Didakta april-maj 2016 35 VPLETANJE DEDIŠČINE IN TRADICIJE V UČNE VSEBINE PRI PREDMETU DRUŽBA / Janja Vozelj, profesorica razrednega pouka / OŠ Ivana Skvarče UVOD Naravna in kulturna dediščina sta se- stavni del tradicije. Brez tradicije se pridobitve, ki so del naravne in kul- turne dediščine, ne bi prenašale na naslednje generacije. Brez tradicije ni napredka in kulture. Tradicija je v 5. razredu vpeta v učne vsebine pri skoraj vseh učnih predmetih skozi celo šolsko leto. Ko za neko stvar rečemo, da je tradicionalna, lahko pomeni dvoje: da se redno ponavlja ali pa da izvira iz preteklosti (je del naravne in kultur- ne dediščine). Elemente tradicije torej vključujemo v učne vsebine, hkrati pa jih moderniziramo in aktualizira- mo. Pri slovenščini prebiramo ljudske pesmi, pravljice, bajke in pripovedke. Spoznavamo slovenske pesnike, pisate- lje in njihova dela ter na njihovi osnovi ustvarjamo svoje pesmi, nadaljevanja ali nove zgodbe najrazličnejših zvrsti, od detektivskih do domišljijskih zgodb. Pri glasbeni umetnosti posegamo v slo- vensko glasbeno dediščino: pojemo in poslušamo ljudske pesmi, izdelujemo ljudska glasbila … Pri športu ljudske plese zaplešemo. Pri gospodinjstvu spoznavamo izdelovanje platna, blaga v preteklosti. Neizogibno pa je kultur- na dediščina s tradicijo prisotna sko- raj pri vseh učnih urah pri predmetu družba, saj spoznavamo naravne enote naše domovine, Republike Slovenije in njen zgodovinski razvoj, naše ko- renine. Skratka, tradicija nas spremlja povsod. Izhaja iz preteklosti, prouču- jemo in ohranjamo jo v sedanjosti in se trudimo, da bi jo prenesli v priho- dnost. Tradicija nas spremlja tako širše v družbi (na ravni naroda, države) kot ožje (v ustanovah, na delovnih mestih, v mestih, krajevnih skupnostih, v šoli, v družini). Ko začenjamo s čim novim, še ne vemo, kako se bo stvar obnesla. Bo mogoče postala tradicija? Ker se tradicija v 5. razredu nenehno vpleta v učne vsebine, ne da bi se tega sploh zavedali, smo v mesecu februarju, me- secu kulture, tej temi namenili še po- sebno pozornost pri vseh predmetih in sicer kot projektno delo. Uvod v projektno delo Pri uri oddelčne skupnosti smo se po- govarjali, kaj si učenci sploh predsta- vljajo pod pojmom tradicija oziroma kje najdejo tradicijo. V SSKJ najdemo naslednjo razlago: »Tradicija je nekaj, kar se je ustalilo v življenju kake skupno- sti s prenašanjem iz roda v rod.« Kaj pa so razmišljali učenci? Tu je nekaj njihovih odgovorov: - Tradicija je nek običaj, ki se ga spo- štuje in praznuje že več let, lahko že iz davnih časov, prehaja iz roda v rod … npr. kurentovanje. - Je značilnost, ki jo ima vsak narod. Vsak narod ima drugačne tradicije. - Tradicija je praznovanje različnih praznikov. - V našem razredu je tradicija, da se zjutraj vsi skupaj pozdravimo. - Tradicija je nekaj, kar se ponavlja. - Tradicija pomeni ohranjati neke navade, npr. tradicionalni sloven- ski zajtrk. - Tradicija je, da na vsaki šolski pro- slavi zapojemo ali poslušamo našo himno. - Značilnost naše šole je tradicional- ni jesenski kros. - Tradicija na naši šoli so tematske samopostrežne malice. - Na naši šoli imamo vsako leto dan šole. Sledil je ogled zanimivega animirane- ga filma Čikorija an’ kafe. Po ogledu filma so se učenci v skupinah pogovo- rili, razmislili in odgovorili na nekaj vprašanj. Film prikazuje odnose med moškimi in ženskami v preteklosti. Učenci so ugotovili, da je bil v prete- klosti moški gospodar v hiši in je imel glavno besedo. Primerjali so odnose v današnji družbi in ugotovili, da so ti enakopravnejši. V filmu pa so pre- poznali tudi tradicijo: Mož je hotel vsako jutro spiti pravo kavo, to je bila njegova navada (tradicija). Žena pa je možu skuhala cikorijo namesto kave, a mož tega ni ugotovil, zadovoljno je pil cikorijo in še po ženini smrti mu je bila najbolj všeč ta njena kava, ki je ni mogla nadomestiti niti prava. Učenci so ugotovili, da se na določeno stvar lahko tako navadimo, da brez nje sploh ne moremo in da se tradicija pojavlja tudi na osebni ravni. IZVAJANJE PROJEKTA (DOMAČE IN ŠOLSKO DELO) Z učenci smo se poleg šolskega dela dogovorili tudi za domače delo. Na izbiro so imeli 4 različne naloge, v katere so morali vključiti svoje star- še, stare starše ali druge sorodnike. Poizvedovali so o dediščini, ki lah- ko v njihovi družini postane ali pa je že postala del tradicije. Učenci so brskali, iskali, raziskovali in odkrili marsikaj novega. Največ so izvedeli o praznovanju božiča in novega leta v preteklosti, nekdo je opisal veščino polaganja keramičnih ploščic, ki jo obvlada njegov očka, prinesli so veli- ko starih zanimivih predmetov ali pa njihove fotografije: stare smuči, pisalni stroj, denar, žepno uro, stare knjige, delovno knjižico, star jedilni pribor, kavni mlinček, ročno izdelana modela avtomobilov, ki ju je v šolskem obdo- bju izdelal očka, »zajca« za sezuvanje čevljev, stare molitvenike, staro družin- sko sliko z lesenim okvirjem, ki ga je iz- delal pradedek, porumenele časopisne članke s kmetijskimi in gospodinjskimi nasveti, računalo, peresnico, likalnik, stare frizerske pripomočke, oblič in prvi telefon ... Učenci so ugotovili, da je bilo raziskovanje in odkrivanje za- nimivo za njihove radovedne glave, hkrati pa tudi poučno. Predmete so predstavljali s ponosom, sošolci pa so z zanimanjem čakali, kaj jim bo sošolec skritega pokazal iz skrbno za- vitega ovoja ali vreče. V učencih smo vzpodbudili zanimanje za preteklost, naravno in kulturno dediščino, tra- dicijo. Razmišljali so, kako so se lahko ti predmeti ohranili iz preteklosti in so nam dani še danes. Ljudje so imeli do njih spoštljiv in kulturen odnos. Tako so se učenci zavedali pomena tradicije. 36 Didakta april-maj 2016 Pri predmetu družba smo naravno in kulturno dediščino kot del tradicije spoznavali najprej po posameznih na- ravnih enotah. Nekatere dejavnosti, šege, navade, običaji, so bile učencem manj znane, nekatere bolj, spet druge pa povsem neznane, odvisno od od- daljenosti naravne enote od našega kraja. Naravne enote Slovenije, njene naravne in kulturne značilnosti, ki smo jih spoznavali, smo sproti vključeva- li tudi v ostale predmete in vsebine medpredmetno povezovali. Tako smo pri domačem branju kraje, v katerih se je zgodba dogajala, uvrstili v ustre- zno naravno enoto, šli tudi prek meja in iskali kraje v sosednjih državah ali celo na drugih celinah (Lukec in nje- gov škorec: Vipavska dolina, Gorica, Genova, Argentina in Parana). Tudi pri matematiki smo končna gesla ob rešitvah, ki so ponujala znamenitosti Slovenije, locirali v ustrezno naravno enoto. Na koncu smo v urah ponavlja- nja in utrjevanja v skupinah ponovili in izpostavili temeljne značilnosti po- sameznih naravnih enot, v parih pa iskali dodatne zanimivosti in vsebine o nekaj izbranih slovenskih značilno- stih. V štirih skupinah je po 6 učencev ponovilo in kasneje predstavilo eno od naravnih enot. V naključno izbranih parih pa so učenci predstavili: Triglav, Blejski grad, Kravji bal, Ptuj, kurento- vanje, prekmursko gibanico, Postojn- sko jamo, Lipico, rudarstvo, človeško ribico, Kras in soline. Učenci so delali v računalniški učilnici, da so imeli do- stop do podatkov tudi na spletu. Lite- rarno tiskano gradivo pa smo prinesli iz knjižnice. Iskali in izpisali so čim več zanimivih informacij o izbranih temah. Nastali so lepi izdelki, ki so jih dopolnili in popestrili še s kakšno risbo ali sliko. Izdelke smo združili v »knjigo« Moja Slovenija. Knjigo imamo v učilnici, kjer je na voljo učencem in priložnostnim obiskovalcem naše učilnice, da jo prelistajo in se zavejo lepot naše domovine. Pri družbi smo končali z naravnimi enotami, začeli pa z zgodovinskimi obdobji, s poudarki na zgodovin - skem razvoju naše države, vmes pa seveda vpletamo tudi zgodovino na- šega domačega kraja. Tradicija je tudi preteklost in tako je spet neizogibno povezana z učnimi vsebinami. Ko smo obravnavali prazgodovino, smo ugotovili, da imamo tudi v Zagorju arheološko najdišče, in sicer na Kidri- čevi cesti, kjer imamo zbrane dokaze o poselitvi našega mesta že v starejši železni dobi. Najdišče so arheologi od- krili konec 19. stoletja. V Zagorju so na tem območju našli nekaj ostankov celo še iz bronaste dobe (predvsem bronastodobna keramika), v devetih grobovih iz starejše železne dobe pa so poleg skeletov našli še keramično posodo, jantarno ogrlico, lasni obro- ček, različne fibule, dele nakita, pasno garnituro … To najdišče je v Zagorju ustrezno obeleženo. Na panojih na eni od stavb na Kidričevi cesti si lahko ogledamo in preberemo, kaj vse so tu odkrili. Za učence je bilo to zanimivo. Čeprav se mogoče večkrat sprehodijo mimo, se ne zavedajo pomena najdišča za naš kraj. Upajmo, da nam je tokrat to uspelo. Sprehodili smo se še mimo stare Weinbergerjeve hiše, kjer pa so v lanskem letu pri preurejanju me- stne ploščadi odkrili ostanke iz mlajše železne dobe. Predmeti so podobni kot na prvem najdišču: amfore in vrči, bronasti novci in fibula. To najdišče je še tako sveže, da ni opremljeno s kakšnimi napisi, oznakami. Prav pa je, da ga učenci spoznajo kot del naše zgodovine. Hitro smo preleteli zgodovinska ob- dobja in se podali še na ogled Rudar- skega muzeja v Kisovcu pri Zagorju. Rudnik rjavega premoga je precej zaznamoval našo zagorsko dolino in njene prebivalce. Rudnik je bil več kot 250 let glavni spremljevalec in usmer- jevalec življenja. Vplival je na podobo pokrajine, na nastanek mesta in indu- strije, na cestne in železniške povezave Zagorja z ostalimi kraji, ustvaril po- sebna bivališča – kolonije, ustanovitev rudarske šole, priseljevanje delavcev … Rudnik je bil močno prepleten z mestom Zagorje in Zagorjani. Iz tega obdobja se je ohranil tudi poseben, knapovski besednjak in tradicional- ne knapovske jedi (npr. funšterc), še knapovskega nagajivca Perkmandelj- ca imamo. Učenci so se z rudarstvom srečali že pri obravnavi dejavnosti v alpskem in predalpskem svetu. Nekaj spoznanj o domačem kraju imajo že iz 4. razreda. Zato so z zanimanjem sprejemali nove zanimivosti, ki jim jih je ob vodenju po muzeju podajal gospod Simon Omahne. Videli so stroj- nico, različna orodja in pripomočke, na fotografijah pa posamezne izseke iz dela in življenja rudarjev. Ogledali so si poučen dokumentarni film, ki jim je predstavil celotno zgodovino rudarjenja v Zagorju. Bili smo tudi v imitiranem rovu, v katerem je urejen prikaz razvoja jamskega podporja in tehnike odkopavanja premoga. Zunaj smo opazovali še zbirko rudarske težke mehanizacije. Z novimi spoznanji se bodo učenci lažje vživeli v obdobje na- ših prednikov in delo rudarjev, utrdili bodo pomen rudarjenja za naš kraj in prenašali rudarsko dediščino naprej, na prihodnje rodove. ZAKLJUČEK Učenci z zanimanjem spremljajo učne vsebine, ki vključujejo tradicijo in de- diščino tako svoje države, še bolj pa svojega naroda in družine. Učenci so s spoznavanjem slovenskih značilnosti, naravne in kulturne dediščine svoje družine in naroda oblikovali narodno istovetnost. Razvijali so pozitiven od- nos do Slovenije, domačega kraja in družine. Spoznavali so slovensko kul- turno dediščino in tradicijo ter razvijali pozitiven odnos do nje. Didakta april-maj 2016 37 PRIKAZ STARIH PREDMETOV Patricija in staro računalo Pripomočki frizerskega mojstra nekoč Stara delavska bukvica (knjižica) in žepne ure Star denar Nika s šolsko tablico za računanje in pisanje Petrolejka Star pisalni stroj (predhodnik računalnikov) Najstarejši model telefona, ki je deloval le preko centrale 38 Didakta april-maj 2016 IZDELAVA KNJIGE: LEPOTE NAŠE DOMOVINE, Z NASLOVOM »MOJA SLOVENIJA« OGLED ARHEOLOŠKEGA NAJDIŠČA V ZAGORJU OGLED RUDARSKEGA MUZEJA ZAGORJE V KISOVCU Skupni izdelek učencev – knjiga Posamezni izdelki iz knjige Primer izdelka Petošolci pred arheološkim najdiščem Tabla na muzejski zgradbi Stolp, po katerem so se spuščali rudarji v jamo. V strojnici Panoji s fotografijami iz življenja in dela rudarjev Evidenčne številke, ki so bile namenjene evidentiranju rudarjev v jami Različne velikosti premoga Tradicionalen rudarski voziček - hunt V imitiranem rovu Podporniki iz različnih materialov skozi čas Zbirka rudarske težke mehanizacije Skupinska slika otrok pred Rudarskim muzejem Zagorje