LUBLANSKE
N O V I Z
jann. fridr. egerja.
Nro. 47.
1	■
Lublana', vf " :<
Zheterti dan tiga mtfza je v'Idrii n^kaj zefarfJceh Fabrik pogorelo,
Zhetertek je bila navadna prozefia Refh-niga Tel?fa vifoko vredni1. Firfht Vifhi Shkof jo jepelal, regiment,Huf parado d§-lal, inu ftr?lal, tudi foftr?Iali:meftrii"ftr?l-zi inu lovzi. Nedelo fta bile dv^ prozne s' Rohnim Tel^fam ena v'm?fti per zerkvt $. Jakoba, druga pred m^ftani per Materi fioshji pred moftara, ob§ s' veliko zhaftja inu itrflanjam.
Dunej
Dunej 2. Roshmiipt -
5	vitli Zefar inu Zefariza fta fe pelala v'fredo is Duneja nagrad Laxenburg, bo-ta crftala zelo poletje suuaj savolo sdraviga lufta.
v	V
Dofti dobrovolnih darov sa vojfko je fp^t pernefenih pred Zefarja.
Eden, kateri sna Jepo pifati, je ene pi-fane molituvne bukve fvitli Zefarizi podal, katere je s'pof$bnim dopadajenjam prejfla.
L ajhko.
Pifmo is Turina <2. dan velki Travna pravi: Kralevi fo bili per kraji Rocca Gri-malda od vfeh ftrani popadeni, de fo fe mogli nasaj vmakniti; fovrashniki bi naf bili ša-jeii, ako bi kralevi nebili dobro ftrelali, sad-nizh fo bili puntarji v'beg pognani, de fo notri do kraja Orada tekli. Tukaj miflio fpet nasaj kraleve potifniti; al po vfeh va-feh fo jeli ludje v'plat sgona biti, na pontazh kfalevim tezhi; kralevi fo vjeli dvanajft pUntarjov; fo rgfbili dofti fvojih vjetih, le eniga foldata inu tri kmete sgubili; al pun-tarjov je petnajft pobitih; tudi fo ludje fem-tarkje dofti pod rufhno fpravili, kat?ri fo ropali inu kradli.
Is Majlanda pifhejo, de fardinfki puntarji pomozh-dobivajo, slafti potegujejo s* njimi franzosi; pravio, de imajo sa generala eniga franzosa*
6	Zisal-
r v
Zisalpinzi fo fe s*franzosim poglihali, fe saftopili sa perjasnoft na boj inu sa kup-^h/o. T? glihanja fo poterdili, v3 Pariš poflali* inu zhakajo tudi od tam poterdenje.
Pomankanje denarjov je tako veliko v* Zisalpinii, de morejo vezhi d?l klofhtrov, 5bkofie, inu zerkveniga premoshenja pobrati , zhe ot£ vfe lukne samafhiti. Sami n?-kit?ri klofhtri bodo oftali sa ftare inu nad-Joshneminihe, de nebode tr^ba vfakimu po-f^bej denarjov dajati, inu de na tako visho nebode tolikaj denarja potrofheniga. Tudi oftanejo fare inu od pof§bnih dobrotnikov sa brumnoft fturjene duhovne nar^dbe.
Shkofam pozhafi !obIaft krajfhajo, inu odjfmlejo,
Is Rima fo pifma od fh§ftnajftiga Vflki Travna, de fo fe ludje zhes franzose inu nove prenarejanja fpuntaJi v' vajvodftvi Ur* bino, inu fe vlezhejo sa ftaro Papeshovo oblaft, franzosi kruha nimajo, satorej raj-fhi vhajajo.
Papeshovi fo .podfe pravili en velik: dfl vaj vodft v a; Urbi no, sdaj shugajo m?fto Pesaro prelagat*; inu druge ob zisalpinfki meji. Franzosi inu zisalpinzi fo bili dos-daj preflabi jim soperftati, nabirajo ludi, inu foldate, inu bodo gledali Papeshove per* jatle vgnati, kakor bodo mogli.
N?mfh-
>	Nemjhko♦
Deshelak Francois je perfhel v'R?.ftadt S2. v£ lki Travna glihat s' gratam Kobenzel savolo Bernadottoviga hrupa na Duneji.
Mofhkovitar je poflal v'Berlin na Praj-soviga Krala knesa Repnin savolo poffbni-ga glihanja. Prajsovi Kral je dofti ofFizir-jov fvoje armade na v^zhi ftopno povifhal; ou je vfe regimente pregledal, tudi je fhel v' Pomorje pregledat regimente.
V' Raftadti fo glihanja enmalo prenehale, zbakajo na drugi ga glihavza. Treilhard je med Petire Visharje svolen.
Polnozkna Amerika.
Amerikanži nemorejo s* franzosmi sa mir sglihati, ker franzosi ozhejo imeti dvanajft ilo tavshent liber sa dar lud^m per oblafl-vanju, inu na pofodilo ote 32. millionov liber ; potle bi fhe le franzosi otli glihati; popred pa ne^hejo nobene befede od glihanja flifhati. Satorej fo Amerikanzi fklenili, fe franzosam v' bran poftaviti, barke na vojfko napraviti, inu fe morebit s^nglesmi zhes franzjo vsdigniti; sakaj njim fe bolfhi sdi, denarje sa fvojo proftoft potroliti, kakor fe pofhrefhnim neperjatlam pod noge v-rezhi.
Mofhkovia.
Peti dan velki Travna je bila v' Peter* gradi oklizana ta vkasa;
Snano inu vedozhe bodi fleheroimu, z?-li Europi, inu volnimu fv?tu, de njih Rof-fifka Zarfka velizhaft Pavi Pervi fo sapov?-dali fkus mene kn?sa Alexandra Besborod-ko perviga miniftra inu kanzlirja te beffde;
„ Franzoski visharji fo povele dali 23. m?fza fneshnika vTheftim leti fvojga fhte-vila rekozh: Zhe bode kdo fkusi morje Sund fpuftil kako barko s' angleškim blagam ob-losheno, naj bo barka is karkol kral?ftva ozhe,fe bode tofhtelo sanam vojfko napovedati. Na t? franzoske befedefo vkasali njih zarfka Svitloft poflati 22. verftneh bark, inu 250. galej v'Sund, de bodo vfefkupno kupzhio branile pred 07 hi tli o lilo franzos-kiga visharft va, sakaj franzosko poveie je soper vfo ludfko pravizo; tudi perterdio njih zarfka Svitloft s'fvojo zarfko befedo, de bodo proftoft kupzhie branili po vli fvo-ji mozhi fkusi fvojo sholnerfhino na fuhiro inu na morii. Ta njih vkasa ima vfim pof-ianikam inu miniftram osnanena biti.
/	Shvaj
Med fhvajzarji inu franzoskimi komi-farji fe zhedalaj bol jesik mefha. Poflanik Mengaud je Shvajzarje tolashil, inu pomozh obetal zhes roparfke komi farje; al komifar Rapinat fhvajzarfkeh deshel premoshenje le naprej prodaja, pezhate lomi, katere fo fhvajzarfki visharji na deshelne kafse dja-inu pravi, de to je volja franzoskih ob-
laftni-
laftnikov. Shvajzarji fo fe v' Pariš pertoshi-li, inu pravio: mi fino farni fvoji, ne pa hlapzi inu teshaki unajne famoglavnofti, fe sanefemo na raslozhik pravizhniga Visharft-va v'Parisi.
Anglia.
Natihama fo poflali vezh bark inu fhtir tavshent foldatov proti franzoskimu br?gu, de bodo al hollendarfke brodove al franzos-ke popadli, inu barke pobrali, fhkodo ftu-rili, ja, zhe bo mogozhe, kaj deshele vs?li*
Kar ludjf pomnio, ni nobenikrat taka dobra letina sa kafe inu zuker bila, kakor lftaf v'Ameriki kashe, slafti na otokih Martinika, Dominika inu drugih angleških.
Angleške barke fo franzosam inu Hol-lendarjam femterkje dofti bark pobrale; sdaj v'kratkim zhafi fo jeh fhtirnajft feboj v'nafhe brodove vj?teh perp^lali.
Franzia.
Oba sbora Mlajfhih inu Starifhih fta po-terdila glihanje, s'katerim fe m^fto Genf pod Franzio podvershe.
Sheftuajfti dan popr?jfhniga m^fza fo pervolili tri millione liber sa deshele inu kraje v*okrajni Vendee, sa fhkodo, kar fo jo terp^li ob zhali, dokler fo fe tamkaj franzosi farni med feboj vojfkovali, ropali, shga-li, morili, inu ftrafime rezki rasganali.
Doma-
Domazhe gofpodarftvo m?fta Pariš lii moglo s' denarmi f-hajati, satorej fo m^ftni gdipofki pervolili pofoditi nekaj denarjov is deshelne fkrine.
Pifma od glihanja s' Zisalpinio fo bile na* proti smfnjane inu podpifane v'Parisi fhtir-najfti dan poprejfhniga m?fza.
Vmerli fo v' Lublanu i. dan Roshnizvfta. Baron Aichelburg, 71.1. per krishankah Nro. 331.
5. dan. Urban Be4enzjpzh, fhtudent, 12. 1. na Shabjeki Nro. 55. fe je pod tranzho vbil] od viharja na tla podert.
Nasnanje.
Perhodno nedelo fe bo v'z?rkvi Fare Marie Divize pred moftam v' Lublani obhajalo sa svelizhanga fposnanje flushabnika Boshjiga Leonarda is Porto Maurizio Fran-zifkanfkiga ordna, kateri je lani v'Rimi sa -svelizhanga fposnan bil. V' fabboto ob tr$h. bodo Vezh?rnize, ob p^tih Litanie. V' nedelo sjutraj ob polfheftih Mafha inu krajn-fka pridiga, ob devetih nemfhka, inu p^ta mafha; popoldne ob tr?h vezh^rnize, ob fhtireh krajnfka pridiga , inu Litanie. Bukve shivlenja svelizhaniga Leonarda fo v* n?mfhkim inu flov?nfkim jesiki naprodaj ' per Kleinmajerju na vflkimtergi Nro. 190. po petizi.
Og nanilo«
Sanaprej neperpufte opravila vfaki teden dvakrat noviz dajati, bolfhi pa je ne; kaj, kakor nizh; tedaj od perhodniga mali Serpana bom delil Novize v'tedni enkrat, to je fl?herno fabboto; novize bodo tudi bolfhi kup, to je po dva goldinarja fkusi zelo leto, inu po pofhti poflane 4. goldinarje V?zhi inu lepfhi zhaf bo pomagal pifanje bol ofnashiti, inu s'perjetnoftjo pifati, pridne refnizhne novize sbrati, bravzam vfe s' lubo kratkoftjo povedati, inu lili tako napolniti, de perilavkov nebode nikol vezh, sunaj, kar sadna ftran snefe; kakor hitro bi osnanil inu merlizhov zh?f bilo, fe bo pofebni lift dal; tudi bo pofebni lift perdan, kader bi fe kaj pofebniga sgodilo, kar fe rie-more ob kratkim rezhi. Naj fe tedaj perjat-li sgodaj oglafio, inu fvoj goldinar sa pol leta naprej vlosh?, de fe bo vedelo sa na-tifkanje fkerb^ti, slafti morejo sgodaj fe per pofhtah glafiti, kateri per nj?h novize jemlejo, inu dati 2. goldinarja sa polovizo le; ta; sakaj lublanfki vifhi poftmafter je meni nasnanje poflal, de fe mu ima ob polovizi mefeza Roshnizveta to je ob S. Vidi naprej plazhati, kakor je she ftara navada per pofhtah. Saupam dobiti fhe vezh bravzov, kakor dosdaj, slafti, ker je zena majnfhi, po ftreshbo pa fhe bol sveuo oblubim, inu I11-dem bo ravno prav hodilo v'Sabboto kaj brati,1 kader delapuft na vezher oddihlej pernefe inu k'branju vabi.