, Doline, Bazovice, z Opčin, iz Trebč, Padrič in od Banov, skupi- nato do ponovne seje komisije za na tabornikov RMV in posamezne javna dela poslanske zbornice. I skupine otrok iz drugih šol od Milj- ................................... PO IZJAVAH PREDSTAVNIKOV SLOVENSKIH SKUPNOSTI Današnje štetje v Avstriji ni odločujoče za ugotavljanje Slovencev na Koroškem Izjavi predsednikov Zveze slovenskih organizacij in mladinskih skupnosti (Od nošega posebnega poročevalca) V zvezi z današnddim popisom avstrijskega, ta še posebej koroškega prebivalstva, smo se obrnili na predstavnike slovenskih skupnosti na Koroškem ter jih zaprosili za njihovo mnenje o tem štetju, žal se nam ni posrečilo, da bi dobili izjavo profesorja Vospernika za Slovenski svet, in sicer zaradi družinskega žalovanja. Posrečilo pa se nam Je, da sita nam na postavljena vprašanja odgovorila dr. Franc Zwltiber, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ta predstavnik mladinskih organizacij. Dr. Zwltter pravi v uvodu svoje izjave da so nasprotniki slovenstva na Koroškem vedno težili za tem, da bi na vsak način, z vplivom raznih organizacij ta tudi s pritiskom oblasti, posebno ob ljudskih štetjih, skrčili kolikor mogoče število pripadnikov slovenske narodne skupnosti, V nadaljevanju svoje izjave je dr. Zvriitter omenil tudi iz. javo avstrijskega zveznega kanclerja po kateri naj bi to štetje služilo za reševanje odprtih narodnostnih vprašanj. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odgovarja, da se tega štetja ne more smatrati za popisovanje narodne pripadnosti ali materinega jezika tevmeč samo za popisovanje tako imenovanega občevalnega jezika. V nadaljevanju svoje izjave dr. Zwitter omenja dejstvo, da popis- ne tiskovine niso dvojezične. Zvena televiziji izrazil mnenje, da" je z® slovenskih organizacij na Koto- cv.voo.-.*—-.... ■ 0 Umgangssprache: O deutsch andere (auch mehrere Sprachen). und zwar:_________ „„ —i 0 Reilgionsbekenntnis: * rbmiSCh katholisch evangalisch AB H8 altkalbofisch mosaisch oh ne Religions-anderes bekeiw(«i$ □□□□□□□ "dfS\ A* ' * V Avstriji bo danes splošno ljudsko štetje. V ta namen so oblasti posredovale prebivalstvu formularje, ki so pisani izključno v nemščini, čeprav gre v nekaterih krajih Koroške za izrazito slovenska področja. Zanimivo je, da so avstrijske oblasti dopustile možnost, da koroški državljan poleg praktično obveznega prekrižanja kvadrata znanja nemščine pripiše lastnoročno, da je Slovenec, «Windischar», ali kaj podobnega. Za veroizpovedi pa so našli pod enim samim kvadratom znanja nemščine, kar se dem kvadratov, ki jih Heimatdienstov kompjuter utegne požreti: slovenščine seveda ne škem pripominja naslednje: «Mimo tega pomeni že dejstvo, da uradne tiskovine niso dvojezične, kršitev paragrafa 3 člena 7- državne pogodbe, kolikor velja mnenje pravnih znanstvenikov ta poročevalcev v parlamentu ob ratifikaciji državne pogodbe da je to določilo neposredno izvršno. Ker pa je po dosedanji pravni praksi vprašanje sporno. «se Zveza slovenskih organizacij ni mogla pridružiti navodilu, ki so ga v zadnjih dneh dali številnim ljudem naši študentje«. Dr. Zwltter omenja nadalje v svoji izjavi vprašanje občevalnega jezika. To pot se je zgodilo, da je na ustreznem vzorcu popisne pole označena s kvadratom samo nemščina, medtem ko mora vsak prizadeti vpisati lastnoročno, ali s pomočjo uradnega števnega komisarja, da je slovenske narodnosti, ali pa da je «Windisch». V tej zvezi dr. Zwitter izjavlja naslednje: «To pomeni dejansko vplivanje in izrazito diskriminacijo, ker se istoveti .jezik narodnostne in notranje državno zaščitene avtohtone narodne skupnosti z jezikom sleherne dvojezične nenemške osebe, tudi take, ki nima avstrijskega državljanstva. Izgovor, da je to zaradi tega. ker bodo popis, oziroma odgovore na tiskovinah izkoriščene s kompjuter jem ne drži, ker imajo po drugi strani navedene na tisko- vinah vse veroizpovedi, tudi take, katerih pripadnikov .je v Avstriji veliko mani kakor koroških Slovencev. Zaradi tega je upravičen sum. da pri občevalnem jeziku samo za radi tega niso uporabili iste oblike, ker se niso upali uradno uvesti poleg slovenščine tudi «Windisch» in na ta način laže manipulirajo potom številnih komisarjev izid ljud skega štetja*. . Končno so s tem, da je mogoče izpolnjevati tiskovine samo s svinčnikom in je radiranje mogoče in celo dopustno, dopustili manipolaci-jam odprta vsa vrata. VLADIMIR KENDA (Nadaljevanje na 6, strani) jem ovenčale spominsko ploščo na kraju smrti, Drago Pahor pa je mladini spregovoril o veličini žrtev mladih partizanskih učiteljev. Priporočil jim je, naj to mesto obiskujejo ob raznih prilikah. Tudi mnogi odrasli so obiskali to mesto po odkritju spomenika na pokopališču. Svečanost na pokopališču je odprl zgoniški župan, ki je v svojem kratkem nagovoru pripomnil, da je spomenik skromna oddolžitev in izraz velike hvaležnosti zvestemu sinu kraške zemlje in da smo si šole v svojem materinem jeziku pridobili sami. Izročil je sop rdečih na-geljno vekipi Š K Kras, ki jih je ponesla na spominsko ploščo na kraju Kokoravčeve smrti, od tam pa je prinesla v žari zemljo na občinski spomenik padlim v Zgoniku. Župan je nato odkril spomenik (kraška skala — ki jo je narava v stoletjih čudovito izoblikovala), pod katerim so vklesani verzi Miroslava Košute: «Ljubezen in zvestoba v njem sta vreli. Ko ga je vrglo v gmajno krutih dni. Obležal je — o brinjevka — pod streli. Kar hotel je učiti, še uči.* Tedaj so nastopili domači šolski otroci. Magda Škrk je recitirala «Bori», Walter Pipan se je v imenu vseh učencev zahvalil padlemu učitelju, Jordan Rebula je recitiral «Materi padlega partizana*. V blagi tišini kraške narave — globoka zbranost in ginjenost — slišati je bito le verze partizanskega pesnika, iz grmovja pa žvrgolenje ptic. Župan je položil ob spomenik lovorjev venec občine, za njim pa so potožili vence partizanski učitelji, Zveza partizanov - Prosek, š D Olimpija in Š K Kras, Zveza partizanov - Salež, borci in aktivisti - Samatorea, vaška mladina iz Sa-matorce, Prosvetno društvo »Rdeča zvezda* sekcija KPI - Zgonik, Slovenska skupnost, Brišče in Bajta, Repnič in Zagraoec, Gabrovec, Salež, Briščiki in Postaja, Zgonik in Koludrovica, Devinščina, Sama-torca, šoDek cvetia pa Sindikat slovenske šole in Prosvetno društvo »Slovan* iz Padrič. Med polaganjem vencev so otroci s cvetjem krasili spomenik. Pevski zbor p. d. -Rdeča zvezda* je pod vodstvom pevovodje Stanka Obada zapel »Žrtvam*, nato je govoril Drago Pahor, kj je kot partizanski šolski nadzornik dobro poznal učitelja Kokoravca Dejal je: »Sredi zasužnjene Evrope je med prvimi vstalo ljudstvo, mali slovenski narod, ki se je v Evropi uprl smrtni obsodbi. . Štiri leta se je nase ljudstvo z nadčloveškimi silami in žrtvami borilo proti premočnem! sovražniku, (Nadaljevanje na 2. strani) DANES na športni strani Irska — Italija 1:2 Težavna zmaga Italijanov na Irskem. »Azzurri* so si priborili obe točki predvsem z večjo izkušenostjo. V. Nemčija - SFRJ 1:2 Jugoslovani so v nedeljo Izbojevali v Leipzigu dokaj nepričakovano zmago proti Vzhodni Nemčiji. Za »plave« sta bila strelca Filipovič in Džajič, za Nemce Loewe. Breg — Zarja V 3. amaterski nogometni ligi na Tržaškem se je dvoboj med Zarjo in Bregom za prvo mesto lestvice končal z mrtvim tekom. Moštvi obeh društev se bosia morali med seboj pomeriti še enkrat v odločilni tekmi. Primorje Izpadlo Prosečani so v drugi amaterski ligi v nedeljo sicer zmagali, vendar jim to ni zadostovalo za obstanek v ligi. Morali se bodo preseliti v nižje prvenstvo. Kras v Ljubljani Nedeljskega jubilejnega 15. pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležila tudi e-kipa Krasa iz zgoniške občine. TRŽAŠKI DNEVNIK V NCDEUO OB ŠTEVILNI PRISOTNOSTI OBČINSTVA Odkritje spomenika v Samatorci in proslava osvoboditve v Zgoniku (Nadaljevanje s 1. strani) ki je posejal slovensko zemljo z neštetimi grobovi. Med grobovi, ki so ogromna krvava cena za našo zmago nad mračnim nasilnikom Je tudi ta grob, ob katerem danes stojimo. V njem leži Lojze Koko-ravec - Gorazd, ki je med tolikimi drugimi vtkal svoje ime v zastavo naše svobode.* Orisal je nato njegov življenjepis in lik ter grenko pot do vrnitve iz fašističnega taborišča na Kras, kjer se je z vso vnemo vključil v osvobodilno gibanje. V okrajnem odboru OF za nabrežinski okraj je bil imenovan za prosvetnega referenta, opravljal je dolžnost okrajnega sekretarja komunistične partije, 12. decembra 1943 je odprl šolo v Saležu in Samatorci in poučeval, dokler ni padel 15. 8. 1944 v gozdiču nad Samator-co. Lojze Kokoravec je bil, kljub šibkemu zdravju, zelo marljiv in vesten pri svojem delu, vztrajal je v najhujših razmerah in težavah, svest veliki ideji, ki se je je oklenil že kot doraščajoči deček, svoje življenje in svojo osebo pa je podredil koristim skupnosti. V tem je bilo njegovo junaštvo. V imenu sekcije KPI je spregovoril tudi Ivo Godnič. Po svečanosti in odkritju spomenika v Samatorci je bila proslava obletnice osvoboditve pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. Pred kratkim nagovorom župana, ki je pripomnil, da smo bili v zadnjih časih večkrat priča oživljanju fašizma in da moramo biti zato zelo budni, je štafeta domačih športnikov prinesla žaro z zemljo s kraja Kokoravčeve smrti. Ob spomenik so položili vence zgoniške občine, zveze partizanov iz Šaleža, tržaške federacije KPI, krajevne sekcije KPI in Slovenske skupnosti. Pevski zbor je zapel «Žrtvam», nato pa še nekaj partizanskih pesmi. O pomenu proslavljanja obletnice osvoboditve, o nujnosti nadaljnjega boja za naše narodne pravice in o nevarnem porajanju fašizma ter podvigih fašistov, ki u-živajo naklonjenost nekaterih predstavnikov oblasti, je govoril podžupan in deželni svetovalec, dr. Ivo Godnič. Poudaril je, da spomeniki padlim po naših vaseh zgovorno pričajo, koliko je naše ljudstvo žrtvovalo za svobodo, toda še vedno se moramo boriti za uveljavljanje svojih pravic. Pri tem moramo vztrajati in moramo biti budni, ker tudi po Krasu delujejo in se vežbajo fašistične polvojaške skupine. Omenil je tudi uradno u-deležbo vladnega komisarja na predavanju bivšega fašističnega prvaka Wondricha ter poudaril, da tak prefekt ne bi smel več predstavljati italijanske republike na našem področju. MMnMMiuiniiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiinMifiiiuiiuiiiKiiimiiiiiiiiiiiiiiKiHiHiHiniiiiiidiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČENA IV. DEŽELNA KONFERENCA KPI Izvolitev novega deželnega vodstva komunistične partije Boj za reforme in za novo alternativo sedanjemu levosredinskemu zavezništvu 22. MAJA V NAŠEM MESTU Važno mednarodno srečanje o preventivni pediatriji Srečanje bo v okviru II. italijanskega kongresa za socialno pediatrijo Predstavniki društev in ustanov polagajo vence na Kokoravčev spomenik Trst bo v prihodnjih dneh sedež mednarodnega srečanja med državami vidiodne in zahodne Evrope, ' na katerem bodo razpravljali o enem najvažnejših problemov modeme medicine: o preventivi v pediatriji oziroma otroškem zdravljenju. To mednarodno srečanje bo v Okviru drugega italijanskega kongresa za socialno pediatrijo pod pokroviteljstvom deželnega odbomi-ftva za zdravstvo ln higieno, medicinske fakultete ln otroške bolnišnice Burilo GarofOLo. Organizator kongresa Je prof. Nordlo, docent na tržaški univerzi. Prisoten bo minister za zdravstvo poslanec Mariot-ti, mednarodno zdravstveno organizacijo iz Ženeve pa bo zastopal dr. Rosa, načelnik mednarodne Službe za pomoč materam ln otrokom. Otvoritev bo v tržaškem Avditoriju 22. maja ob 15. uri. Kongres bo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiimmimiiiiiiMiimniiiimiiiiiiMiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SOBOTO ZVEČER V KULTURNEM DOMU Planinsko društvo je z lepo proslavo počastilo 25-letnico svoje obnovitve Spominski govor predsednice društva dr. Mašerove - Pozdravi predsednika Planinske zveze Slovenije ter predstavnikov raznih planinskih društev • Pester in izviren kulturni spored Kot smo že zabeležili s kratkim zapisom v naši nedeljBki številki, je Slovensko planinsko društvo iz Trsta proslavilo v soboto v veliki dvorani Kulturnega doma 25-letnico svoje povojne obnovitve, istočasno pa se je tudi spomnilo, čeprav z neokrogio številko, 67. obletnice ustanovitve društva. Popoldanskemu sprejemu v baru Kulturnega doma, katerega so se udeležili nekateri člani in članice društva ter povabljeni gostje, je v večernih urah sledil kulturni spored, ki je obsegal glasbene in pevske točke ter predvajanje filmov in diapozitivov, ki so osvojili prva mesta na razpisanih natečajih. Pomemben jubilej so med drugimi s svojo prisotnostjo počastili predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, urednik Planinskega vestnika Tir.e Orel, predstavnik Speleološkega društva Slovenije prof. Franc Habe ter za posamezna krajevna planinska društva Filej iz Tolmina, Rupnik iz Idrije, Rozman iz Postojne ter za goriško planinsko društvo Jožica Smet. Vsi omenjeni so v imenu zvez in društev, ki jih predstavljajo, tudi pozdravili tržaške planince, društvu samemu pa poklonili razne darove. Med povabljenimi gosti smo opa-, ki je bil v svoji osnovni misli sicer žili tudi generalnega konzula SFRJ zelo izviren, saj se je bistveno Borisa Trampuža, konzula Draga I ločil od že ustaljenih proslav, pri Po razpravi, ki je trajala do poznega nedeljskega popoldneva, se je z izvolitvijo deželnega komiteja zaključila 4. deželna konferenca Komunistične partije Italije. Pred zak ljučknm so delegati sprejeli daljšo politično resolucijo in nekaj sklepov organizacijskega značaja, v imenu vsedržavnega vodstva partije pa .je delegatom spregovoril tajnik KPI Emili je - Romagne Sergio Ca- vrina. i Težko .je v nekaj stavkih strniti diskusijo, ki je sledila poročilu tajnika Bacicchija. V posegih Proser-pta, Pasooiata, Bosarija, Gialuza, Lovrihe, Cuffara, Baracettija, Kocjančiča ki drugih je bilo mogoče zaslediti niz perečih vprašanj ko je bila otvoritev razstave oomačih vin. Nato so se dolinski .^tje pripravili za postavitev mlaja. Nekateri so šli iskat češnjo, ki mora biti »ukradena* in nihče ne *me povedati kje, drugi so okrasili Kraške poti s topolovimi vejami, de-Kteta pa so pripravila pomaranče, umorie in kolače, ki so jih kasneje obesile na drevo. Na letošnjem rrvlaju je več stotov *®dja in slaščic, s katerimi se bodo sladkali dolinski otroci, ko bodo mlaj nocoj podrli, V soboto .je bilo na trgu v Do-~ni vse živo in veselo pozno v b°c- Ob treh zjutraj so dolinski nntje dvignili mlaj in potem vsi Skupaj zapeli tradicionalno pesem r-no drevce*. Nato pa so tudi ^rnovi oznanili, da je mlaj postav- ti jj?*08 80 dolinski fantje pripravili jata lep jn pester kulturni spored. “vabili so namreč domačo godbo ”S pihala, ki je imela popoldne v°J koncert pod vodstvom Duša-jr? »trajna. Po koncertu je domačin č‘ar'o Cuk pozdravil vse navzoče ^■ napovedoval spored. Nastopili so moški pevski zbor iz Krope, mešani b moški pevski zbor «Ante Kamera1-* z Reke ter reška folklorna sku-»Študent*. Zbori so zapeli na-umetne in partizanske pesmi, vZ«'na akupina pa je zaplesala J* jugoslovanskih plesov. Tako kot plesalci so želi veliko priznanje občinstva. Omeniti moramo, da je bilo na prireditvi nad 130 nastopajočih, kar že samo pove, kako mogočna in lepa je bila. Po kulturnem programu so se mladi parterji in parterce zbrali skupno z godbo na »Šiji* in prikorakali na trg pod mlaj. Zapeli so po starem običaju, nato so bližnjim ponudili kozarec domačega vina. Orkester »Kras* je igral razne stare narodne in moderne pesmi in številni pari so se v veselem ritmu vrteli vse do poznega. Letošnji parterji so Giorgio Cizera, Mario Del Ponte, Franko in Vojko Lovriha, Boris Pangerc, Valter Smotlak. Vitjan Sancin in Vladimir Žerjal. Parterce pa so Nevia Randi, Ondina Germani, Rozana Kermec, Ada Pangerc, Adriana Sekulič, Pal-mira Samec, Fulvia Sancin in Klavdija Šavron. Na vinski razstavi ni manjkalo gostov, kar samo dokazuje, kakšen sloves uživa breško vino. Na letošnji vinski razstavi sodelujejo vinogradniki iz Doline, Prebenega, Mačko-velj, Boljunca, Loga in Boršta. Bela vina razstavljajo Albert Derganc, Ivan Kocjan, Josip Kociančič, Angel Kraljič, Josip Lavriha, Ignacij in Josip Ota, Anton Petaros, Bruno Prašelj, Josip Sancin, Emest Smotlak, Boris Tul, Josip Vodopivec, Bruno Zahar in Albin Žerjul. Črna vina pa Ivan Kocjan, Angel Kraljič, Josip Lavriha, Bruno Prašdlj, Josip Sancin, Ernest Smotlak in Josip Vodopivec. Tudi sinoči je bilo v Dolini precej ljubiteljev domače kapljice, ob zvokih orkestra pa se je mladina zavrtela na plesišču pod mlajem, dokler se vreme ni pokvarilo. Nocoj, ko bodo spustili vrvi in podrli mlaj, bo konec lepega letoš-niega tradicionalnega dolinskega praznika. Mario Magajna VESTI IZ TRŽIČA Š« o funkcionalni avtonomiji Senator KPI Šema je prejel odgovor ministra Dianesija v zadevi n.jegove interpelacije glede funkcionalne avtonomije za papirno tovarno Timavo. V odgovoru je rečeno. da je bila dana koncesija za lastno operativno obrežje tovarni Timavo v skladu z obstoječimi predpisi, da se je tovarna zavezala stalno prevzeti na delo 60 delavcev za raztovarjanje in da gre za rečno operativno obalo, pri kateri niso navzkriž z interesi pomorskih pristanišč. Skratka, minister je odbil zahtevo za prepoved omenjene funkcionalne avtonomije. V zadevi je odšla danes v Trst občinska delegacija iz Tržiča z na čelu županom Versaccejem, ki bo imela ob 9.30 razgovor s predsednikom deželne uprave Berzantijem in z drugimi predstavniki. l>1l|i"ili,ll1l,lllllllail(llIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll)IIIllllItl,Illllll(l(llllalllllllllllllllil,l,|,ii,iiiiiiimiiiiim jWlitev študijske štipendije cFederico Motta Editore* Priznanje slovenski dijakinji hi šoli Sv. Cirila in Metoda dijakinja 1. razreda Suzana Pertot je dosegla najboljši učni uspeh * Prvih razredih srednjih šol (slovenskih in italijanskih) v tržaški pokrajini in drugi najboljši v vsej državi I nagrado, ravnatelju šole dr. Žetku pa .je zastopnik založniške hiše izročil posebno diplomo v spomin na ta uspeh. Marljivi Suzani Pertot izrekamo priznanje z željo, da bi še naprej bila tako vzorna dijakinja v ponos sebi in slovenski šoli. Urnik posvetovalnice centra proti raku Ravnateljstvo centra za boj proti rakastim tvorbam sporoča prebivalstvu, da bo posvetovalnica v Ulici Vasani 30 odprta od 10. maja dalje vsak delavnik, razen ob sobotah. V ponedeljkih, sredah in četrtkih bo posvetovalnica odprta od 18. do 19. ure, ob torkih in petkih pa od 18. do 19.30. Cini Petek so na srednji šoli Sv. 'a in Metoda v Trstu podelili 'zmed študijskih štipendij »Fe-Motta Editore*, ki jih ta CjJfba Podeljuje najboljšim učen-V j/ ,v vsej Italiji. V Trstu oziroma Partias* Pokrajini, .je štipendija pri-pg^ja slovenski dijakinji Suzani ki je po doseženih uspehih v a v Furlaniji - Julijski krajini, kog.Kpi Italiji pa druga z malen-■te kj° razliko za P^vo. Svečanost v šolski telovadnici ob nav-li;, o°sti šolskega skrbnika, ravnate-v dr. Edmunda Žetka ter 2?, Profesorjev. jj al°žba Anselmo in Virgilio Motta lij 10 štipendijo v znesku 60.000 SjjPatanovila pred šestimi leti v ie na očeta kom. Federica in » '*recno namenjena najboljšim u-i ■iitio So1. in sicer za vsako pokra- ^Jovesnost je začel ravnatelj dr. n,iiK I*1 Prvih razredov nižjih sred jff H Po ena. tjL ki je poudaril pomembnost jjjjj11' nagrad, ki so spodbuda osta-,0'iakom in nagrada za veliko je -fvost najboljšim. Zahvalil se astopjjjku založniške hiše Motta IH ?riZrlanje, ki velja tako dijaki-sDir,z Preko nje slovenski šoli na iti S.n° in srednji šoli Sv. Cirila Sptatoda še posebej. Za njim je Že tovoril zastopnik založniške hi-Carnasalini iz Milana, ki je t(e j! fik Federica Motte, katere-,° 'e ored štirimi leti od-5* Predsednik republike z zlata Ljčtem in diplomo za zasluge 0^ ° 'n kulturo. aplavzu prisotnih je šolski IVjrJ* povabil dijakinjo Suzano ^ k sebi, ji čestital in izročil PSDI za naselje San Mauro pri Devinu Devinsko - nabrežimska sekcija PSDI je razpravljala na svoji seji o vprašanjih begunskega naselja San Mauro. Sklenili so poseči pri pristojnih oblasteh, tudi po razgovoru z družinami in voditelji begunske organizacije, da bi uredile vsaj vprašanje prevozov in izboljšanje rekreativnih centrov. Izgubijeno-najdeno V uradu mestnih stražnikov v Gorici, ca z Oslavja, ki ga je ravnatelj INPS dr. Perisutti z ne- K sobo«> popoldne nenadoma zade-katerimi svojimi sodelavci. 'a. kaP ko je oral na njivi pri o- Gojenke so si ogledale vse oddel- ' šeTod^tolnišntol^ rSP^VOd ke pokrajinskega sedeža INPS, kjer peVmo tor ^ 7 Gonci v so jih seznanili tudi s poslovanjem Lei0 mnogo in postopkom pri reševanju raznih livarn™ Vouk de ?VS socialnih zadev. Za zaključek je i- nokoinik Go.nc'’ kjer je tudi mel ravnatelj Perissutti še kratko STnoeo lencev ^ konferenco v kateri je prikazal de- pustil ženo in tri' ri.°k^Jnik Je k*" lovanje in pomen zavoda INPS. Kti ^ 3> 2' e^mes^star* IZLET V KOSTANJEVICO na Dolenjskem priredi SPD iz Gorice na praznik v četrtek, 20. maja. Odhod avtobusa iz Gorice preko Ljubljane do Kostanjevice in povratek preko Št. Jerneja, Žužemberka in Muljave nazaj v Gorico. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2-1 tel. Obsojen upokojenec, ker je zanemarjal svojo družino 24~96’ dokler je kaj mest na raz- j polago. Zato pohitite z vpisom. Pred goriškim okrožnim sodnikom dr. Mangonijem so na zadnjem zasedanju obravnavali med drugimi tudi zadevo 63-letnega upokojenca Marca Brunija, iz Gorice, Korzo Verdi 23, ki ga je tožila žena Ma nosti obsodil na 10 tisoč lir globe zaradi napačne navedbe osebnih podatkov, vendar je kazen pogojna in brez vpisa. Branil ga je uradno dr. VERDI: Danes zaprto. Karlo Primožič. Drž. tož. odv. Giannattasio: l- : ■» - I Množica na Dvoru med kulturnim sporedom na Grusovin, ker ji ne plačuje ali-, nik dr. Pasquale Mangoni;’ zap. Skupni nastop godbe «Kras» in zbora P, d. .Jezero* iz Doberdoba v Števerjanu mentov. Iz njene izjave je razvidno, da že več časa živita z možem ločeno in da niti točno ne ve, kje se ta sedaj nahaja. Obtoženec je imel že večkrat opravka na sodišču in med drugim tudi v zadevi s tiskarno Lukežič v Gorici, kjer je šlo za nekako poneverbo za več milijonov lir. Žena je pri razpravi povedala, da se mož ni več vrnil domov že od 9. junija lani in da je tudi poprej večkrat odšel z doma tudi po več mesecev. Njej je med tem poslal lani julija 40 tisoč lir nato decembra 120.000 in še letos aprila 40 tisoč; ker prejema sama le po 23 tisoč lir pokojnine INPS, ji to ne zadostuje za življenje. Dodala je še, da ima mož mesečno po 140 tisoč lir pokojnine in predložila je svo.io zahtevo za mesečne alimente po 80 tisoč. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega ter ga obsodil na 30 dni zapora, 90 tisoč lir globe in na plačilo odškodnine in alimentov ženi. ki jih mora določiti civilno sodišče. Branil ga je odv. Testa. Prav tako v odsotnosti obtoženca je sodnik obravnaval tudi primer jugoslovanskega begunca 28-letnega Radoslava Marijanoviča iz Srbije, ki je bil zadnje mesece v begunskem taborišču v Padričah pri Trstu. Dne 5. januarja letos ga je policijska izvidnica ustavila na želez-i.ski postaji v Tržiču in ugotovila, da je brez dokumentov in brez sredstev. Pri zaslišanju je izjavil, da se piše Mile Barič in da je doma iz Karlovca. Pod tem imenom je zaprosil tudi za begunsko zatočišče. Ko so pa policijski organi zaprosili jugoslovansko policijo za njegove osebne podatke .so dobili odgovor, da pod tem imenom ni nikogar v Karlovcu. Pri ponovnem zaslišanju na kvesturi v Trstu je priznal, da je dal izmišljeno ime in povedal pravo. Sedaj ga namerava italijanska policija vrniti v Jugoslavijo čim bodo uredili zadevo z jugoslovanskimi organi. Sodnik je Marijanoviča v odsot- Magda Massi. Avto je do smrti povozil ženico V soboto precej pozno zvečer je CORSO 17.15—22.00: «Non si uoet-aono cosl, amebe t oavaill?* J. Panda ta M. Sarraasta. Klnetna-skope v barvah. MODERNISSIMO 17.15-22.00: .Sedla oleumca«, d. Stratforti ta S. Rosin. Italijanski barvni tlim; mladini pod 18. letom prepovedan. na državni cesti Gorica Videm I VITTORIA 17.00—21.30: «Aladtao • do smrti povozil 75-letno ženico Va- la lampada meravigliosa*. Barv-lerijo Benini, ki je po rodu iz Pod- na slikanica. Dodatek dokumetv gore, pa živi sedaj v Ravnah na tar «Dove e cotne oorre Jack* Koroškem, Mežiška ulica 125, avto- Ictau. mobilist 30-letni Claudio Gardenal CENTRALE 17.15—2130- »Intanoo-J agagr)e v Furlaniji. Šofer je | chiati straniero... 1 cadaveri non vozil iz Gorice proti Vidmu, ko je na cesti v bližini Šlovrenca o-pazil ženico na cesti in ni več mogel preprečiti, da bi jo ne podrl. Takoj so poklicali rešilca iz go fanmo ombra», H. Povvers ta O. Davis; kmemaskopski film v barvan. J rž id mke bolnišnice, pa je ponesrečen- AZZURRO: Danes zaprto kaJ* medR prey°.z0™ Pddlegla po- EXCELSIOR 16.00: »InplacabU* onLLpL.of il Je la I!a 0blsku omicida«, R. Welch, baordtUm, p nancih v Šlovrencu, kamor jel principe 17?n pr • ti večkrat občasno nrihaial* i, l „ 17.30-22.. «Rio Lobo»,J. Wayne ta J. 0’Neil. Ktaemaskop omtclda«, R. Welch, barvni film, večkrat občasno prihajala iz Slo-1 venije. Zapisnik o nesreči je na- „ pravila leteča četa goriških orož- barvah' nikov- I Gorica a I SOČA (Nova Gorica): .Zlata mtar Tragična smrt dost», francoski barvni film — mesarja Iz Ločnlka ob 18 ln 20 Včeraj okrog 12.3i, je napravil v 6r‘ na svojem domu v Ločniku samo f8™*38*1 barvnl fHm — mor 60-Ietni trgovec in mesar Fran ' cesco Ianni (Jasnič). Trg. S. Gior- KtNCE ,!V P^P&du strasti«, Špan-gio 34, ki je bil po rodu iz Koj- ^‘taUje'nslti h«™11 *U*n - ob skega ter je mnogo trgoval z ži- c vino tudi s Slovenijo DESKLE: «Sos zakonolom*, amert- Žena, ki je bila v postelji zaradi barv™ - ob 19.30. pred kratkim prestale operacije, je SEMPAS: «Mož z imenom konj«, imela zlo slutnjo, ker je mož ne- ameriški barvni film - ob 19.30. nadoma izginil. Vstala je in ga v res- KANAL: «Dtrka za časom*, angle-nici našla na seniku, kjer se je ^ barvni film — ob 19.30. obesil z vrvjo, pritrjeno na tram. PRVACINA: Prosto. Poklicala je na pomoč in ker je ---------— mož še dihal, so ga z rešilcem ne- DEŽURNI LEKARNI mudoma odpremili v bolnišnico v v GORICI Gorici. Med potjo pa je mož iz- v Gorici je rtanee ves dan ln dihnil in zdravnik je ob prihodu lah- ponoči dežurna lekarna MARZINI, ko samo še ugotovil smrt. Žena je KOrso Italija 89, tel. 2443. dobila ob tem živčni zlom ln so jo V TRŽIČU morah ponovno odpeljati v bolniš- Danes ves dan ta ponoči ja * nico. Orožniki iz Gorice vodijo pre- Tržiču dežurna lekarna .Centrale* iskavo. da bi ugotovili vzrok za ne- dr Ftte & Enneri na Trgu repubU-premišljeno dejanje. ke 26 — tei. 724341. ČEPRAV SE GOVORI 0 NEDOTAKLJIVOSTI OSEBNE SVOBODE KAKO POVEČATI IZVOZ DOMAČE GLASBE MILIJONI AMERIČANOV Državna ustanova V RAZNIH KARTOTEKAH Sama vojska nadzira milijone «sumljivih» državljanov «Zadeva Sifar» je «ad acta». Arhive, ki jih je zbral vodja Sifar, bodo uničili in zadeve bo konec. Kolikor je sama zadeva protizakonita in nevarna, tudi zoprna, je vendarle le majhna stvar v primerjavi s podobno zadevo, ki so jo odkrili v ZDA, kjer imajo «kartoteko» za milijone «sumljivih» državljanov. Francoski časnikar Pierre Pouillon je o tem med drugim zapisal: za glasbo v Italiji V oddajah Rai.TV naj bo vsaj 51 odst. italijanske lahke glasbe • Mednarodni dogovor za nastopanje na festivalih naj upošteva vzajemnost Neka podkomisija ameriškega senata je nedavno odkrila, da vojska vohlja za zasebnim življenjem državljanov. Pod izgovorom številnih uporov in neredov v preteklih letih si je Pentagon prilastil pravico in odprl «mape» o vsakem državljanu, čigar mišljenje in dejavnost smatra za deželi nevarno. Po pričanju nekega bivšega kontraob-veščevalnega častnika je samo v državi Illinois 800 vidnejših oseb uvrščenih med »sumljive ljudi zaradi možnih diverzij?. Med njimi so tudi sin nekdanjega demokratskega kandidata za predsedniško mesto Adlaya Stevensona, ki je postal senator v novembru 1970, nadalje duhovnik Jesse Jackson, eden najbolj uglednih pobornikov državljanskih pravic, nadalje bivši guverner države Illinois Otto Ker-ner, ki je na čelu predsedniške komisije za borbo proti nasilju. Pentagon sedaj namerava prepustiti to delo zvezni policiji FBI, toda vojska ohranja v Fort Ho-labirdu v Marylandu 8 milijonov map ali »kartonov*, v katerih so v glavnem pripadniki oboroženih sil in dobavitelji obrambnega ministrstva. Toda ni le Pentagon, ni le ameriško obrambno ministrstvo tisto, ki dela »kartončke* in zbira podatke o »sumljivih* državljanih. Tudi komisija za javne službe, tako imenovana »Civil Service Commis-sion», zbira podatke o svojih ljudeh in o članih najrazličnejših vladnih organov. In to že od leta 1939. Skupno je torej že 10.250.000 imen oziroma »kartončkov* ali map, v katerih so podatki, ki so jih zbrale razne službe. K tem pa je treba dodati še dva milijona kartonov z najrazličnejšimi podatki o kandidatih, ki jih niso sprejeli v upravne službe, ker so jih osumili kdove česa ali pa ker se jim niso zdeli vredni zaupanja. Tudi biro za narkotike ima svoje »kartone* oziroma mape. Doslej so zbrali že 64.000 map oziroma kartonov. Med temi so tudi imena treh komaj triletnih otrok. Tudi v zunanjem ministrstvu je zbirka »sumljivih*, je to zbirka imen, ki jih je zbrala služba za izdajanje potnih listov. Tu je zbirka »sumljivih* dosegla število 243.135 oseb. Toliko je namreč Američanov, ki so se zdeli funkcionarjem zunanjega ministrstva »sumljivi*. Tudi ministrstvo za zdravstvo in socialno skrbstvo »skrbi* za svoje državljane. Že po svojem značaju more in mora zbirati podatke in jih preverjati o zelo velikem številu državljanov. To ministrstvo praktično vpisuje vsakega Američana od dne ko mu da številko svojega zavarovanja. Po zakonskih predpisih je uporaba posameznih kartotek omejena le na določene primere. Toda minister za sodstvo John Mitchell, ki smatra svoj resor kot izrazito policijsko domeno, ne priznava nobenih omejitev, pač pa se drži načela, da je treba posameznika, ki ga smatra za nevarnega nacionalni varnosti, na vsak način nadzirati. Za Johna Mitchella je prisluškovanje telefonskih pogovorov povsem normalno. In to tembolj ob sedanjih izredno izpopolnjenih tehničnih sredstvih, ob elektroniki, ki tako rekoč sili k vohljanju za slehernim »sumljivim* državljanom. Toda ljudje, pa naj gre za nedolžne ali pa tudi za manj nedolžne, postajajo nezaupljivi. Novi predsednik tehnološkega zavoda v Massachussetsu Jerome Wiesner, nekdanji svetovalec predsednika Kennedyja, ki je hkrati znan tudi kot nasprotnik ameriškega vmešavanja v Vietnamu, je nedavno v senatu izjavil, »da že zdavnaj dela v zavesti, da ga neprestano nadzirajo*. Pravosodni minister pa je pobudnik tako imenovanega »političnega knock outa*. Ameriška policija more namreč sedaj vdreti vsakomur na dom brez posebnega dovoljenja že ob samem sumu, da gre za neko kršitev zakona. Zakon je torej dal policiji povsem proste roke. Seveda bi ta ukrep moral služiti predvsem za preganjanje razpečevalcev mamil. In resnici na ljubo je policija doslej le enkrat izkoristila pravico «vstopa brez trkanja*. Bilo je to, ko se je lotila neke mreže tajnih igralnic. Mnogi Američani pa se vprašujejo, ali ne bo jutri policija izkoristila to svojo možnost tudi ob kaki drugi zadevi. Mitchellov pomočnik Rehnquisl pa je pooblastila pravosodnega mi- Včeraj je minilo trideset let od »onega trenutka*, ki je toliko obetal, ki pa ni dal nič, prav nič. Pred tridesetimi leti se je namreč nekje nad Škotsko odprlo padalo, s katerim se je spustil na tla Rudolf Hess, Hitlerjeva desna roka, eden izmed najvišjih nacističnih voditeljev. Bilo je 10. maja 1941, ko je Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik, sedel v letalo in »pobegnil* iz Nemčije. Ko je z letalom prispel nad Škotsko in se tu spustil s padalom, je ljudem, članom narodne straže, ki so ga prijeli in takoj izročili policiji, oziroma vojski, rekel, da ga morajo takoj spraviti v London, da bi prišel v stik z vlado, ker da je prišel pogajati se s predstavniki Velike Britanije, ker da je prišel, ponuditi Veliki Britaniji mir. Kaj vse se ni o tem dogodku pozneje govorilo in pisalo, kaj vse se ni reklo na račun Hessa. Mnogi so trdili, da se je Hessu zavrtelo v glavi, drugi so trdili, da je bil Hess že od mladih let neuravnovešen, neupoštevan. Drugi so trdili, da je vse to bila le preštudirana zvijača, kako bi tudi Veliko Britanijo spravili na stran tistih, ki so pripravljali napad na Sovjetsko zvezo. Komaj dober mesec pozneje, 21. junija istega leta, je namreč Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Ugibanj je torej bilo veliko, dokončnega odgovora pa ni bilo od nikoder in ga tudi ne bo. Tudi če bi Rudolf Hess povedal vso resnico, bi mu verjetno danes nihče ne verjel. Vsekakor je Rudolf Hess že 30 let »žrtev* tega dogodka. Najprej in vse do konca druge svetovne vojne je bil Rudolf Hess zaprt na Angleškem. Po končani vojni pa je bil skupno z drugimi nacističnimi voditelji obsojen na dosmrtno ječo. Sedaj še vedno čepi in bo čepel v zaporu v Spandauu, v mogočni palači iz rdeče opeke, ki je nekoč služila za vojašnico in v kateri je že pet let edini jetnik in dejansko edini stalni stanovalec. V tej palači, ki mu je tako rekoč vsa na voljo, ga stražijo vojaki štirih sil zmagovalk v drugi svetovni vojni. 1 nistrstva razširil preko meja, ki ' jih je bil določil njegov šef, pravosodni minister. Po tem. kar je on izjavil v senatu, bi vlada smela zbirati in vpisovati sleherni podatek o tem, kar «katerikoli državljan počne in to vse do tedaj, dokler se njegova dejavnost tiče področja, ki zanima administracijo». V tem primeru pa se logično postavlja vprašanje, kje se to konča, kje je tu meja? Obstaja vprašanje, kje se sploh preneha interes oziroma zanimanje oblasti? Poprečni Američan molče pristaja na vse to, kar se počne na račun njegovega svobodnega življenja. Poprečni Američan se pač boji naglega naraščanja kriminala, katerega osnovni vzroki so siromaštvo, rasizem, brezposelnost, sebičnost, dehumanizacija itd. In v borbi proti zločincem oblasti ne bi smele odkloniti uporabe najsodobnejših sredstev, se vprašuje Američan. Z druge strani ali naj bo vsak Američan hkrati tudi potencialni zločinec? . Rudolf Hess je prav gotovo naj-' dražji jetnik na svetu. Računajo, da znašajo stroški za vzdrževanje zapora v Spandauu in Hessa v njem kakih 90 milijonov lir na leto. Zaradi tega in še posebej na račun najrazličnejših »človekoljubnih* in drugih motivov, so se ob tej Hessovi 30-letnici ponovno o-glasili k besedi ljudje, ki se že dolgo borijo za njegovo osvoboditev. Že več dni moremo po zidovih zahodnega Berlina videti velike lepake, ki zahtevajo osvoboditev starega nacističnega voditelja. Pravzaprav je ta kampanja Je eden izmed videzov dolge kampanje, pri kateri sodelujejo tudi pravniki, politični voditelji, celo znanstveniki in pisatelji. Vsi ti se potegujejo za to, da bi Hessa izpustili, pa čeprav hkrati priznavajo, da je bil nacistični zločinec in eden izmed krivcev tega, kar je nacizem predstavljal slabega v zgodovini. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je edino Sovjetska zveza tista, ki noče glede tega popustiti. Tako Združene države kot Velika Britanija in Francija bi pristale na osvoboditev Hessa, medtem ko Moskva pravi, da je bila Hessu izrečena dosmrtna ječa in da se to mora izvesti. Kakor je znano, je bil Hess, skupno z drugimi nacističnimi voditelji, obsojen v Nuern-bergu leta 1946 na dosmrtno ječo. In vse kaže, da Sovjeti ne nameravajo svojega stališča spremeniti. Neki sovjetski diplomat je še pred nedavnim rekel časnikarju neke zahodnonemške revije, da doba, ki jo mora Hess prestati v zaporu, »še ni končana*. Neki drug sovjetski predstavnik je sicer priznal, da jetnišnica v Spandauu veliko stane, toda k temu je pristavil, da je tudi vojna, ki jo je tudi Hess pripravljal, veliko stala »in to ne samo v denarju, pač pa tudi v milijonih človeških življenj*. Ce upoštevamo dejstvo, da je v Nemčiji na desettisoče, celo sto-tisoče nacističnih zločincev še na svobodi, kot je zapisal dunajski inženir Simon Wiesenthal, ki zbira dokaze proti nacističnim zločincem, in da je sorazmerno malo Čeprav so skoraj vsi prepričani, da je Italija dežela glasbe, so razne ugotovitve dokazale obratno. Tako so tudi med neko razpravo v parlamentu o finančni pomoči različnim prireditvam in ustanovam, ki se ukvarjajo z glasbo, ugotovili, da Italija uradno uvaža veliko količino posnetkov tuje glasbe. Vsako leto je v Italiji 700 milijonov lir izkupička za posnetke, ki jih izvajajo, 5 milijard pa potrošijo za lahko glasbo, ki jo uvažajo. Ko so proučevali vzroke, ki so privedli do take situacije, so ugo--tovili, da sta v glavnem dva vzroka. Prvič to, da produkcijo dobre lahke glasbe zelo slabo ščitijo sedanji zakoni (zato naj bi le malo izvažali), drugič pa bi morali tudi na področju lahke glasbe vnesli mednarodni dogovor, po katerem bi morala veljati vzajemnost. Zaradi tega so sestavili zakonski predlog, ki naj bi pomagal nacističnih zločincev prišlo pred sodišče in v zapore, je res logično, da vsaj nekateri od tolikih zločincev plačajo kazen za zlo, ki ga je nacizem povzročil. Zanimivo je, da za osvoboditev Hessa najbolj pritiska Velika Britanija, ki je tudi krepko občutila nacistično agresivnost, saj so nacistične avionske bombe in slovite «leteče bombe* tako rušile posamezne četrti Londona, posebno Co-wentry, da je takšen način bombardiranja postal pojem in se danes močnemu bombardiranju nekega naselja reče «koventriranje». Pred nekaj dnevi sta dve mali letali leteli nad Bonnom in Koel-nom in vlekli za seboj transparent z velikim napisom, naj se Hess izpusti na svobodo. To akcijo je sprožila posebna organizacija, ki se poteguje za osvoboditev Hessa... Če bi potegnili iz arhivov podatke o teh ljudeh, bi verjetno našli veliko legitimacij nacionalsocialistične stranke. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nagnjeni boste k temu, da bi sprejeli odločitve, ki jih niste natančno pretehtali. Čaka vas presenečenje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo malo upanja, da bi mogli uresničiti neko svojo pobudo. Ne dovolite, da bi vas domišljija zavedla. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne pokvarite svojih možnosti za uspeh s prenagljenimi ukrepi. Posvetite se koristnemu razvedrilu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pokazali boste izredno dejavnost, in to kljub nerazpoloženju. Neki prijatelj vam bo pomagal. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odličen dan za dosego raznih uspehov. Obnovili boste prijateljstvo, ki se je zadnje čase omajalo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugodne možnosti za ustvarjalce. Našli boste način za zbližanje z drago osebo. boljšemu razvoju italijanske lahke glasbe. Po tem predlogu, naj bi ustanovili osrednjo komisijo za lahko glasbo. Tej ustanovi naj bi potem poverili organizacijo vseh festivalov v Italiji. Poleg tega pa so mnenja, da je sedaj uspeh kake popevke odvisen, ne več od pevca in njegovih glasovnih sposobnosti, pač pa od dejstva, ali je bila popevka vključena v kak radijski ali televizijski spored. Ker pa se za tako vključitev pogajajo z RAI neposredno predstavniki podjetij za izdelavo gramofonskih plošč, se dogaja, da pridejo v poštev le večja podjetja, ki imajo tudi več denarja na razpolago. Državna ustanova za festivale bi morala to stanje spremeniti. Poleg tega pa bi morali zahtevati od RAI, naj vsak dan oddaja vsaj 51 odst. italijanske lahke glasbe, kot se dogaja že za koncerte. Tujim pevcem naj bi dovolili nastop na italijanskem festivalu le v primeru, da bi se država, v kateri živijo, obvezala, da bo na podoben festival povabila kakega italijanskega pevca. Domnevajo, da bo potrebno za organizacijo državne ustanove za lahko glasbo kakih 900 milijonov lir, ki naj bi jih dobili iz dobička, ki ga ima država od davkov na prodajo lahke glasbe. Vsaj 630 milijonov pa naj bi dobili od denarja za loterijo, ki je povezana s Canzonissimo. Ta denar naj bi pripomogel tudi k boljšemu delovanju družbe Italia-musica, ki trenutno skrbi za boljšo prodajo italijanske lahke glasbe v tujini. Nova knjiga o Gagarinu MOSKVA, 10. — Moskovska založba tMolodaja Gvardija* se je posvetila predvsem izdajanju knjig, ki govorijo o vesolju. Začelo se je s knjigo Jurija Gagarina «Psihologija in vesolje», ki jo je napisal s pomočjo zdravnika Lebedeva in so jo izdali dva dni pred Gagarinovo smrtjo leta 1968. Sedaj založba pripravlja drugo knjigo o Gagarinu, v kateri naj bi bili zbrani njegovi govori, članki in pisma. Pred nedavnim je v okviru desetletnice poleta prvega človeka v vesolje izšel album z naslovom »J. A. Gagarin», v katerem je bogata zbirka fotografij prvega kozmonavta, v načrtu pa je še knjiga, ki jo pripravlja pisateljica Lidija Obuhova, o Gagarinovem otroštvu in mladeniških letih. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne spuščajte se v spletkarjenja. Storili boste neko plemenito dejanje, ki ga boste veseli. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V rokah boste imeli dobre karte, pazite, da jih ne zapravite. Bodite bolj skromni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na poklicnem področju bo prišlo do nesporazuma. Preveč ste sebični. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da našnji dan je najbolj primeren za tiste, ki so bolj strpni. Rešili boste neko čustveno zadevo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite bolj previdni v svojih odnosih do predstojnikov. Vaša ljubosumnost je neutemeljena. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne vznemirjajte svojih sodelavcev s tem, da jih nadzorujete. Svojih tesnobnih občutkov se ne boste otresli. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiumiiiiiiiiiiiiiMiiiia OB NEKI DANES NEPOMEMBNI OBLETNICI Rudolf Hess je zares majbolj drag jetnik» v Pred 30 leti se je spustil nad Škotsko - Ugibanja, kaj naj bi to pomenilo - Kdo vse se poteguje za njegovo rešitev ■iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HOROSKOP Zaključujeta se dve zanimivi slikarski razstavi. V «Torbandeni» se končuje razstava hlebinskih naivcev, med katerimi sta tudi oba Generaliča, Ivan (njegova je gornja «Zima») in Josip. V novi galeriji «Cartesius» pa se danes zaključuje tudi Spacalova razstava IZ UMETNOSTNIH GALERIJ —— s 0 mil Izreden spomin dijaka v SZ MOSKVA, 10. — Med poskusi v laboratoriju sovjetskega psihologa Aleksandra Lurija, so ugotovili, da ima neki 19-letni dijak moskovske tehniške šole izreden spomin. Dijak je 15 sekund gledal vrsto 42 številk, nato je 40 sekund razmišljal o tem, kar je videl, zatem je zopet 15 sekund gledal številke in 40 sekund razmišljal in po dveh minutah in štiridesetih sekundah ponovil brez napake zaporedno vse številke, ki jih je videl. Prof. Lurija je dijaka definiral kot «čudež* vizualnega spomina. Ko zopet pomisli na številke, dijak v spominu »vidi* celo razdaljo med eno in drugo. Deset dni po poskusu je dijak znal ponoviti vseh 42 številk. JERUZALEM, 10. — Skupina izraelskih arheologov, ki jih je vodil dr. Dan Behat, je odkrila v starem delu Jeruzalema ruševine starodavne palače, ki je pripadala kralju Herodu. Gre za zunanje zidove, ki so dolgi 400 metrov. Ugotovili so, da je bila palača večja, kot so strokovnjaki doslej mislili, vendar je skoraj nemogoče, da bi od palače ostalo ta j več kot zidovi, ker so jo v srednjem veku križarji popolnoma uničili in nato zgradili na istem kraju novo palačo. Mladi Gianni Bor ta razstavil pri Russu Devet prvih in deset drugih nagrad, med katerimi je tudi prva nagrada na predlanskem bienalu mladih v Gorici, in vse to v samih šestih letih, je za komaj 30-letnega Videmčana Giannija Borto neizpodbiten dokaz njegove izredne likovne dejavnosti. Sicer pa je mladi Videmčan razstavljal doslej že 190-krat in to nekajkrat sam, v večini primerov pa skupno z drugimi. Kljub tolikim razstavam pa se Bor-ta prvič predstavlja v Trstu, v galeriji «Russo» in to z gosto vrsto barvno pestrih olj in risb. Ni potrebna kdove kolikšna umetniška razgledanost, da bi ne dojeli in razumeli likovni jezik, ki ga govore njegove slike. Je v njih divje prekipevajoča moč zelenja in cvetja, narave pač, v kateri se le kot odmev pojavlja tudi lik človeka s svojimi v času nesprejemljivimi osnovnimi sredstvi kmečkega življenja. Slikar vse to spreminja v čudovite barvne prikaze motivov, ki jih polni prvenstveno močno barvno utripanje. In iz tega pronicajo komaj opazne oblike koles kmečkih vozov, pletenje košar in drugo, in to le v tolikšni spoznav-nosti, kolikor je to nujno za usta- litev predstave o vsebini podob. Je pa njih čudovito skladna • skoro glasbeno zveneča barvna Urt’ jenost takšna, da se gledalcu PJ* pričljivi videz prirode kaže 1°*/ kot bi se kazalo živahnemu P^eS?a. cu, ki se mu pred očmi vrti °yL. jajoče okolje cvetočega vrta. W bežen do barve sili slikarja P®"*, kod do ogromnih povečav, v rih vidimo pestrost cvetja, kak.^ n.pr. v podobi «Kraški mak*, katere kar žari toplo rdeča barv • ki ji daje prednost tudi v slikon rdeče obarvanimi ljudmi. . .. Kljub navideznemu izmikanju ^ snov v razgibano abstraktnost ® nih potez, pa jih Borta zas,<‘[j’ kjer le more v kak preprost Pr~.^ met, na primer v steklenko v ?* «Gostilna za ovinkom», v kateri uporablja časopis kar z nalepk0 resničnega kosa časopisa. .j Gianni Borta spada sicer * mlajše predstavnike pomembno predujočega videmskega slikarst ^ V tem smislu ga goriški sliko*T kritik Fulvio Monai upravi00 predstavlja kot krepkega Pre .Mimico v odlični spremni besedi MILKO BAMBIČ TON E SVETINA lllllllllllllllllilliilllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA Slišal sem, da se je nekaj naših v napadenih postojankah predalo sovražniku, in še to sem izvedel, da so enote, ki streljajo v gozdu med drevje, da opozore bando, da se umakne, ker se boje za svoje usmrajene zadnjice. Ljudje pozabljajo, da smo na mostišču pritiska na Vzhod. Da germanska rasa spoji kri in zemljo Severnega morja z Jadranom, Je za nas prav tako nujno, kot dobiti ruska polja. Firer je dejal, da je treba uničiti osvojena ljudstva, germanizirati zemljo, zato je smešna vsaka sentimentalnost in vsaka zveza s sovražnikom. Nesmiselno je parjenje arijskega duha z ženskami manjvrednega ljudstva. To je tako, kot bi čistokrvnega konja parili z oslico,« se je krhko zasmejal general In nadaljeval: «Helmut, tu so vzroki za pomankljivo pojmovanje naj-višjih vrednot nemškega duha, časti, zvestobe in vere v zmago. Ce bi te stvari pojmovali tako kot jih Je treba, bi trdno stali ob Jadranu in na Uralu. Mnogo časa smo zapravili in še nekaj: biti osvojalec je velika umetnost. Eno je razumeti vlogo, drugo pa, uresničiti jo. Proti našim ciljem delujejo močne sile. Celo v sužnjih je nekaj, da bi bili radi gospodarji, in upoštevati moramo tudi to, da v zgodovini tudi najmočnejši ni bil nikdar tako močan, da bi mogel biti zmeraj gospodar, če ni znal spremeniti moči v pravico tn pokorščine v dolžnost. To misel je izrekel neki zamorski Francoz, pa sem jo uporabil kljub temu, ker je krvavo resnična. ■ ■ -v,....: -....... ■ Kako pa je pri nas? Cisto preprostih stvari ne znamo spreminjati v poulični jezik. Ljudje nam ne slede toliko iz zavesti kakor iz tradicionalne nemške discipliniranosti, ki izvira še iz časov najemniških vojska ih je prišla že v pregovor. Nezadovoljen sem s stvarmi. To vam povem prvemu, Wolf, ker md je bilo vedno do vas. Rad bi vas vzgojil v oficirja, ki bi pred koncem vojne lahko postal general. Zviti ste dovolj, prav tako brezobzirni in tudi krutosti vam ne manjka,« mu je laskavo našteval njegove vrline, da se je WoIf topil od zadovoljstva in hlinil skromnost. ((Preveliko priznanje zame, gospod general. Zdi se mi, da me precenjujete. Za vojaka v pravem smislu mi nekaj manjka. Trudim se in se zgledujem pri vas, pa ne uspem. Prišel sem do zaključka, da se pravi vojaki rode kot veliki misleci in umetniki. Saj Je vodenje vojne najstarejše opravilo In najbolj dovršena veščina vseh veščin.« General se je čutil polaskanega in je bil Wolfu za njegove pripombe na tihem hvaležen. Zato mu je nalil, trčila sta in izpila, dvakrat zaporedoma. Wolf je vedel, da še ni prišel z aduti na dan. ((Helmut, sedaj pa me zanima, kako sodite o stvareh, ki sem vam jih nakazal?« se je s prežečim obrazom general zastrmel vanj in položil bledi, koščeni roki predse na mizo. WClf se mu je samo nasmehnil in gladko odgovoril: «Moram priznati, da so vaše ugotovitve točne in globoko premišljene.« Povedal je natanko to, kar Je general hotel slišati kar je tudi takoj potrdil: To me veseli, ker so izhodišča za akcijo širšega stila. Ne veste, kako so me razjezili,« je general belo zavil oči in spačil ustnice ob spominu na svojo jezo. Z drobno, koščeno roko je bobnal po mizi to vpil, kot bi govoril tisočglavl množici: «Svojim ljudem bom voepll novo hotenje, nabil Jih bom z arijskim duhom to voljo. Nemec je rojen za borbo in vojno, zato naj gre k hudiču vsak, kdor misli, da bo počival na lovorikah! Izbil jim bom udobje iz riti. Dali bodo od sebe vse, kri bodo scali! Zlomil jih bom, in to mislim prekleto resno!« Zdaj se je celo Wolf ustrašil,, ker je vedel, da to, kar govori, tudi misli. Vedel Je, da general zavoljo gumba, iti manjka na srajci to bi jo moral obleči, lahko pobesni. V takih primerih strga srajco na koščke in jo pomendra s škornji. Potem pa mimo obleče dmgo. Vedel je tudi to, da general v trenutku jeze meče svojim odjutantom to strežnikom škornje v hrbet ta je sposoben celo streljati. Zato je njegovim besedam sproti pritrjeval z glavo in očmi ta se trudil na vso moč, da ne bi ž ničimer pokazal, kako mu je smešen. «Ta zemlja je vražja, tu moramo biti pripravljeni, da se spopademo vsako minuto, ponoči ali podnevi,« je besnel general, «z vsemi sredstvi moramo uničevati naše sovražnike. Brez pomislekov to brez milosti. Sovražim vse, ki niso teh misli! Izginili mi bodo Izpred oči,« je pribil general. Njegov ozki, koščeni obraz je postal prosojno bled, oči pa steklene. Vstal je, šel k omarici za pijačo, si nalil kozarec kisle vode in ga v dušku izpil. Potem je šel k svoji pisalni mizi, odprl predal in izvlekel šop fotografij. Ko se je vrnil k Woltu, je bil miren. S smehljajem na obrazu, ki ni bil prav nič podoben prejšnjemu, je tožil: »Poglejte tragiko, Wolf. Jaz izgorevam. Vse dajem od sebe ta živim samo za državo. Medtem pa drugi uživajo, kradejo državi čas to denar. Tu so dokazi,« je polagal predenj sliko za sliko ta govoril: ((Poglejte, na primer tole: za Javnost to za zgodovino sem se slikal s tem bedastim rdečeličnim to licemerskim škofom, da nam je blagoslovil nekaj bataljonov še bolj bedaste drhali, ki smo Jo formirali v vojsko to Jo preimenovali v domobrance. Njihovi voditelji so taktiki najslapše vrste. Poglejte tegale starega osla, sivolasega kozjebradca, senilnega generala v njihovem vodstvu. Toliko se spozna na vojno to na politiko kot pes na glasbo. Razen izdajanja za mastne denarje, je ni stvari, ki bi mu šla od rok. Pa kaj hočeš? Vse to je banda, zrela za krematorij. Mojo jezo tolaži samo to, da se bodo poklali med seboj. Naj se cukajo s komunisti za boga in za zemljo. Po zmagi bomo obračunali. Toda zdaj trpim jaz, ki se ukvar- jam z njimi, to pa je za človeka časti umazano delo, P05,* zevati se teh izvržkov. To je naša slabost in nepripravljen®8 ^ «Kaj hočemo, gospod general. Izrabljati nasprotja P sovražniku, spada k umetnosti vojne. S tem se lahko žimo, ker nam drugega ne preostane. Smo pa v taldji vojne, ko ima korist prednost pred častjo, če dovolite op011 bo v opravičilo.« Ko sta po srebala kavo, se je general razživel: «PoJ^j k stvari, zavoljo katere sem se hotel z vami posvetovati- ^ zelo dobro poznate moje ljudi, poleg tega ste objektivu1 -hitro vidite človeku do dna. Veste, rad bi se znebil nekat®1^ ljudi to jih zamenjal z novimi. Dolgočasijo me, ker se n1* j predolgo motajo pred očmi. Po drugi strani pa ni pričakov posebne koristi od njih. Na kratko — nova metla ud potrebna. Kar ni za rabo, pa na Vzhod, na fronto. Pogl®d^ bova spiske, da ne bo treba mučiti spomina.« j General je razgrnil po mizi papirje to zamišljeno ®treS^ v pepelnik ogorek. «Ce dovolite drobno pripombo, gospod general.« «0, seveda!« «Imate prav. že dolgo sem občudoval vašo potrpežljlv .p Kar je res, je res, da delate z ljudmi v rokavicah. Nekaj L je, ki ne kažejo nobenega smisla za akcijo. Kadar vaSJio nobene spodbude. Ljudje, ki čakajo le na povelja, ne uresničevati vaših zamisli, id zahtevajo pozornost ta neneIV aktivnost.« m «Kaj hočete, Helmut? Med nama rečeno, tako smo L naučili, s samotaiciativo ta disciplino pa je tako kot z dv®1^ boleznima v človeku: zdravilo za eno je strup za drug®-smo se odločili za disciplino ta še tega ni. Pa P0®10^) te ljudi in razloge, da bi jih menjal. Razvrščene Jih po pregrehah. Poglejte tega majorja: Slovenko ima 1» V ležnico, to še teko, ki ima brata v hosti. Vojna tajna ie r, v nevarnosti. In takih kot Je on, je več. Tu je spisek ^ ki se oiparijo s Slovenkami. ep Tu pa Imam ptiče, fcl sprejemajo podkupnine. D®la^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT JF PRIHODNJE KOLO £rn? T Inter: Foggia -k..nus' Lazio — L. R. Vicenza; Ca 7 Cagliari; NaP«1' - Bo- ^ ’ Sampdoria — Varese; To-— Catania; Verona — Roma. B Arezzo — ^alanta “fescia -JfJertana ^atanzaro “esena __ Javorno — J)°vara — Taranto -fernana - IZIDI Perugia - Como - Mantova — Modena — Bari Piša Monza Palermo Reggina Massese 2:1 0:0 1:0 3:0 1:0 2:1 2:0 1:1 0:0 1:0 »•m.,,, ^anta Prffia batan2aro V^gia jSzo f°dena >a Srmo Sgina Sara v>mo Sta Sana Santo nsa »Stana "assese LESTVICA 33 16 11 6 33 33 33 32 33 33 33 33 33 33 32 33 33 33 33 33 33 33 33 16 13 12 14 13 13 12 10 10 7 10 9 9 9 9 5 7 6 3 8 14 15 10 11 10 11 13 12 18 12 13 13 12 13 18 14 13 11 19 21 24 24 24 26 37 27 36 33 21 25 28 23 29 40 31 34 30 23 29 29 28 33 28 41 25 40 17 PRIHODNJE KOLO j0.S." Casertana; Como — Arez-se’ fantova — Catanzaro; Mastif Brescia; Modena — Livor-r„'l"onaa *— Ternana; Palermo — s9 S’ Perugia — Novara; Pi-ta," Taranto; Reggina — Atalan- V IZLOČILNIH NOGOMETNIH SREČANJIH ZA EVROPSKO PRVENSTVO A SKUPINA Perth. ona pcco __ * Sfalcon' ^dova - Triestina Si™;1!8™,”«« IZIDI Sottomarina 1:0 1:0 0:0 2:0 2:1 2:0 1:1 1:1 1:0 5:4 Sta a — Venezia Snl??lana - Piacenza 'aoiatcse _ Alessandria Snto - Verbania UrHVlS0 ~ Rovereto nese — Parma fegiana ?i7r' »,arrna Szja Sto SiSo JiStese iSn° ^hona "S®- LESTVICA 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 15 14 6 12 14 18 12 7 12 8 14 15 15 13 14 14 12 17 7 15 36 7 49 38 15 48 46 43 32 29 36 21 16 36 36 29 44 35 36 42 33 30 27 32 26 30 33 35 34 32 32 33 32 17 25 29 20 27 29 18 30 29 19 31 24 40 20 33 21 35 23 21 40 21 22 28 39 28 28 27 Italijani s težavo odpravili moštvo Irske Presenetljiva zmaga Jugoslavije v Leipzigu Italija in Jugoslavija sta vsaka v svoji skupini napravili pomemben korak proti končni zmagi. Jugoslovani so sicer izvojevali v Leipzigu morda nepričakovano zmago nad NDR, pa tudi Italija se je morala sinoči pošteno potruditi, da je spravila na kolena borbene Irce. Irska — Italija 1:2 (1:1) Tudi rezultat s sinočnje tekme v Dublinu ne ustreza resničnemu poteku tekme. Italija, vsekakor bolj tehnična in tudi homogena, je po pričakovanju zmagala, presenetljivi 6. SKUPINA 1. Itali ja 3 3 0 0 7:2 6 2. Švedska 2 1 1 0 2:1 3 3. Irska 4 0 1 3 2:7 1 4. Avstrija 1 0 0 1 1:2 0 ^ PRIHODNJE KOLO iU^ssandria — Piacenza; Mon-i0n.t'e — Treviso; Parma — Der-erL’ Pro Patria — Padova; Ro-Reggiana; Seregno — Le-tina°’ Sottomarina — Lecco; Trie-C " Solbiatese; Venezia — l°: Verbania — Udinese. N* AtT®. • Perugia fcfTpta - Como a " Mantova (v, rtana . Modena (v-^ro - Bari fSL* Sla . S*»* Piša ■ Monza Palermo • Reggina - Massese ■ Parma Spal ■ Avellino 1 X 1 1 1 1 1 X, X 1 1 X 1 1.227.500 iir 48.000 lir domačini, ki so za to tekmo nalašč priklicali svoje igralce iz angleških in škotskih ekip, pa bi vsekakor zaslužili več. V primerjavi s svojim nastopom v Firencah je namreč Meagamova četa prikazala povsem amatersko igro; v Dublinu jim je bila usodna le neizkušenost, ki je proti tako močnemu nasprotniku vidno omejila nekatere elemente. Kljub mnogim polemikam in obljubam, da se bo italijanska reprezentanca končno lotila pomlajevanja, je Valcareggi poslal na igrišče več ali manj isto moštvo iz prejšnjih tekem, predvsem pa z i-stimi taktičnimi nalogami. Pobudo so »azzurri* takoj prepustili nasprotniku, na sredini igrišča so skušali vzpostaviti »omrežje*, ki bi zaviralo njihove prodore, ofenzivne podvige pa so prepuščali Boninse gni in Pratiju, ki sta le čakala dolge podaje tovarišev. Zaradi slabega dne nekaterih ključnih igralcev pa se jim taktika ni povsem posrečila. Obramba, sicer najtrdnejši del moštva, je imela takoj nekaj težav zaradi visoke igre Ircev, ki so z glavo z lahkoto streljali proti Zoffovim vratom, še posebej je bil v začetku negotov Burgnich, katerega je dobri Heighway z lahkoto preigral in istočasno priklical vedno izven kazenskega prostora. Že v 15. min. je Boninsegna izrabil lepo Mazzolovo podajo in z odličnim strelom z glavo presenetil Kellyja. Ta nenadni uspeh pa je morda dal Italijanom vtis lahke zmage, tako da so Irci z odlično igro Gilesa, Dun-phlyja in Rogersa kmalu zagospo darili na sredini igrišča, kjer se zelo aktivni Corso ni in ni mogel povezati z Bertinijem in Mazzolo. Tudi De S is ti ni bil na višjni prejšnjih tekem, tako da so ke« gostje lahko rešili irskega obleganja samo v nekaj redkih primerih, ko je Boninsegna prestregel kakšno dolgo podajo, ki je lahko »odrezala* iz igre sredinske igralce. Pri tem pa ni imel nobene pomoči od Pratija, tako, da je izenačenje, ki ga je v 24. min. dosegel Conway, padlo kot logičen sad premoči domačih. V drugem polčasu se je igra razvnela. Italijani so le razumeli, da s pasivno igro ne bodo kos razigranim nasprotnikom in so torej poostrili tempo. Medtem, ko je Mazzo-la le izvedel nekaj dobrih prodorov, pa sta v domačih vrstah popustila Dunphly in Dunne, ki je v napadu nadomestil Roggersa. Že v 14. min. je Prati povedel svoje moštvo v vodstvo. Boninsegna je prehitel dva branilca in podal levemu krilu, ki je nekaj metrov od vrat z lahkoto premagal vratarja. Irci so se znova pognali v napad, toda tokrat je zid na sredini igrišča zadržal mnogo bolje in, predvsem po zaslugi De Sistija ter Facchettija, ki sta bila v tem delu najbolj aktivna, onemogočil Givernsu in Heigh-wayu druge podvige. S to zmago je Italija po vsej verjetnosti napravila odločilni korak do uvrstitve v četrtfinale tekmovanja. Mračnejša pa je njena bodočnost, saj se moštvo sploh ne razvija in sloni na tistih izredno Sammerjev strel in nesebično podal Filipoviču, ki je zlahka zadel prazna vrata. Nemci pa si niso se dobro opomogli, ko je v 20. min. Džajič izrabil lep Petkovičev pred-ložek in s sijajnim strelom znova premagal Croya. Drugi zadetek je 7. SKUPINA izkušenih igralcih, ki pa nimajo za seboj pravega naraščaja. Valcareg-gijevih problemov vsekakor ne bo mogel rešiti Corso, ki ga ne moremo prištevati k mladim, v o-brambi pa potrebujejo Facchetti, Rosato in predvsem Burgnich namestnike. Kdaj pa bodo te namestnike preizkušali, je za zdaj še vprašanje. V. Nemčija — Jugoslavija 1:2 (0:2) Nedeljska tekma med Jugoslovani in Vzhodnimi Nemci je samo delno izpolnila pričakovanja 100.000 gledalcev. Nemci so takoj začeli ju-rišati proti Vukčevičevim vratom in v 8. min. so imeli izredno priložnost, ko je Ducke sicer premagal vratarja, na črti pa je žogo odbil Oblak. Isti Olimpijin igralec pa je v 12. min. pripravil prvi zadetek za goste s tem, da je prestregel liitiiiiilHlliliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiililtiiniiiiiiiliiiiiiiliiniiliiillillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiittiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1. Jugoslavija 4 2. V. Nemčija 4 3. Nizozemska 4 4. Luksemburg 4 7: 2 9: 3 7: 4 1:15 popolnoma zmedel domače moštvo, ki do konca polčasa ni znalo vsiliti svojega tempa, tako da se je igra razvijala zelo medlo. Do spremem be je prišlo le v drugem polčasu, ko so se domačini odločili za neumoren juriš, katerega je jugoslovanska obramba, tudi ob pomoči vseh ostalih igralcev, le stežka prenesla Po mnogih poizkusih, ki niso rodili zaželenega sadu, tudi zaradi smole, so Nemci v 72. min. z Lovvejem sicer znižali rezultat, do izenačenja, ki bi si ga konec koncev tudi zaslužili pa ni prišlo. Lahko rečemo, da si je Jugoslavija enkrat toliko privoščila »italijansko* taktiko in je prikazala uspešno kolektivno igro, čeprav med posamezniki ni bilo človeka, ki bi posebno zablestel. Pred avstrijskim sodnikom Schiler-jem sta moštvi nastopili v sledečih postavah: NDR: Croy, Stein, Sammer; Bransch, Weisse, Strempel; Schlu-ter, Frenzel (Irmscher), Ducke, Kreische, Vogel (Lowe). JUGOSLAVIJA: Vukčevič, Pavlovič, Rami jak, Antoni jevič, Paunovič, Holcer; Petkovič (Bjekovič), Oblak (Bogičevič), Filipovič, Ačimovič, Džajič. uk ODBOJKA V moški promocijski ligi Dom zapravil vse upe na zmago Dom — UGG 0:3 (13:15. 7:15, 5:15) DOM: Cej, Komel, Mušič, Černič, Pahor, Sosou, Devetak. Slovenska ekipa je s tem porazom zgubila vsako upanje na zmago v promocijskem prvenstvu. Tekma z UGG je bila odločilna. Če bi Dom zmagal, bi imeli ekipi enako število točk, tako pa vodi UGG s štirimi točkami. Gostje so tokrat zasluženo zmagali, ker so bili močnejši tako v napadu kot v obrambi. Prvi set je bil najlepši in tudi najzanimivejši. Obe ekipi sta si bili enakovredni in igra je bila lepa, posebno v napadu. Kazalo je, da bo igra zelo napeta in izid vedno negotov, kot je bilo v prvi tekmi s to ekipo. To se pa ni zgodilo, kajti že v drugem setu so domovci odpovedali in zgubljali točko za točko. Polastila se jih je živčnost, tako da so zaigrali še slabše. Tretji set pa je bil porazen, saj so domači osvojili le pet točk. P. R. Noemi V A SKUPINI C LIGE Nepazljiva Triestina zapravila obe točki Padova — Triestina 2:0 (1:0) .točka za »sive* lahko usodna. n,^,,TA n . „ . . n i če se je na čelu lestvice neko- PADOVA: Buso, Marin, Pamsi; Col- ... . _ , ■ _Q , „ ” lavini, Chiodi, Gatti: Dal Pozžolo,| X “Ifeava. t^se žal razv^a OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI Modonese, Zandoli, Fraschini, Fi lippi, Galassi, Boscolo. TRIESTINA: Colovatti, Martinelli, Moretti; Del Piccolo, D’Eri, Pe-strin; Braico, Loppoli, Ciclitira, Scala, Fregonese (po 44. min. Campana). D’Ambrogio. SODNIK: Grassi (Albenga). STRELCA: v 43. min. Modonese, v 48. min. Zandoli. Triestina je v Padovi zopet začela z medlimi nastopi in je izgubila tekmo, katero bi lahko samo z nekaj več pazljivosti izenačila; Padova je namreč zaigrala korektno, a tudi precej brezbrižno saj si je s porazom v Reggio Emilii zapravila možnosti za napredovanje. Tekma se je res razvijala precej zaspano in kazalo je, da se bosta moštvi razšli brez gola, ker vratarja, kljub nekaj dobrim prodorom na obeh straneh, nista bila nikoli v nevarnosti. Proti koncu polčasa pa je tržaška obramba napra vila hudo napako: D’Eri in Martinelli nista prestregla povsem nene varne žoge in Modonese jo je z lahkoto porinil v mrežo. Kot da to ne bi zadostovalo pa je v začetku drugega polčasa Colovatti zgubil že prijeto žogo in Zandoli je rezultat povišal. Vsaka reakcija je bila te daj zaman. Ciclitira je bil sicer zelo aktiven, zmanjkala pa mu je že v 44. min. pomoč Fregoneseja, ki se je poškodoval in je prepustil svoje mesto Campani. Tudi Loppoli tokrat ni našel pravega položaja, Braico in Scala pa sta bila na sredini igrišča popolnoma negativna. Kljub temu je Ciclitira v 80. min. izsilil prekršek v kazenskem prostoru, Del Piccolo pa je streljal enajstmetrovko na ogvir vrat, tako da je lahko obramba tudi tokrat preprečila za detek. V splošnem je "'riestina še enkrat dokazala, da je med glavnin airodatt za izpad, n to predvsem zaradi nezanesljive obrambe, ki sicer v večini primerov zaustavi nasprotnika, a vsako nedeljo zagreši vsaj eno ali dve napaki. Če pomislimo, da bo na koncu prvenstva odločal v primeru enakega števila točk količnik, pa vidimo, da je položaj Triestine v tem pogledu po vsem brezupen. * * * Reggiana je z odločno zmago nad Piacenzo napravila odločilen korak proti končni zmagi; temu je pripomogel tudi delni spodrsljaj Alessan-drie, ki je v Solbiate Arnu s težavo rešila točko. Glede na to, da sta vodeči ekipi v svojem mrtvem teku precej zanesljivi pa je zgubljena samo v škodo Tiestine. Verbania, ki je trenutno na »vročem*, osemnajstem mestu, je v Trentu ponovila podvig Triestine in je odščip-nila utrujenim domačinom točko. Tudi Pro Patria je izkoristila ležerno igro že rešene Venezie in si zagotovila dve dragoceni točki. Der-thona pa je prekinila pozitivno serijo Sottomarine in s tem napravila velik korak naprej. Poraz so okusili tako samo Triestina, Piacenza in Rovereto iki je klonil v Trevisu). Razvidno je, da skoraj vsa moštva izkoriščajo vsako priložnost, da bi odnesla kakšno točko, in to je glede na veliko število že rešenih moštev sad pazljivejše in borbene igre. Prav zato pa je bodočnost Triestine, ki tudi ob takih priložnostih plačuje napake svoje obrambe, zelo mračna V nedeljo bo y. Trstu nastopil Solbiatese, ki je proti močni /-lessandrii prikazal odlično kondicijo. Če Tržačanom De,;bo uspelo zmagati, bo lahko -zanje že naslednje kolo usodno, kajti Truantu se je med poškodovanimi priključi zdaj še Fregonese, tako da bo zmaga pravi problem. uk Letošnjega jubilejnega, 15. pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležila rekordna množica tekmovalcev, športnikov in udeležencev iz vse Slovenije ter od drugod. Tekmovanje, ki ga prirejajo po poteh, koder so se nekoč vile žične ovire, s katerimi je okupator v drugi svetovni vojni opasal junaško, uporno slovensko prestolnico, je pomenilo za vse veliko doživetje. V spomin na datum, ko je bilo mesto osvobojeno, prirejajo vsako leto to prireditev, ki je v bistvu edinstvena. Pomislimo samo, da je startalo skoraj štiri tisoč ekip, vseh tekmovalcev pa je bilo na desettisoče. Nastopajo mladi in starejši, ženske in moški, državni prvaki in priložnostni »tekmovalci*. Skratka, to je prireditev, pri kateri nikakor ni bistveno, če si prvi ali zadnji, temveč le to, da sodeluješ, nastoDaš. Letošnjega tekmovanja se je u-deležila tudi ekipa športnega krožka Kras iz zgoniške občine. Tekmovalci tega društva, ki so nastopili v Ljubljani, se bodo svojega sodelovanja na PPPP Ljubljane še dolgo spominjali, saj je bilo to zanje res izredno doživetje. Nastopili so v mladinski štafeti 3 X 1000 m in so se v konkurenci najboljših ekip Slovenije kar dobro odrezali. Preveč od njih seveda ni bilo mogoče pričakovati, saj so prvič nastopili v tako ostri konkurenci. Krasove barve so zastopali Vladimir Budin, Edi Škrk in Miloš Milič. Proga je vodila skozi središče mesta, ob robu ulic pa je dogodkom na progi sledilo na tisoče in tisoče Ljubljančanov. Res lahko rečemo, da tako množične prireditve še nismo videli. Poleg tega je letos tudi število udeležencev bilo večje, kot kdajkoli doslej. Najbolj zanimiva je bila zadnja točka te prireditve: »Tek prijateljstva*. Nastopili so vsi najboljši jugoslovanski tekači, zmagal pa je že tretjič zaporedoma jugoslovanski dolgoprogaš Dane Korica. Za Kras je bilo sodelovanje na IIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIimilllllllllllllMIIIIMIHIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIMlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIMMIIIIIIIinMIIMMIIHIIIIIMIIII Z nedeljske tekme med Borom in Krasom v Zgoniku POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Nastop v Ljubljani doživetje za Kras V ženski promocijski ligi Sovodnje tokrat slabše Corrldonl — Sovodnje 3:0 15:5, 15:13, 15:8) SOVODNJE: Krašček, Butkovič, Marušič, N, in S. Devetak, L. N in A. Petejan, Batistič, A. in M. Tomšič. Mlade So voden jke so v prvi tek mi povratnega kola klonile igralkam iz Št. Petra ob Soči. Slovenke so tokrat prikazale slabšo odbojko, poleg tega pa so zgrešile celo vrsto servisov. Samo v drugem setu so se uspešno borile, vendar jih je nenaklonjenost občinstva tako potrla, da so zgubile set, ko so že vodile z 10:4. jo IZIDI NAŠIH KOŠARKARSKIH MOŠTEV PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Ricreatori - Polet 74:23 Lloyd Adriatico - Bor 82:38 PRVENSTVO DEKLIC Interclub Polet 28:23 MLADINSKE IGRE Polet A - Mivar 93:29 V moški odbojkarski D ligi Tudi Torriana premočna za Brej TORRIANA — BREG 3:0 (15:10, 15:4. 15:6) TORRIANA: Mumer, Cergna, Vlt-torl, Rallaben, Covini, Zanolla, Ca-tuno, Oovini . BREG: Grgič, Dlno in Franko Lo-vriha, Škrinjar, Boris Svetina, Valter Žerjal - >- ■ '' Sodnika: Vaccarl ln Linico, Moška šesterica Brega je doživela v nedeljo v Gradišču hud poraz, kar tudi priča razmerje v točkah posameznih setev. Dolinčami nimar jo za ta poraz nobenega opravičila. Njihova brezbrižnost in malomarnost sta zakrivili ponoven neuspeh. Torriana Je namreč igrala zelo sla. bo, posebno v napadu, kjer Je bila zelo šibka. Da so bili gostje zelo netočni dokazuje tudi dejstvo, da je bil najboljši igralec Brega, Škrinjar, ki Je vidno šepal. Kljub poškodbi je bil edini, ki se je uveljavil v napadu, medtem ko so ostali zaigrali zelo slabo. Graje vredno Je tudi dejstvo, da se niso predstavili na igrišču nekateri igralci, ki so moštvu zelo potrebni. Tako so ostali Brežani praznih rok. Položaj na lestvici Je posledica te neresnosti. Kronika srečanja ne zasluži dosti besed. V prvem setu so gostje takoj povedli s 4:0, potem pa so dovolili Torrianl da je nadoknadila zaostanek ln osvojila set. Tudi v drugem setu so Brežani vodili v začetnih potezah, potem pa so domači s tremi menjavami servisa dosegli 15 točk. V tretjem setu je bila Igra v začetku precej Izenačena, a ko so se igralci Torrlane zbrali ln začeli nizati točko za točko, ni znal Breg odgovoriti. Domačini so tako osvojili tudi ta set S. R. ZA PLAKETO LOJZETA KOKORA VGA-GORAZDA Moška ekipa Bora odpravila Kras 2:0 S 2:0 (15:9, 15:11) k,.Pi kuc, Klaučič, Ferletič, M®1 Sirk. „ uji STRELCA: v 19. min. p.p. iz enajstmetrovke; v 4. mio- a avtogol Rupil. Nedeljska tekma v San L°®e $ s tamkajšnjo enajsterico je bu® * Standrežce odločilna, kajti od ( je bilo odvisno napredovanje j, višjo kategorijo. Važnost sreč®^, popolnoma odraža prizadetek, 5 j tero so igralci Juventine o > PIEDIMONTE: Žago, Sc*W Giotto, Špacapan, Castelli. P ni. Sossol, Spazzali, Eremood1' dermac, Continuo. SOVODNJE: Tomazin, Kuzmin, Černe, Bevilacqua. tič, L. Tomšič, Dužman, ™ Petejan, E. Tomšič. STRELEC: Kodermac. __ Sovodenjci so v zadnji v J stveni tekmi odločali, kdo to V prvenstvo. Igrali so namreč X f podgorski ekipi Piedimonte. je borila za naslov pr aka z Juventino. Gostje so igr®1 odločno in borbeno. Kljub igri pa so tekmo zgubili- f 9 čini so zasluženo zmagali. K igrali tehnično zelo dobro. ,, f Dobro razpoloženi Sovodenj^ z umirjeno igro odbijali nasP |/ kove napade. Tekma je bila _d0^ir ca zelo napeta in izid je bd, > tov. Tokrat je bil najboljši ki je večkrat prestregel žoge. « o* Domačini so stalno pritisl1;' ** sovodenjska vrata a Toma^M je dobro odrezal. Kodermac J® J krat zadel prečko, tretjičf zgrešil in je desegel odloči1" jp ODBOJKA Moška promocijska liga . Gaja — Libertas Rocol 2'" ženska promocijska liga Sokol B — Bor B 3:2 Inter A — Gaja 3:0 Prvenstvo dečkov Gaja - ARC Linea 0:2 Mladinske igre — deklice Boc — OMA B 2:0