Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si
Direktor dr. mag. Jo`e Korber
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof.
Uredni{ki svet
Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon.
^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar
Naro~nina
Dijaki in {tudenti (polletna)               1.75 0 SIT
Posamezniki (polletna)                      3.500 SIT
Podjetja in ustanove (polletna)      19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna)                9.500 SIT
Tujina (letna)                      100 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
@iro ra~un
Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3,
50101-678-62889
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 54, {t. 4
UDK 630 / ISSN 0024-1067
april 2002
uvodnik
Poslovanje lesne industrije Slovenije v letu 2001
Preliminarne rezultate o poslovanju lesne industrije (DD 20 in DN 36) za preteklo leto na Zdru‘enju lesarstva vsako leto dobimo s pomo~jo ankete na vzorcu, ki je praviloma ve~ji od 60 % celotne populacije. Tako dobljeni rezultati poslovanja obi~ajno bistveno ne odstopajo od uradnih dr‘avnih, ki pa so na razpolago ve~ kot dva meseca pozneje.
Prihodki v lesni industriji so v preteklem letu realno rahlo padli (4 %). Znotraj panoge vidimo, da so najbolj porasli na segmentu pohi{tvo, zmanj{ali pa so se na segmentu ‘aganega lesa in {e bolj v proizvodnji stavbnih elementov.
Odhodki so nominalno porasli, od tega najbolj v raznovrstni proizvodnji in proizvodnji pohi{tva, nominalno pa so padli v proizvodnji ‘aganega lesa in proizvodnji stavbnih elementov.
Koeficient gospodarnosti ka‘e, da je lesna industrija lansko poslovno leto najverjetneje zaklju~ila blizu ni~le. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da je izguba nastala v vseh segmentih lesne industrije, razen v proizvodnji pohi{tva.
Dele‘ tujega trga v prihodkih je v povpre~ju zna{al ve~ kot 60 %, od tega ima najve~ji odstotkovni dele‘ {e vedno proizvodnja stavbnih elementov in najmanj{i proizvodnja ‘aganega lesa. Prihodki na tujih trgih so se nominalno pove~ali, zlasti na segmentu pohi{tvo. Stro{ki financiranja pa so nominalno padli.
Investicije so v povpre~ju porasle, najbolj v proizvodnji furnirja in plo{~.
[tevilo zaposlenih se je v povpre~ju rahlo zmanj{alo - najbolj v proizvodnji furnirja in plo{~, poraslo pa je v proizvodnji pohi{tva.
Dodana vrednost je v lesni industriji v nominalnem znesku porasla in zna{a pribli‘no 14.370 evrov.
Na anketno vpra{anje, kak{en je bil splo{ni trend poslovanja v lesni industriji v letu 2001 glede na prej{njo leto, so bili odgovori naslednji: po mnenju 33,9 % slab{i, 23,2 % ni zaznalo v primerjavi z letom poprej nobenih razlik, medtem ko kar 42,9 % vpra{anih meni, da je bil splo{ni trend poslovanja v turbolentnem letu 2001 bolj{i.
Torej ve~ino slovenskih lesarjev preveva optimizem, kar je ohrabrujo~e dejstvo. Kakor tudi vse napovedi o zmanj{anju recesije na nem{kem trgu, kapitalnem izvoznem konzumentu slovenske lesarske panoge. A ker naj bi se slednje za~elo uresni~evati {ele 2003, bodo morali predvsem stavbeniki letos {e nekoliko mo~neje stiskati zobe.
dr. Jo`e KORBER
dogodki, odmevi
kazalo		stran	
stran			
96		103	
Lesena monta`na skeletna		Kalkulacija stro{kov	za
gradnja		dolo~anje prodajnih	cen in
Prefabricated wooden skeleton construction		odnosa s kupci	
		Cost calculation for price decision and	
avtor Romeo ZALOKAR MIKLIČ		customer relation avtor Marko HOČEVAR	
stran			
			
Poka`imo, da delamo			
dobro			
Certifikat o skladnosti, znak skladnosti			
avtor Slavko RUDOLF			
Ročno rezkanje			111
Ale{ Likar			
Povr{inska obdelava lesa z		voski (I.del)	117
Jožica Polanc			
Pohi{tvo za jutri{nji dan			119
Mirko Tratnik			
Pogled skozi notranja vrata		-	
sejem SAIEDUE 2002, Bologna			121
Stojan Ulčar			
Godala - in{trumenti, kjer umetni materiali {e niso			
zamenjali lesa			133
Florjan [tigl			
iz vsebine			120
Poslovno komuniciranje			
Skopski MEBEL 2002 v znamenju slov		enskega pohištva	123
AMBIENTA v Novem Sadu			123
Optimizem se vra~a - ~eprav po~asi			124
RCL zadovoljivo dozoreva			127
In memoriam Oleg VRTAČNIK			129
[tudentje visoko{olskega strokovnega		{tudija lesarstva na	
usposabljanju v proizvodnji			130
Sodelovanje SL[ Nova Gorica v progr		amu Leonardo Da Vinci	131
Nova knjiga Lesarske zalo`be			135
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva			136
kratke novice
Občni zbor Zveze lesarjev Slovenije
Volilni občni zbor Zveze lesarjev Slovenije (ZLS) je bil dne 18. marca 2002 v prostorih GZS v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda so navzoči obravnavali tudi spremembe in dopolnila pravil ZLS. Sprejete so bile naslednje pomembnejše spremembe:
•  na občnem zboru zastopa en delegat do 10 članov društva (do sedaj 30), kar pomeni, da bo imelo pravico glasovanja trikrat več delegatov,
•  v uredniško - založniškem svetu bo po novem 21 članov (do sedaj
23),
•  za pomembnejše finančne odločitve je na upravnem odboru potrebna 2/3 udeležba (do sedaj polovična).
Po podanih poročilih in njih potrditvi je bilo izvoljeno novo vodstvo ZLS, in sicer za predsednika dr. Jože Kor-ber, Združenja lesarstva pri GZS, podpredsednik pa je Igor Milavec, Razvojni center za lesarstvo. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor (predsednik Asto Dvornik) in častno razsodišče (predsednik Bine Kladnik).
Program dela ZLS bodo obravnavali na prvi seji upravnega odbora.
Na občnem zboru so se za delo zahvalili dosedanjemu predsedniku Astu Dvorniku, ki je ZLS vodil dve mandatni obdobji.
S. M.
ijaLeS 54(2002) 4
kratke novice
dogodki, odmevi
LIP BLED – prejemnik certifikata ISO 14001
Pomlad je podjetju LIP BLED, d. d., prinesla nov uspeh. S svojo skrbjo za okolje in razvijanjem ekolo{kih procesov so si prislu‘ili certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem in tako {e enkrat dokazali upravi-~enost svojega slogana “Pesem gozda v va{em domu”.
Gorenjski lesni predelovalec LIP BLED je 28. marca 2002 postal imetnik certifikata {t. E-052 po standardu ISO 14001:1996 za sistem ravnanja z okoljem pri razvoju, proizvodnji in prodaji vrat, masivnega sobnega pohi{tva, gradbenih plo{~ in ‘aganega lesa. Ta dose‘ek je skupaj z nedavno prejetim Znakom kakovosti v graditeljstvu dopolnil obse‘no zbirko priznanj in nagrad in podjetje {e dodatno spodbudil k nadaljnjemu trudu v smeri zadovoljevanja potreb kupcev ter skrbi za okolje.
Pridobitev ekolo{kega standarda pomeni za LIP BLED potrditev, da gredo v pravo smer, smer nenehnega razvijanja in izbolj{evanja, ob hkratni skrbi za naravno in dru‘beno okolje. To se odra‘a tudi v njihovih izdelkih, ki so primer usklajenosti med naravnimi danostmi in domi{ljijo ~loveka.
ELAN lani uspe{en
ELAN je lani uspe{no posloval. Prodal je 397 tiso~ parov smu~i ali dobre {tiri odstotke ve~ kot leto prej, 184 tiso~ sne‘nih. desk, kar je sedem odstotkov ve~ kot leto prej, in 128 jadrnic ali 59 odstotkov ve~. Sprejel je tudi letni na~rt in poslovni na~rt
skupine Elan do leta 2005. Letos na~rtuje 11 odstotkov ve~jo proizvodnjo zimsko{portne opreme in glede na novo proizvodno dvorano kar 70 odstotkov ve~jo prodajo plovil. Prodaja v Elanovi skupini naj bi tako dosegla 80 milijonov evrov, dru‘ba pa pri~akuje dobre {tiri milijone evrov ~istega dobi~ka. Do leta 2005 naj bi prodajo podvojili, pri ~emer imajo v mislih tako zimski program kot ve~jo proizvodnjo jadrnic, medtem ko naj bi program motornih plovil prenovili in razvijali drugega. Elan na~rtuje tudi ve~ja vlaganja v storitveno ponudbo, zlasti v razvoj lastnega ~aterja.
Spomladanski {tudentski banket
Na za~etku aprila so {tudenti lesarstva pripravili tradicionalni {tudent-ski banket, na katerem je bil letos ~astni gost mednarodno priznani slovenski oblikovalec Oskar Kogoj. V preddverju BF Oddelka za lesarstvo je tako Dru{tvo {tudentov lesar-
stva postavilo razstavo iz njegove lastne zbirke eksponatov, med katerimi prevladujejo predvsem stoli. Kogoj se je prireditve tudi osebno udele‘il in navzo~e z zanimivim predavanjem popeljal med svoje dragocene lesene umetnine.
Prireditve se je udele‘il tudi lanskoletni ~astni gost, izdelovalec violin profesor Vilim Dem{ar.
2. vseslovenska rezbarska razstav v Solkanu
V Solkanu je bila 13. aprila slovesna otvoritev 2. razstave izdelkov Zdru-‘enja slovenskih rezbarjev in modelarjev lesa, tokrat z mednarodno udele‘bo. Med ve~ kot sto razstavljavci so bili namre~ tudi rezbarji iz italijanskega Sutria, po tej umetnostni obrti svetovno poznanega furlanskega mesteca. [tevilne doma~e in tuje razstavljavce in obiskovalce ter organizatorja prireditve Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko dru{tvo Solkan sta pozdravila tudi ‘upana obeh mest, Nove Gorice in Sutria.
kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
ijaLes 54(2002) 4

raziskave in razvoj
UDK: 624.011.1
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Lesena monta`na skeletna gradnja
Prefabricated wooden skeleton construction
avtor Romeo ZALOKAR-MIKLIČ, univ. dipl. inž. arh.
izvleček/Abstract
Lesena skeletna gradnja je eden od {tevilnih monta‘nih sistemov gradnje enodru‘inskih hi{. V tujini je uveljavljen kot industrijski in obrtni{ki sistem gradnje, pri ~emer je slednji mnogo bolj raz{irjen. V Sloveniji tovrstna gradnja v zadnjih letih vse bolj dobiva veljavo, ~eprav ji pravi prodor na trg {e ni uspel. V ~lanku je predstavljen sistem in njegove zna~ilnosti.
Wooden skeleton construction is one of the prefabricated systems that are used for building single family houses. Abroad is knowen as industrial or tradesman’s prefabricated system. Most of investors usually decide to build their home in tradesman’s manner. In Slovenia wooden skeleton system stil do not have right value on single family building market. In this article is presented system and their characteristics.
Klju~ne besede: monta‘na gradnja, lesena gradnja, skeletne konstrukcije
Key words: prefabricated construction, wood construction, skeleton construction.
1. UVOD
1.1. GRADNJA V SISTEMU
Gradnja v sistemu pomeni, da se mora izdelava velikoserijskega elementa ravnati po specifi~nih pravilih in normah, ki zagotavljajo ustrezno kvaliteto in uporabnost izdelka. Z vidika monta‘ne gradnje lo~imo odprti in zaprti sistem.
Za zaprti sistem gradnje je zna~ilna gradnja prefabriciranih objektov. Najve~krat so to tipski, katalo{ko izbrani objekti kot celota. Izdelek je produkt enega proizvajalca, katerega na~rtovalski in izvedbeni postopki niso splo{no znani in uveljavljeni. Proizvodni proces poteka v zaprtem, internem krogu standardiziranih in usklajenih mer sistema proizvajalca. Zaprti sistem gradnje pogosto uporablja tudi elemente odprtega sistema, kot npr. okna in vrata, ki so dostopni prosto na tr‘i{~u. Proces gradnje tipiziranih objektov obsega celoviteje zakonitosti industrijskih na~i-nov proizvodnje, kar pa je mogo~e dose~i le z velikoserijsko proizvodnjo enakih tipskih elementov, uporabljenih v koncentrirani gradnji rentabilne serije.
Za odprti sistem je zna~ilna gradnja s prefabriciranimi elementi. Ti omo-go~ajo kombiniranje elementov raz-li~nih proizvajalcev v skupno funkcionalno celoto. Osnovni pogoj je ustrezna merska komponibilnost, ki
ji morajo ustrezati vsi elementi kompozicije. Na~in projektiranja, konstrukcijske zasnove, izvedbeni detajli in monta‘ni pogoji so prosto dostopni na trgu in niso predmet poslovne skrivnosti. Prodaja elementov poteka najve~krat katalo{ko. V odprtem sistemu izdelujejo predvsem razne skeletne konstrukcije, posamezne predelne in obodne stenske elemente ter sanitarne vozle.
1.2. SPLO[NA DELITEV MONTA@NIH SISTEMOV
Monta‘ni sistem je sklop osnovnih konstrukcijskih elementov, ki prevzemajo in prena{ajo predvidene ob-te‘be objekta. V osnovi lahko delimo monta‘ne sisteme na lahke in te‘ke. Za lahke velja omejitev do 3.000 kg (nosilnost obi~ajnih avtodvigal), za te‘ke pa nad 3.000 kg. Tovrstna lo-~itev je utemeljena predvsem v uporabljenih materialih za izdelavo posameznih prefabriciranih elementov, ki so najpogosteje: les, jeklo, beton ali opeka.
Tako med lahke monta‘ne sisteme {tejemo predvsem izdelke iz lesa in jekla, med te‘ke pa betonske in ope~-nate. Meja je v praksi mnogokrat te‘ko dolo~ljiva, saj bi po podatkih specifi~ne te‘e posameznega materiala lahko izdelke iz lahkih betonov pri{tevali tudi v prvo skupino, masivne lesene konstrukcije pa v drugo.

ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
MOUTA2NA GHAOJJ4	KQN5IBU-KCU9CI MATffllAL	asrai	NOSILNA *ENS-RIUKCIJ*	EL&1B4T
LAhHA	LEB	LINIJSKI	*:=_E"NA	
		PLOSKOVNI	OKVIRNA	VELIKOSTEN 5KI
				MALOSTENSKI
			MASIVNA	VEL KOS"ENSKI
				MALCCTEMÄI fermt)
				KUVDNI
		PROSTORSKI	=iA7\ ictsir KOMBINACIJE SKELETNIH. OKVlRMIH IN MASA/NJIH KONSTRUKCIJ	CBJČIM (gefia^efio
	JEKLO	LINIJSKI	SKELETNA	
		PLOSKOVNI	CK v IRMA	VELIKOSTEN SKI (sefi*1 eri}
				VALOSTS--JSKI (EfH3/1. ETi}
		PROSTORSKI	KOM3 NAGLA 5KELETNEIN PREDALČNE <c;i-.mmik;:	CELIČNI
TE£kA	BETON	LINIJSKI	Sk.E_E"NA	
		H.OSKOVNI	MA3VNA	VEL KOSTENSKI
				vai-::«mnjxi
		PROSTORSKI	■.■■■.rNVJj'.	CELIČNI
	OPEKA	PLOSKOVNI	MASIVNA	VEL KQ5TB-J3KI fenmt)
Slika 1.   Preglednica prikazuje razvrstitev najpogostej{ih sistemov monta‘ne gradnje
2. LESENA SKELETNA ENODRU@INSKA MONTA@NA GRADNJA
2.1. LES KOT GRADBENI MATERIAL
Les je edini gradbeni material, ki zdru‘uje v sebi dobre konstrukcijske
in izolacijske lastnosti, kar je posebej pomembno pri prepre~evanju toplotnih mostov. Glede na maso konstrukcijskega elementa ima podobno natezno trdnost kot jeklo in bistveno ve~jo tla~no trdnost kot beton MB-30. Njegova dodatna prednost je, da ga je mogo~e enostavno obdelovati. Za osnovo uporabljajo doma~i proiz-
vajalci predpise DIN, ker ve~ino izdelkov prodajajo prav na zahtevnem nem{kem trgu. Kot konstrukcijski material monta‘nih elementov se najve~krat uporablja lepljen smrekov les.
2.2. RAZVOJ LESENE SKELETNE GRADNJE
Tip lesene skeletne gradnje velja poleg kladnega na~ina za enega prvih sistemov gradnje. Za~el se je razvijati ‘e v zgodnji kameni dobi. Kasneje so konstruktivne elemente povezovali s pleteno leseno strukturo in zapolnili z blatom, mahom ali drugimi organskimi polnili. Najve~ja pomanjkljivost sistema je bila v tem, da so stebri hitro propadali, kar je z razvojem pripeljalo do tega, da se je osnovni nosilni sistem dvignil nad vla‘no talno cono.
Tovrstni na~in gradnje se je tradicionalno razvil predvsem v de‘elah, bogatih z gozdovi (skandinavske de-‘ele, Japonska …) ter de‘elah tki. novega sveta, ki so jih naseljevali priseljenci (Avstralija, Amerika, Kanada …). Mojstrski primer lesene skeletne gradnje v Sloveniji je kozolec (gospodarski objekt) (Slika 2).
V prizadevanjih za racionalnej{e proizvodne procese in s tem ni‘je stro{ke gradnje se je za~el razvoj sodobnih lesenih okvirnih in skeletnih na~inov gradnje. Take, kot jih poznamo danes, so za~eli v Evropi graditi konec {est-desetih let (moderne Fachwerkhäuser), na Japonskem (precut post+beam) pa od za~etka osemdesetih let prej{njega stoletja.
V splo{nem pogovornem jeziku danes izraz lesena skeletna zgradba ozna~uje skupni pojem lesene gradnje, zato je potrebno strokovno opredeliti pojem lesene skeletne gradnje kot samostojen na~in gradnje s karak-teristi~nimi zna~ilnostmi.
ijaLeS 54(2002) 4

raziskave in razvoj
2.3. SISTEM
Skeletni leseni sistem pri{tevamo med odprte sisteme, a je pri tem treba lo~iti med obrtni{kim in industrijskim na~inom izdelave.
Pri obrtni{ki izdelavi poteka nivo fi-nalizacije posameznih elementov predvsem na gradbi{~u. Ob tem so mo‘ne tudi spremembe na monta‘i. V splo{nem so sistemi odprti in predhodno na~rtovalsko prilagojeni gradnikom, ki jih je mo~ dobiti prosto na trgu.
Industrijska izdelava skeletnih sistemov je najve~krat v domeni dolo~e-nega proizvajalca, ki nosilne gradnike in druge elemente izdela ‘e v tovarni in jih na gradbi{~u le {e montira. Spremembe na monta‘i niso ve~ mo-go~e, prav tako ne kombiniranje z elementi drugih proizvajalcev. Govorimo o zaprtem sistemu monta‘ne gradnje (glej 3. to~ko). V praksi se pogosteje uporablja odprti sistem gradnje.
2.3.1.  PRIMERJAVA Z OKVIRNIM SISTEMOM
Glavna razlika med sistemoma je v tem, da pri okvirni konstrukciji obremenitve prena{ajo okviri oz. stenski elementi, pri skeletnem pa nosilni skelet zgradbe. Konstruktivni elementi obeh se danes izdelujejo predvsem iz vezanega (lepljenega) lesa, redkeje iz ‘aganega masivnega lesa.
2.3.2. RASTRI IN RAZPONI
Danes je najpogosteje v rabi velikost osnovnega, t.i. evromodula (DIN 8000), ki zna{a 10 cm. Obi~ajni modularni razponi so 120/120, 120/ 360, 360/360, 480/480 cm. Razpon je lahko tudi ritmi~no neenakomeren ve~kratnik omenjenih dimenzij. Horizontalni raster je lahko kvadraten, pravokoten ali radialen. Stro{ki
skeletne konstrukcije niso primarno odvisni od porabe lesa, ampak od {te-vila vozli{~; ve~ kot jih je, dra‘ja je gradnja. To je predvsem posledica sorazmerno drage delovne sile in spojnih elementov. Za najekonomi~nej{i konstrukcijski razpon velja 3,60 m.
2.3.3. VRSTE SKELETNIH KONSTRUKCIJ
Izbor skeletne konstrukcije definira zunanji videz. V tujini se je najbolj uveljavilo pet konstrukcijskih sistemov. Razlikujejo se v na~inu izvedbe stebrov in nosilcev, ki so lahko izdelani v enem ali ve~ kosih.
Glede na na~in zlaganja nosilnih elementov lo~imo:
a) prekinjen steber z enodelnim in dvodelnim nosilcem,
b) nosilec na stebru v enonad-stropni gradnji,
c) nosilec na stebru v dvonadstropni gradnji (enovit nosilec-prekinjen steber),
d) steber s priklju~enimi nosilci,

ijaLeS 54(2002) 4
e) dvodelni nosilec ob stebru (enovit dvodelni nosilec-klešče-enovit steber),
f)  nosilec med dvodelnim stebrom (enovit nosilec-enovit dvodelni steber),
g) balloon frame sistem (enovit pokončnik),
h) platform sistem (prekinjen pokončnik).
2.3.4.  ZAVETROVANJE NOSILNEGA SISTEMA
Vertikalno togost konstrukcije dosegamo z:
•  jeklenimi vrvmi (križi),
•  diagonalami iz masivnega lesa,
•  različnimi lesenimi ploščami.
Horizontalno togost omogočajo različne vezane stropne plošče in sistemski stropovi različnih proizvajalcev.
2.3.5. VLAŽNOST LESA
Na prostem sušen les potrebuje približno dve leti, da se osuši na stopnjo, ki je primerna za vgradnjo. Zato se danes les suši v posebnih sušilnicah, kjer ga osušijo na 15 % (+/-3 %) vlažnosti. Stopnja vlage v konstrukcijskem lesu ob vgradnji naj tako ne bi presegala 18 %. V bi se izognili kasnejšim deformacijam, naj bi imel les ob vgradnji čimbolj podobno stopnjo vlažnosti, kot v uporabi. Pri spremenjeni vlažnosti lesa za 1 % se spremeni dimenzija nosilcu pravokotno na vlakna v povprečju za 0,24 %. Deformacija v smeri vlaken je zanemarljiva.
2.3.6.  ZVOČNA ZAŠČITA
Ustrezno zvočno zaščito v zgradbah iz skeletne nosilne konstrukcije je moč doseči na več načinov. Kot prvega velja omeniti princip čim pogostejše prekinitve nosilne konstrukcije, če to dopušča statika. Sledi princip
ijaLeS 54(2002) 4
pove~anja te‘e stropnih elementov predvsem z uporabo te‘jih oblo‘nih plo{~ (lesocementne plo{~e) ter favoriziranje klasi~nih estrihov proti suhomonta‘nim. Pomemben je tudi princip ve~plastnosti izdelave tako stenskih kot stropnih elementov. Uporaba 2 x 9 mm mav~nokartonske plo{~e namesto 1 x 18 mm ter polnjenje votlih elementov z mineralno volno, pripomore k slab{i prevodnosti zvoka v monta‘nih hi{ah. Za onemogo~anje prehoda zvoka na stikih elementov (stena/stena, stena/ strop) uporabljamo tudi posebne ekspandirne samolepilne trakove, ki opravljajo funkcijo du{enja vibracij, predvsem udarnega zvoka. Pomembna je natan~nost izdelave in monta‘e posameznih elementov.
2.3.7.  ZUNANJI (OBODNI) STEBRI
Steber je eden klju~nih elementov sistema. Zunanji, izpostavljen atmosferskim vplivom, je lahko izdelan na kovinskem ali kamnitem distan~-niku, ki ga varuje pred talno vlago. Vertikalni razmik med temeljno plo{~o in stebrom naj bi zna{al 30 cm, odmik od roba temelja pa minimalno 7 cm. Notranji steber se praviloma polaga na bitumensko folijo ter sidra s kovinskimi sidri.
2.3.8.  ZAPIRANJE OBODA SKELETA
Obod se najpogosteje zapira s steklenimi elementi, polnimi prefabrici-ranimi elementi ali pa klasi~no zazida. Zapiranje je mo‘no z zunanje strani, v vmesnem delu ali pa z notranje strani. Vrsta zapiranja je odvisna od gradbeno fizikalnih in estetskih pogojev, ki jih definira projektant. Naj-bolj{o za{~ito nosilne konstrukcije omogo~a zunanje zapiranje oboda. ^e je zapiranje izvedeno med stebri, nastanejo v konstrukciji obmo~ja z
raziskave in razvoj

raziskave in razvoj
Slika 9. [ibkej{a kovinska “noga” z navojem
Slika 10. Mo~nej{a kovinska noga v obliki “I” profila
Slika 11. Postavitev stebra na bitumenski foliji

ve~jo toplotno prevodnostjo, ki pa so zaradi dobrih toplotnoizolacijskih karakteristik lesa zanemarljive.
Posebno pozornost moramo namenjati zapolnjevanju fug v zunanjih stenah, ki nastajajo s prebojem raz-li~nih nosilnih elementov skozi fasado. To izvedemo s posebnimi tesnilnimi trakovi (gumenimi, ekspan-dirnimi …).
Sestava zapornih slojev je podobna sestavi velikostenskih elementov. Na notranji strani so najve~krat mav~ne plo{~e, sledi in{talacijska ravnina, parna zapora, toplotna izolacija z ravnino morebitnih dodatnih oja~i-tev, vetrna zapora in zunanja fasada.
2.3.9. NOTRANJE STENE
Poleg delilne funkcije opravljajo notranje stene glede na lego v zgradbi tudi funkcijo zvo~ne in po‘arne za-{~ite med prostori. Skeletni na~in gradnje omogo~a na~eloma poljubno razmestitev predelnih sten. Prediz-delava je lahko na razli~nem nivoju. Najpogosteje se uporabljajo razli~ni standardizirani sistemi proizvajalcev mav~nih plo{~ na osnovni konstrukciji iz lesa ali lahkih jeklenih profilov. Kot obloge nosilne konstrukcije predelnih sten se uporabljajo mav~-no-kartonske ali mav~no-vlaknene plo{~e, posebne ognjevzdr‘ne mav~-ne plo{~e ter akusti~ne stropne in stenske sistemske komponente.
Slika 12. Zapiranje oboda objekta s zunanje strani nosilne konstrukcije:
dvoslojni zunanji opa‘ z zra~enjem,
podkonstrukcija,
vetrna zapora (difuzijsko odprta),
toplotna izolacija,
lesena plo{~a (iverne, OSB …),
parna zapora,
podkonstrukcija z in{talacijsko ravnino,
mav~no-kartonske plo{~e.
2.3.10. STROPNA KONSTRUKCIJA
Z izborom skeletne konstrukcije se v veliki meri ‘e vnaprej definira tudi izvedba stropne konstrukcije. Ve~ina vrst skeletnih konstrukcij omogo~a, da se nosilci umestijo med primarno nosilno konstrukcijo ali nanjo. Obi~ajna izvedba nosilne konstrukcije stropa je odvisna od razponov, obremenitev, po‘arne varnosti ni oblikovnih zahtev. Do razpona 4,5 m se obi~ajno izdela konstrukcija iz rezanega konstrukcijskega masivnega lesa. Pri pove~anih konstrukcijskih zahtevah pa se najpogosteje uporablja vezani les. Mo‘na je tudi uporaba sistemskih nosilcev, kot so I, T nosilci, rebraste plo{~e itd. Z njihovo uporabo se lahko pove~a razpon sekundarnih nosilcev. Maksimalna vi{ina stropnega nosilca zna{a 24 cm. ^e je vi{ina nosilca 3-krat vi{ja od {irine, je treba izvesti dodatno oja-~evanje stojin proti uklonu nosilca. Zapiranje konstrukcije je enako kot pri velikostenskem stropu.
Posebne stropne konstrukcije se izvajajo kot sovpre‘ne konstrukcije lesenih in armiranobetonskih plo{~ ali pa kot masivni stropni elementi ‘eb-ljanih ali lepljenih plo{~. Pri izvedbi sovpre‘nih plo{~ s posebnimi spojnimi sidri (mozniki) pove‘emo primarne lesene nosilce in armiranobetonsko plo{~o, ki jo vlijemo na grad-
Slika 13. Ena od variant zapiranje oboda s steklenim elementom
ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
bi{~u v slepi opa‘. Armiranobetonska plo{~a prevzema tla~ne, les pa natezne obremenitve. Pove~ana masa plo{~e onemogo~a tudi prehod zvoka ter pripomore k bolj{i akumulaciji toplote. Armiranobetonsko plo{~o izdelamo na monta‘i ali pa pripeljemo kot predizdelan element, pri ~emer je potrebna dodatna obdelava fug na spojih posameznih elementov.
Z dodatnimi oblogami (mav~ne plo-{~e …) lahko dose‘emo ognjevzdr‘-nost konstrukcije do 90 minut, z zvo~no izolacijo pa Rw 55 dB.
3. APLIKACIJA
V Sloveniji ni sistemskega proizvajalca lesenih skeletnih hi{, zato se redke tovrstne gradnje prepu{~ene predvsem obrtni{kemu nivoju izdelave. Med priznanimi industrijskimi proizvajalci tovrstne gradnje v evropskem merilu pa zagotovo sodi HUF HAUS iz Nem~ije, ki skeletne hi{e izdeluje iz lepljenih nosilcev v zna~ilni ~rni barvi in belimi stenskimi polnili. Osnovno konstrukcijo sestavljajo enoviti stebri in dvojni nosilci vi{ine 220 mm, ki so na steber privi-ja~eni. Specifi~na oblikovna prepoznavnost hi{e jasno distancira tovrstni produkt od povpre~ne monta‘ne enodru‘inske hi{e proizvajalcev ve-likostenskih elementov.
4. SKLEP
Skeletna lesena gradnja omogo~a arhitekturno fleksibilen in prilagodljiv tloris rasti dru‘ine, saj je razporeditev notranjih prostorov neodvisna od nosilne konstrukcije. Podpiranje na velikih konstrukcijskih razponih omogo~a odprt funkcionalni ustroj interiera in s tem ve~jo svobodo pri oblikovanju notranjega prostora. Skeletni sistem ozna~imo tudi kot rasto~i, saj lahko v obstoje~em nosilnem ritmu dodajamo nove ali odvzemamo stare modularne enote.
Slika 14. Strop z vidnimi stropniki:
finalna obdelava,
lesena plo{~a 22 mm,
zvo~na izolacija 25 mm,
predizdelane plo{~ice betonskega kamna 45 mm,
lo~ilna (PE) folija,
lesena plo{~a 25 mm,
nosilci 60/220 mm.
K vrednost 0,79W/m2K; F 30; Rwr 54 db.
Slika 15. Strop z skritimi stropniki:
finalna obloga cementni estrih 50 mm, lo~ilna (PE) folija, zvo~na izolacija 25 mm, lesena plo{~a 25 mm, nosilec 60/220 220 mm, toplotna izolacija, podkonstrukcija 27 mm, mav~no-kartonska plo{~a 12,5 mm.
K vrednost 0,30 W/m2K; F 30; Rwr 57 dB.
Slika 17. Strop kot kombinacija lesa in betona:
finalna obloga,
cementni estrih 50 mm,
lo~ilna (PE) folija,
zvo~na izolacija,
toplotna izolacija,
armiranobetonska plo{~a,
delilna folija,
lesena plo{~a,
lepljeni nosilci s spojnimi sidri.
K vrednost 0,63 W/m2K; F 60; Rwr 55 dB.
Slika 18. Strop iz lesenih “I” nosilcev:
finalna obloga, lesena plo{~a 2 mm, zvo~na izolacija, betonske plo{~ice, lo~ilna (PE) folija, lesena plo{~a, leseni “I” nosilec, lesena podkonstrukcija, mav~no-kartonske plo{~e.
Slika 16. Strop iz ‘ebljanih masivnih lesenih plo{~:
finalna obloga,
cementni estrih 50 mm,
lo~ilna (PE) folija,
zvo~na izolacija 25 mm,
`ebljana lesena masivna plo{~a 15 0 mm,
podkonstrukcija 27 mm,
mav~no-kartonska plo{~a.
K vrednost 0,51 W/m2K; F 30; Rwr 63 dB.
ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
Slika 19. Zunanji videz objekta
Slika 20. Notranjost objekta
Slika 21. Sestava polnega obodnega stenskega elementa (od zunaj navznoter):
1/ toplotno-izolacijska plo{~a z ometom 20 mm,
2/ OSB plo{~a 13 mm,
3/ lesena okvirna konstrukcija 115 mm,
4/ mineralna volna 115 mm,
5/ parna zapora,
6/ lesena podkonstrukcija 35 mm,
7/ toplotna izolacija 35 mm
8/ mav~no-vlaknena plo{~a 12,5 mm,
literatura
1.   Bock, T., 1998: Internationale Robotikrecherche. Technische Universität, Fakultät für Architektur, München.
2.   Bor{i~, B., 1999: Gotove hi{e in njihove prednosti. Gotove hi{e v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hi{e v Sloveniji, 31. marec 1999: 28-29.
3.   Der Österreichische Fertighauskatalog + Baufibel. 19 . Auflage: 16 9
4.   Dierks, K., (et al.) 1997: Baukonstruktion. Verner Verlag, Düsseldorf
5.   http://www.fertighauskatalog.at
6.   Informationsdienst HOLZ, Holzskelettbau, holzbau handbuch Reihne 1, Teil 3, Folge 6
7.   Kresal, J., 1993: Pregled gradiv (skripta). Univerza v Ljubljani, FAGG [ola za arhitekturo, Ljubljana
8.   Kitek-Kuzman, M., Ku{ar, J., 2000: Razvoj skeletne konstrukcije monta‘ne hi{e v Ameriki (obdobje 1833 do danes) I. del. Les 7-8: 235-237
9.   Ku{ar, J., 1995: Slovenske lesene konstrukcije-dedi{~ina. I. mednarodni seminar o gradnji v lesu za {tudente arhitekture in gradbeni{tva: 11-22
10. Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? (magistrska naloga). FAGG, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
11.  Zba{nik-Senega~nik, M., 1998: Les-konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi. Les 7-8: 209-212
12. Zba{nik-Senega~nik, M., 2000: Kriteriji za vrednotenje monta‘nih hi{. Les/ 6: 191-194
izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov
ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA
mag. Ale{ Stra`e
CHEN, Z., LAMB, F. M. Investigation of Boiling Front during Vacuum Drying of Wood Vrenje vode med procesom vakuumskega su{enja lesa Wood and Fiber Science, (2001) 33 (4): 639 – 647 (en. 15 ref.)
Delo predstavlja teoreti~no in eksperimentalno raziskovanje kontinuiranega in cikli~nega vakuumskega su{enja ‘aganega lesa. V teoreti~nem delu so z 2D-ra~unalni{ko simulacijo ugotovili pojav vrenja v lesu vsebovane vlage in zni‘evanje tlaka v perifernih delih elementov. Tudi eksperimentalni podatki potrjujejo ni‘jo temperaturo na povr{ini elementov in tik pod njo, kjer tudi tlak z vaku-umiranjem pade pod nasi~eni tlak vodne pare pri postavljenih pogojih. Posledica tega je pojav nastanka vodne pare na periferiji su{enih elementov, obstoj vlage v parni obliki in njeno pomikanje proti notranjosti sorti-mentov oz. izlo~anje le te iz njih, pa je odvisno tudi od anatomskih in fizikalnih lastnosti lesa, {e posebej od permeabilnosti in difuzivnosti.
ORGANIZACIJA IN
EKONOMIKA
LESARSTVA
dr. Leon Oblak, dr. Jo`e Kropiv{ek
McCORMACK, K., JOHNSON, B. Business process orientation, supply chain management, and the e-corporation. (prevod: Usmerjenost k poslovnim procesom, ravnanje oskrbovalne verige in e-podjetje.) IIE Solutions (2001) 33 (10) 33-37 (-, en., 0 ref.)
V prispevku avtorja poudarjata pomen usmerjenosti poslovanja k poslovnim procesom, kar na eni strani zni‘uje oz. odpravlja hierarhi~no organiziranost poslovanja, na drugi strani pa ima pomemben vpliv na organiziranje oz. ravnanje oskrbovalne verige. Slednja je zelo pomembna pri poslovanju v globalnem poslovnem okolju, kjer je t.i. mre‘na organiziranost poslovanja postala klju~nega pomena za uspeh. Pri tem je poudarjen tudi vpliv nove ekonomije, ki zahteva, da podjetja pri poslovanju ~imbolj izkori{~ajo prednosti elektronskega poslovanja in se pribli‘ujejo opredelitvi e-podjetja.

ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
UDK: 657
strokovni ~lanek (Professional Paper)
Kalkulacija stroškov za določanje prodajnih cen in odnosa s kupci
Cost calculation for price decision and customer relation
avtor: dr. Marko HOČEVAR, Univerza v ljubljani, Ekonomska fakulteta
izvleček/Abstract
Pomen (poslovodnih) ra~unovod-skih informacij za odlo~anje se je z velikimi spremembami v poslovnem okolju podjetja, ki so se zgodile v zadnjem ~asu, mo~no pove~al. Sodobni poslovodni (stro{kovni) ra~unovodski sistemi morcjo zagotavljati poslo-vodsko odlo~anje tudi o cenah in do-bi~konosnosti kupcev. V ~lanku obravnavam posebnosti kalkuliranja stro{-kov za dolo~anje prodajnih cen na kratki in dolgi rok ter sodobno analiziranje dobi~konosnosti kupcev.
In the recent years, with big changes in the environment of business, the meaning of (management) accounting information for management decisions, has increased. Contemporary management (cost) accounting systems must be designed to support decisions also about pricing and customer profitability. In this article cost calculation for short-term and long-term pricing and contemporary analyzing customer profitability are studied.
Klju~ne besede: analiza stro{kov, dolo~anje prodajnih cen, kalkuli-ranje stro{kov na podlagi sestavin dejavnosti, poslovodno ra~unovod-stvo, poslovodsko odlo~anje, stro{-kovno ra~unovodstvo
Key words: activity based costing, analysis of costs, cost accounting, management accounting, management decision process, pricing
1. U vo d
Nekatera podjetja imajo malo mo‘-nosti za oblikovanje in dolo~anje lastnih prodajnih cen. Eden od razlogov je recimo ta, da prodajajo na zelo konkuren~nih trgih, na katerih te‘ko razlikujejo svoje proizvode po kakovosti ali funkcionalnosti. V takem primeru kupci hitro najdejo cenej-{ega dobavitelja. Za slovenska podjetja je zna~ilno, da so praviloma majhni proizvajalci v neki panogi. Kljub navezanosti kupcev morajo tak{na podjetja slediti cenovni politiki velikih oziroma prevladujo~ih podjetij v panogi. V tem primeru, kljub natan~no opravljeni stro{kovni analizi, podjetja te‘ko spreminjajo svojo politiko dolo~anja prodajnih cen. Za doseganje zadovoljive dobi~-konosnosti proizvodov se morajo v teh podjetjih osredoto~iti na preoblikovanje proizvodov, izbolj{anje dejavnosti, zamenjavo ali ukinitev proizvodov. Ne glede na to, da so podjetju prodajne cene kar dolo~ene, je izra~unavanje “normalnih” prodaj-
nih cen koristno za analiziranje do-bi~konosnosti proizvodov in ugotavljanje, kak{na bi prodajna cena morala biti.
2. Dolo~anje prodajnih cen na kratki rok
Ekonomska teorija pogosto u~i, da naj podjetje prodaja toliko ~asa, da se bodo mejni stro{ki, to so stro{ki vsake dodatne enote oziroma spremenljivi stro{ki enote, izena~ili z dodatnim prihodkom dodatne enote oziroma s prodajno ceno. Tak{no razmi{ljanje seveda velja za pogoj popolne konkurence (neomejeno povpra{evanje in ponudba), ta pa v praksi seveda ne obstaja. ^e ho~e podjetje pove~ati obseg povpra{e-vanja po svojih proizvodih, mora praviloma zmanj{ati tudi prodajno ceno vseh proizvodov. Optimalno prodajno ceno dolo~i tako, da oceni obseg prodaje pri posameznih prodajnih cenah ter izra~una celotne spremenljive stro{ke pri teh koli~i-nah. Optimalna prodajna cena je tista, ki zagotavlja ~im ve~ji prese‘ek prihodkov nad spremenljivimi stro{-ki oziroma ~im ve~ji prispevek za kritje (Anthony, Reece, 1983, str. 363 – 390). V preglednici 1 je prikazan tak{en izra~un:
ijaLeS 54(2002) 4

27
raziskave in razvoj
Preglednica 1. Dobi~ek podjetja X pri razli~nih obsegih prodaje (v denarnih enotah)
Prodajna
cena
enote
Spremenljivi stro{ki enote
Prispevek za kritje enote
[tevilo
prodanih
enot
Celotni
prispevek
za kritje
Stalni stro{ki
Dobiček
(1)	(2)	(3)=(1)-(2)	(4)	(5)=(3)x(4)	(6)	(7)=(5)-(6)
300	100	200	1 25	25.000	20.000	5.000
250	100	150	200	30.000	20.000	10.000
200	100	100	310	31.000	20.000	11.000
150	100	50	450	22.500	20.000	2.500
1 25	100	25	550	13.750	20.000	-6.500
Iz preglednice 1 je razvidno, da je za podjetje najbolj dobi~konosno, ~e je prodajna cena njihovih proizvodov 200 denarnih enot. Pri tej ceni bo namre~ podjetje doseglo 11.000 denarnih enot dobi~ka, kar je ve~ kot pri druga~nih obsegih.
V praksi poslovodniki redko sledijo napotkom ekonomistov pri dolo-~anju cenovnega modela. Razloga za to sta dva:
1.  Tak{na vrsta analize je seveda mogo~a le, ~e je mogo~e oceniti krivuljo povpra{evanja. Zelo pogosto je nemogo~e oceniti, koliko proizvodov se bo prodalo pri razli~nih prodajnih cenah. V tem primeru je tak{no vrsto analize nemogo~e izvesti1 .
2.  Te‘ave v dolo~anju krivulje
stro{kov2 .
Za podjetje je seveda najugodneje, da prodajne cene dolo~i tako, da na celotne stro{ke doda dolo~en pribi-tek za dobi~ek podjetja. ^e je poslovanje podjetja “normalno”, potem si
1     Kljub temu da je te`ko oceniti krivuljo pov-pra{evanja, pa je to za podjetje lahko koristna naloga, saj usmerja poslovodsko pozornost na zunanje okolje, na katerem se morajo proizvodi prodajati. V tem primeru morajo poslovodniki poleg stro{kov proizvodnje razmi{ljati tudi o kupcih in njihovi pripravljenosti za pla~ilo proizvodov.
2    Ta te`ava se je s kalkuliranjem stro{kov na podlagi sestavin dejavnosti mo~no zmanj{ala.
lahko privo{~i, da ne sprejme naro~ila po tistih cenah, ki ne omogo~ajo dovolj dobi~ka. Pogosto pa mora podjetje tako naro~ilo sprejeti, in sicer takrat, kadar so dodatni prihodki ve~ji od dodatnih stro{kov. Cena tega posla mora biti tak{na, da vsaj deloma prispeva h kritju stalnih stro{kov in dobi~ka podjetja. V tem primeru govorimo o cenah na osnovi prispevka za kritje.
Dolo~anje prodajnih cen na osnovi prispevka za kritje pa ima ve~ omejitev in slabosti za dolgoro~no uspe{-nost podjetja (Kaplan, Atkinson, 1998, str. 152 – 154). Prva omejitev je ta, da si ‘elijo kupci, ki jim podjetje dolo~i prodajne cene na nivoju spremenljivih stro{kov, imeti tak{ne cene dolgoro~no. Ko kupci dobijo ni‘jo ceno, kot je normalna, je kupce kasneje te‘ko prepri~ati, da pla~ajo normalno ceno. Dolo~anje prodajnih cen na osnovi prispevka za kritje lahko prinese kratkoro~no izbolj-{anje poslovanja in ve~ji tr‘ni dele‘, dolgoro~no pa ima lahko tak{no dolo~anje prodajnih cen za posledico poslovne in finan~ne te‘ave podjetja.
Druga omejitev tak{nega dolo~anja prodajnih cen je, da s tem, ko podjetje prodaja (novim) kupcem po ni‘jih cenah kot drugim, diskriminira svoje kupce. Tudi drugi (predvsem stari)
kupci ‘elijo imeti enake cene.
Tretja omejitev je v tem, da je v~asih (to {e posebno velja za storitvena podjetja) dodatne stro{ke te‘ko do-lo~iti. Za proizvajalna podjetja so najpogostej{i naslednji dodatni stro{-ki:
a) dodatni material za proizvodnjo novega naro~ila,
b)dodatne delovne ure oziroma nadure,
c) dodatni stro{ki energije in vzdr‘evanja strojev.
Vse to ne pomeni, da je lahko odlo-~anje o cenah in prodaji na osnovi spremenljivih stro{kov vedno napa~-no in v nasprotju z doseganjem stra-te{kega na~rta podjetja. Vendar morajo biti kratkoro~ne odlo~itve v skladu s strate{kim na~rtom podjetja. Za poslovodstvo je ena najzahtev-nej{ih nalog vedenje, kdaj neka krat-koro~na odlo~itev podpira ures-ni~evanje strate{kega na~rta podjetja. V poslovanju podjetja pa nastopijo resne te‘ave, ko postane filozofija kratkoro~nega odlo~anja normalni poslovni postopek in ne del celotnega strate{kega na~rta podjetja. Za ustrezno kratkoro~no odlo~anje oziroma uporabljanje koncepta spremenljivih (dodatnih) stro{kov za odlo-~anje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (Ho~evar, Jakli~, 1999, str. 125 – 127):
1.  Podjetje mora imeti strate{ki na~rt, ki postavlja okvir kratko-ro~nemu odlo~anju.
2.  Podjetje mora imeti prese‘ne zmogljivosti in druge razpolo‘-ljive dejavnike, da lahko zadovolji dodatne zahteve kratko-ro~nih odlo~itev.
3.  Kratkoro~ne odlo~itve morajo biti prav to - specifi~ne in kratkoro~ne akcije oziroma ukrepi.

Les 54(2002) 4
raziskave in razvoj
4. Dodatno naro~ilo ne bo vplivalo na poslovanje podjetja na noben na~in. To lahko pomeni, da na primer tudi drugi (obstoje~i) kupci ne bodo zahtevali podobne cene, kot je bila ta za posebno naro~ilo. Poslovodstvo podjetja se mora tudi vpra{ati, kak{no bo nadaljnje sodelovanje s kupcem, ki so mu bili pripravljeni prodati proizvode po ni‘ji ceni, kot je obi~ajna.
5. Za proizvodnjo posebnega naro~ila so na voljo proste proizvajalne zmogljivosti. ^e se je moralo podjetje, da je izpol-
nilo posebno naro~ilo, odpovedati proizvodnji nekega drugega proizvoda, je treba izgubljeni prispevek za kritje tega drugega proizvoda pri{teti kot oportu-nitetni (okoli{~inski) stro{ek k stro{kom posebnega naro~ila.
6. Kupec ne sme preprodati proizvodov oziroma storitev drugemu kupcu.
3. Dolo~anje prodajnih cen na dolgi rok
Sprejemanje dodatnih naro~il na osnovi kratkoro~nih dodatnih stro{-kov lahko zmanj{a dobi~ek podjetja.
Preglednica 2. Dejavnosti in koeficienti dodatka za proizvajalne stro{ke podjetja Y
Dejavnosti	Koeficient dodatka
Neposredno proizvajalno delo	50 d.e/ura
Strojna obdelava	60 d.e/ura
Nabava in prejem sestavnih delov	150 d.e./nabavni nalog
Na~rt izpopolnitve naro~ila in prva in{pekcija	200 d.e./proizvodna serija
Nastavitev strojev	80 d.e./nastavitvena ura
Obdelava naro~ila (pakiranje, transport, obra~un…)	100 d.e./naročilo
Tehnolo{ko pripravljanje proizvodnje	75 d.e./tehnolo{ka ura
Preglednica 3. Zna~ilnosti naro~ila Stro{ki materiala na enoto	12, 40 d.e.
[tevilo neposrednih ur na proizvedeno enoto	0,6 ure
[tevilo strojnih ur na proizvedeno enoto	0,8 ure
[tevilo nabavljenih sestavnih delov	10
[tevilo proizvajalnih serij	6
Povpre~ni ~as nastavitve strojev za posamezno serijo	3 ure
Število pošiljk	1
Čas za tehnološko pripravo proizvodnje	20 ur
	
Preglednica 4. Izra~un stro{kov za dobljeno naro~ilo
Stro{ki materiala (12,40 x 100)	1.240 d.e.
Stro{ki dela (0,6 x 50 x 100)	3.000 d.e.
Stro{ki strojne obdelave (0,8 x 60 x 100)	4.800 d.e.
Stro{ki nabave materiala (10 x 150)	1.500 d.e.
Stro{ki izpolnitve naro~ila (6 x 200)	1.200 d.e.
Stro{ki nastavitve strojev (6 x 3 x 80)	1.440 d.e.
Stro{ki obdelave naro~ila (1 x 100)	100 d.e.
Stro{ki tehnolo{ke priprave proizvodnje (20 x 75)	1.500 d.e.
Skupaj stro{ki naro~ila	14.780 d.e.
Dodatno naro~ilo je treba analizirati s kalkuliranjem stro{kov na podlagi sestavin dejavnosti. Poglejmo tak{no kalkuliranje na primeru. V preglednici 2 so prikazane proizvajalne dejavnosti podjetja Y in ustrezni koeficienti dodatka stro{kov teh dejavnosti.
Podjetje Y je od kupca dobilo naro-~ilo za 100 proizvodov, katerih zna-~ilnosti so prikazane v preglednici 3.
Na osnovi podatkov iz preglednic 2 in 3 lahko prika‘emo stro{kovno ceno dobljenega naro~ila (preglednica 4).
Iz preglednice 4 je razvidno, da neposredni stro{kk dela in materiala pomenijo le 30 odstotkov celotnih stro{kov naro~ila, oziroma da je samo 60 odstotkov vseh stro{kov povezanih s {tevilom proizvodov (stro{ki materiala, dela in strojne ure). Vidimo, da je kar 40 odstotkov stro{kov neodvisnih od {tevila prodanih oziroma proizvedenih proizvodov.
Izra~un stro{kovne cene proizvoda oziroma novega naro~ila je zgolj osnova za dolo~itev prodajnih cen. Na to osnovo je treba obra~unati {e dobi~kovno mero. Nekatera podjetja uporabljajo kar standardno dobi~-kovno mero (na primer 20 odstot-kov)3 . Vendar zelo malo podjetij uporablja enako dobi~kovno mero za vse proizvode in skozi dalj{e ~asovno obdobje. Dobi~kovna mera je v veliki ve~ini primerov odvisna od vrste proizvoda in stanja na trgu. Pri dolo-
3 Na dolgi rok mora podjetje poleg pokritja vseh stro{kov “zaslu`iti” tudi ustrezen dobi~ek na investirana sredstva. To pomeni, da mora biti dobi~-kovna mera odvisna od investiranih sredstev, ki jih zahteva posamezen proizvod, storitev ali kupec. Med investirana sredstva je treba {teti: dolgoro~na sredstva in kratkoro~na sredstva financirana s dolgoro~nimi viri ({e posebno zaloge in terjatve, ki jih zahteva proizvodnja proizvoda ali posamezen kupec).
ijaLeS 54(2002) 4

raziskave in razvoj
~anju prodajnih cen je treba upo{-tevati stro{ke, ki nastanejo zaradi posameznega kupca.
4. Analiziranje
dobi~konosnosti
kupcev
Poleg analiziranja proizvodov moramo v analizi poslovanja opazovati tudi kupce, predvsem v zvezi s splo{-nimi vpra{anji, komu, kaj in koliko prodajamo, ter v zvezi s trajnostjo poslovnih zvez z njimi. Tak{na analiza omogo~a ocenjevanje prizadevanja prodajnega osebja, kakor tudi ocenjevanje vpliva teh zvez na uspe{nost na{ega poslovanja.
Za potrebe analize je treba kupce raz~leniti na skupine. V ta namen se lahko uporabi tudi tako imenovana metoda ABC. V skupino A razvrstimo najpomembnej{e in najve~je kupce, v skupino B srednje pomembne kupce in v skupino C kupce, katerih {tevilo je lahko najve~je, vendar z obsegom svojih nabav kot posamezniki niso zelo pomembni za podjetje. Kupce je treba spremljati predvsem po kriterijih pla~ilne sposobnosti, trajnosti poslovnih zvez in vrednosti prodaje.
V zadnjem ~asu se v teoriji in praksi (Heitger, Ogan, Matulich, 1992,
str.724 - 726) vse bolj pojavlja zahteva, da je treba kupce analizirati tudi po stro{kih, ki jih ti kupci podjetju dodatno povzro~ijo. Nekateri kupci namre~ zahtevajo dodatno kakovost proizvodov ali storitev, posebne pla-~ilne pogoje, posebno dostavo, dodatno zalogo materiala, dolo~ajo dobavitelje podjetju itd., kar pomeni, da je treba dodatne stro{ke tem kupcem vkalkulirati. V preglednici 5 so prikazane nekatere zna~ilnosti visokih in nizkih stro{kov kupcev.
Analizo dobi~konosnosti kupcev je opravimo v treh korakih (Ho~evar, 1998, str. 285 – 287):
1. ugotovljanje dejavnosti, ki se ve‘ejo na posameznega kupca,
2. ugotovljanje stro{kov teh dejavnosti in razporeditev na posamezne kupce,
3. ugotovljanje razlike med prodajno ceno in vsemi tako razporejenimi stro{ki pri posameznem kupcu.
[ele rezultati tak{ne analize kupcev bodo pokazali pravo “sliko” dobi~ko-nosnosti posameznega kupca. V podjetjih prepogosto prevlada mnenje, da so najve~ji kupci tudi najbolj{i (najdonosnej{i). Prav tako pa so rezultati tak{ne analize podjetju v po-mo~ pri dolo~anju prodajnih cen po-
Preglednica 5. Zna~ilnosti visokih in nizkih stro{kov kupcev
VISOKI STRO[KI KUPCEV	NIZKI STRO[KI KUPCEV
Naro~anje posebnih proizvodov	Naro~anje standardnih proizvodov
Manjša naročola	Večja naročila
Nepredvidljiva naro~ila	Predvidljiva naro~ila
Posebna dostava	Standardna dostava
Spreminjanje dostavnih zahtev	Nespreminjanje dostavnih zahtev
Ro~na obdelava	Elektronska obdelava
Veliko prednakupnih dejavnosti (tr‘enje, tehnolo{ki stro{ki itd.) Malo prednakupnih dejavnosti (standardne kalkulacije in naro~anje)	
Veliko ponakupnih dejavnosti (monta‘a, izobra‘evanje, garancije itd.)	Malo ali ni~ poprodajnih storitev
Zahteva po zalogah	Dostava po proizvodnji
Počasno plačilo	Pla~ilo ob pravem ~asu
sameznim kupcem. Dobi~konosnost kupcev je odvisna od tega, ali in v kolik{ni meri dobi~kovna mera na stro{kovno ceno pokriva stro{ke, ki jih je posamezen kupec povzro~il.
5. SKLEP
Globalizacija poslovanja, sprememba proizvajalne filozofije iz produktivnosti h gibljivosti, skraj{evanje ‘ivljenjskih krogov proizvodov, vse ve~je tveganje poslovanja in druge stalne ter hitre spremembe v okolju so tudi za ra~unovodske slu‘be pomenile veliko spremembo v njihovi vlogi in pomenu za poslovanje podjetij. Negotovo okolje poslovanja zahteva od poslovodstev podjetij hitro in dobro odlo~anje. Tak{no odlo~anje pa je mogo~e le, ~e poslovodstvo razpolaga z ustreznimi informacijami. Ra~unovodske informacije so (lahko) pomemben del celotnih informacij, ki jih poslovodstvo potrebuje za odlo~anje. Do prehoda v tr‘-no gospodarjenje je v slovenskih podjetjih praviloma veljalo, da je naloga ra~unovodstva le poro~anje o izidih poslovanja zunanjim uporabnikom (dr‘avi, banki, statistiki), poslovodstvo pa je informacije iskalo iz drugih virov. Ra~unovodska slu‘ba se bo morala v prihodnosti veliko bolj usmeriti v oblikovanje informacij za notranje odlo~anje v podjetju (tako imenovano poslovodno ra~unovod-stvo). Eden najpomembnej{ih delov poslovodnega ra~unovodstva so informacije o stro{kih. V prispevku so obravnavane sodobne metode obra-~unavanja stro{kov in njihov vpliv na odlo~anje o cenovni politiki podjetja.
Ekonomska teorija pogosto u~i, da naj podjetje prodaja toliko ~asa, da se bodo mejni stro{ki, to so stro{ki vsake dodatne enote oziroma spremenljivi stro{ki enote, izena~ili z dodatnim prihodkom dodatne enote

Les 54(2002) 4
raziskave in razvoj
oziroma s prodajno ceno. Tak{no dolo~anje prodajnih cen pa lahko dolgoro~no pripelje k padanju dobi~-ka podjetja. Politika dolo~anja prodajnih mora upo{tevati dolgoro~no uspe{nost podjetja. Ra~unovodstvo mora pripraviti obra~un stro{kov na podlagi sestavin dejavnosti in analizirati dobi~konosnost posameznih kupcev.
^e podjetje s popravljanjem prodajnih cen, preoblikovanjem in zamenjavo proizvodov ter izbolj{anjem procesov ne more izbolj{ati dobi~ko-nosnost teh proizvodov, se morajo poslovodniki soo~iti z dilemo ukinitve proizvodov. Tradicionalni stro{-kovni sistemi najverjetneje poka‘ejo, da so tudi proizvodi z manj{im obsegom prodaje dobi~konosni, saj so prodajne cene dolo~ene na osnovi tradicionalnega razporejanja stro{-kov. Dobi~konosnost teh proizvodov pa bi bila videti druga~e, ~e bi stro{ke razporejali na osnovi dejavnosti, ki jih le-ti zahtevajo.
novosti iz literature
literatura
1.   Anthony R., Reece J.: Accounting Principles. IRWIN, Illinois 1983.
2.   Heitger L., Ogan P. , Matulich S.: Cost Accounting. South-Western Publishing, Cincinnati 1992.
3.   Ho~evar M: O razvoju Lipov~eve analize uspeha poslovanja. Slovenska ekonomska revija, 49 (1998) 3, str. 279 – 290.
4.   Ho~evar M, Jakli~ M.: Slovenski managerski izziv. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999.
5.   Kaplan R., Atkinson A: Advanced Management Accounting.Prentice Hall, New Jersey 1998.
KLIMA I PRIRODNO SU[ENJE DRVA
Avtor Tomislav Dimitrov, dipl. in‘. obravnava proces su{enja lesa na prostem (naravno su{enje). Gre za pod-ro~je, kjer se tesno povezujeta znanje meteorologije in znanje o naravnem su{enju lesa, zato so v knjigi zajeti preverjeni meteorolo{ki podatki in podatki ravnovesne vla‘nosti lesa za celotno biv{o Jugoslavijo, torej tudi za Slovenijo, in tako lahko zelo hitro izvemo, do kak{ne vla‘nosti lahko na primer posu-{imo les na Bledu meseca septembra.
Les je ena redkih surovin, ki spremlja ~loveka, odkar je zavestno za~el uporabljati naravne vire za svoje potrebe pa do dana{njega atomskega in interplane-tarnega ~asa. Pomanjkanje lesa se je za~elo ‘e v srednjem veku, v novej{em ~asu, s pove~anjem {tevila prebivalcev Zemlje in naglim razvojem industrije, pa se je za~elo pretirano izkori{~anje gozda.
Moderni ~as oziroma kemijska veda ponuja ~loveku vrsto materialov, ki naj bi zamenjali les. Ne glede na to so potrebe po lesu ~edalje ve~je, ker je edinstvena surovina z mnogimi cenjenimi lastnostmi, ki jih surogati pa~ ne morejo imeti. Zato je za{~ita lesa nujna. Prva in najpomembnej{a za{~ita lesa pa je su{enje.
V prvem delu govori splo{no o vremenu
in klimi” in razmerje med atmosfero in lesom. Tako so obravnavana fizikalna razmerja med atmosfero in lesom ter pojasnjeni meteorolo{ki elementi, ki vplivajo na su{enje ali vla‘enje lesa, pri tem pa avtor opozarja tudi na izkori{~anje alternativnih virov energije, vetra in sonca.
V drugem delu je govora o vla‘nosti lesa in izolinijah (lignoizohigre) analiziranega obmo~ja. Zaradi bolj{ega razumevanja so najprej pojasnjene higroskopi~ne lastnosti lesa, pojem ravnovesne vla‘nosti in ~as naravnega su{enja. Opisana je metoda dela, po kateri so na osnovi 20-letnih podatkov dolo~enih meteorolo{kih elementov, ki so jih dobili s 109 meteorolo{kih postaj, izdelane tabele mese~nih vrednosti za ravnovesno vla‘nost lesa. Po teh tabelah so izdelane originalne karte za vse dr-‘ave, nastale po razpadu biv{e SFRJ, prikazujejo pa podatke ravnovesne lesne vla‘nosti za posamezne mesece in njeno letno nihanje.
To strokovno-znanstveno delo tako poda tudi splo{en vpogled v klimo obravnavanega podro~ja - za vsak kraj lahko od~itamo vla‘nost, do katere se lahko les posu{i na prostem.
H knjigi je dodana tudi tabela, kjer lahko od~itamo ravnovesno vla‘nost lesa glede na relativno vla‘nost in temperaturo zraka.
KLIMA I PRIRODNO SU[ENJE DRVA bo dobrodo{el priro~nik strokovnjakom, ki se ukvarjajo z naravnim su{enje lesa v lesarskih podjetjih in projektantom, saj je slednjim poznavanje mikroklime nujno za pravilno lokacijo skladi{~a ‘aganega lesa. Knjiga je uporabna tudi za {tudente lesarstva in gozdarstva ter dijake srednjih lesarskih in gozdarskih {ol.
Napisana je v hrva{kem jeziku, naro~ite pa jo lahko pri Lesarski zalo‘bi za 4.500 SIT.
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
Poka`imo, da delamo dobro
Certifikat o skladnosti, znak skladnosti
avtor Slavko RUDOLF, univ. dipl. in`., vodja Laboratorija za presku{anje pohi{tva, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo
Uvod
Razvoj dru`be in vsega, kar pod tem pojmom razumemo, je in bo usmerjen k izbolj{anju kakovosti `ivljenja tako v duhovnem kot tudi v materialnem pomenu. K temu cilju hitimo vsi, ki si poizku{amo polep{ati in olaj{ati na{ delovni vsakdan, zagotoviti prijetno bivalno okolje, ohraniti neokrnjeno naravo, preskrbeti nam in na{im najbli`jim varno in polno `ivljenje. K tem prizadevanjem vsekakor sodijo tudi prizadevanja za vsesplo{en dvig kakovosti materialnih dobrin, ki jih pridobivamo, proizvajamo ali uporabljamo.
Tudi pohi{tvo je ena od tistih dobrin, ki jo sre~ujemo od rojstva do smrti in v veliki meri vpliva na na{e po~utje tako pri delu kot po~itku ali razvedrilu. Vedno si `elimo, da je pohi{tvo, ki ga uporabljamo, udobno, lepo, trajno, skratka - kakovostno.
Tudi takrat, ko smo v vlogi proizvajalca ali prodajalca pohi{tva, je rde~a nit, ki nas spremlja, kakovost. Vsi se namre~ zavedamo, da na razvitih trgih ni pomanjkanja pohi{tva. Ravno nasprotno, izdelke je treba ponujati in jih je mogo~e prodati samo, kadar so kupcu v{e~, dovolj poceni in vsesplo{no kakovostni. Prvi dve kategoriji sta prete`no v domeni oblikovalcev in ekonomistov, na kakovost pa moramo biti pozorni vsi.
Kar nekaj poti in na~inov je, ki vodijo in k istemu cilju t.j. h kakovostnemu izdelku. Najpogosteje sli{imo za sisteme kakovosti, ki jih uvajajo posamezna podjetja. Na ta na~in, po v naprej dolo~enih merilih in kriterijih (npr. standard ISO 9001), vzpostavijo pravila organiziranosti, planiranja in priprave dela, proizvodnje, kontrole ter drugih dejavnikov, ki omogo~ajo vzdr`evanje nivoja kakovosti. Vzpostavitev takega sistema je izhodi{~e za dobro delo, kakovosten izdelek pa moramo {ele narediti.
Kakovost izdelka in standardi
Kak{en pa je kakovosten izdelek? Vsekakor ima vsakdo od nas razli~na merila in gledanja, odvisno od na{ih `elja, socialnega okolja, izku{enj, geografskega polo`aja itd. Da bi se ti kriteriji poenotili, so v urejenih dru`bah `e dolgo ~asa v veljavi t.i. standardi, ki na bolj ali manj natan-~en na~in dolo~ajo oz. ponujajo skupna merila. Standard je po definiciji dokument, ki dolo~a pravila, smernice ali zna~ilnosti za dejavnosti in njihove rezultate. V Sloveniji so v veljavi nacionalni standardi ( SIST ), ki so v veliki ve~ini pripravljeni na podlagi evropskih ( EN ) ali mednarodnih ( ISO ) standardov. Na ta na~in sprejeti nacionalni standardi ( SIST EN, SIST ISO ) so enakovredni
in združljivi s tujimi standardi. Tudi za področje lesarstva oz. pohištva je sprejet že cel niz nacionalnih standardov, nekaj pa jih je še v pripravi.
Uporaba standardov ni obvezna. Zakon o standardizaciji (ZSta-1) pravi, da je uporaba prostovoljna, razen, če je obvezna uporaba določena s predpisom. Kljub temu da spoštovanje določil standardov v razvitih državah ni nujno, jih velika večina proizvajalcev dosledno uporablja. Na ta način si omogočijo doseganje kar nekaj ciljev:
•  zagotavljanje kakovosti proizvodov, procesov in storitev,
•  zviševanje ravni varnosti, varovanja zdravja in okolja,
•  zagotavljanje smotrne izrabe dela, materiala in energije,
•  izboljšanje proizvodne učinkovitosti z obvladovanjem raznolikosti, združljivosti in zamenljivosti,
•  pospeševanje mednarodne trgovine s preprečevanjem ovir pri trgovanju itd.
Ugotavljanje skladnosti
S tem ko je proizvajalec izdelal izdelek v skladu s standardi, je opravil šele polovico dela. Da so bila določila standardov upoštevana, je treba še preveriti in dokazati. Postopek take-
ijaLeS 54(2002) 4
trokovne vesti
ga preverjanja imenujemo "ugotavljanje skladnosti". Tako kot lastnosti izdelka, tako tudi načine in metode ugotavljanja skladnosti (preskušanje) določajo standardi. Skladnost lahko ugotavlja oz. preverja za to usposobljena institucija, ki je nepristranska in neodvisna. Največkrat so to laboratoriji v sestavi raziskovalnih institucij, zavodov ali univerz.
Če je področje ugotavljanja skladnosti regulirano t.j. obvezno, mora taka institucija od države pridobiti pooblastilo in postane t.im. OUS (Organ za ugotavljanje skladnosti).
Rezultati preskušanja so dokumentirani in prikazani v posebnem poročilu. Vsi izdelki, ki so uspešno prestali celoten postopek preskušanja, pridobijo tudi posebno spričevalo t.j. CERTIFIKAT O SKLADNOSTI.
Kaj je Certifikat o skladnosti in čemu je namenjen?
To je listina - dokument, predvsem reprezentančnega in promocijskega značaja, ki po vsebini povzema glavne ugotovitve " Poročila o preskušanju ". Izdelan je v enem izvodu, formata A4. Identifikacija in istovetnost podatkov sta zagotovljeni z navedbo številke certifikata in številke poročila o preskušanju, na katerega se certifikat nanaša.
Namen in pomen certifikata lahko strnemo v nekaj osnovnih ugotovitev:
•  Proizvajalci in trgovci želijo svoj izdelek predstaviti temeljito, še posebej, če so prepričani, da je kakovosten.
•  Dokaz o kakovosti ( tudi skladnosti s standardi ) je eden od najtrdnejših argumentov v borbi za tržišče.
•  S predstavitvijo certifikata je
mogoče dodatno informirati potrošnika in ga zaščititi pred slabimi izdelki.
•  Na ta način je pred nelojalno konkurenco zaščiten tudi dober proizvajalec ali trgovec.
•  Certifikat o skladnosti je dokument, ki je lahko sestavni del ali dopolnilo prizadevanjem za uveljavljanje nove blagovne znamke ali pa potrditev kakovosti že znanim in prepoznavnim proizvajalcem.
•  Dokument o preskušanju, ki ga je izdala neodvisna institucija v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi, je upoštevan tako doma kot tudi na tujih trgih.
•  Vključevanje v evropsko in svetovno prakso, ki tovrstne listine že dolgo pozna in na ta način dokazujejo skladnost in posledično tudi kakovost izdelka.
•  Preverjanje skladnosti izdelka s standardi je pogosto treba opraviti že v fazi oblikovanja in konstruiranja izdelka.
•  Pridobitev certifikata o skladnosti kaže na prizadevanje proizvajalca za splošno visoko ravén proizvodnje in poslovanja nasploh.
Vsebina certifikata vključuje vse osnovne ugotovitve poročila o preskušanju, s poudarkom na delih, ki imajo večji promocijski pomen ( ime izdelka ali programa, proizvajalec, nazivi standardov, izvajalec preskušanja itd.). Istovetnost in sledljivost navedb sta zagotovljeni z navajanjem zaporedne številke certifikata in številke poročila o preskušanju. Vse navedbe so v slovenskem in angleškem jeziku.
Oblikovno je certifikat prilagojen osnovnemu namenu, t.j. promociji
izdelka in proizvajalca. Grafična podoba je po barvi in obliki primerna za dopolnitev tiskanega prospekt-nega gradiva ali drugih oblik promocije.
Sestavni del certifikata je tudi barvno markanten znak, ki se imenuje ZNAK SKLADNOST.
Znak skladnosti, pomen in vloga
Zank skladnosti je grafična podoba, ki opravlja svojo vlogo samostojno ali kot sestavni del certifikata. Nosi samo dve bistveni sporočili, in sicer, da je izdelek preskusen (napis v štirih jezikih ) ter logotip izvajalca preskušanja.
Njegov namen lahko opišemo z nekaj dejstvi in pričakovanji:
•  Znak predstavlja povezovalni element, ki se pojavlja na certifikatu, samostojno na izdelku ali promocijskem materialu ter asociira na preskušanje, testiranje in kakovost.
•  Nosi sporočilo, ki lahko močno vpliva na odločitev kupca.
•  Znak je priročnejša oblika prenašanja istega sporočila, kot ga daje certifikat.
•  Ustvarja pomembno razliko med na videz podobnimi izdelki.
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
•  Zaradi enostavnosti in majhnosti je možno znak uporabljati v različnih oblikah (nalepka, obesek, znak na zastavici, logotip v promocijskem materialu, reliefna podoba itd.).
•  Znak je, drugače od certifikata, možno uporabiti neposredno na izdelkih na prodajnih mestih, sejmih, razstavnih salonih itd.
•  Ločena uporaba znaka in certifikata je pogojena z isto identifikacijsko številko, kar preprečuje zlorabe.
Pridobitev ter uporaba certifikata in znaka
Certifikat o skladnosti, kot tudi znak, lahko pridobi vsaka fizična ali pravna oseba, ki predhodno pridobi pozitivno poročilo o preskušanju izdelka ali sestava. S pridobitvijo certifikata lastnik prevzame tudi obvezo, da bo spoštoval določila posebnega pravilnika, ki govori o načinu in pogojih uporabe dokumenta. Samo vnaprej znana pravila in upoštevanje le-teh so garancija za verodostojnost in pomen tovrstnih dokumentov in listin. Načeloma je način uporabe pridobljene listine prepuščen prejemniku, njegovim idejam, promocijskim projektom ipd.
Za nadzor nad uporabo certifikata in preprečevanje eventualnih zlorab je zavezana institucija, ki je dokument izdala.
Nekaj idej za praktično uporabo: a)   Certifikat:
•  priloga tehnični dokumentaciji,
•  priloga promocijski dokumentaciji,
•  samostojni promocijski dokument
•  za plakate ( povečano ),
•  prospekti, zgibanke,
•  tiskano na posebni papir (za plakete, priznanja),
•  v segmentih sestavni del promocijske grafične podobe,
•  diapozitivi, prosojnice; b) Znak:
•  nalepka (prosojna, barvna, različnih velikosti),
•  črno - beli znak (za obrazce, kopiranje, grafične podobe),
•  reliefni znak (plakete, obeski, značke ...)
•  vodni žig (podloga za druge tekste in grafične izdelke),
•  sestavni del koledarjev, obrazcev.
Ugotavljanje skladnosti izdelkov lesne industrije v Sloveniji
Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete že vrsto let deluje Laboratorij za preskušanje pohištva. Njegova osnovna dejavnost je poleg raziskovalnega dela predvsem ugotavljanje lastnosti in značilnosti pohištvenih izdelkov in njihova skladnost z zahtevami standardov ali nad-standardnih zahtev. Laboratorij je usposobljen za delo po evropskih (EN), mednarodnih (ISO) in nacionalnih standardih (SIST EN, SIST ISO). Zajema področja finalnih izdelkov pohištvene industrije:
a) Bivalno pohištvo:
•  mize in stoli
•  pohištvo za shranjevanje in odlaganje
•  otroško pohištvo
•  postelje in posteljni vložki
•  oblazinjeno pohištvo
b) Kuhinjsko in kopalniško pohištvo
c)  Pisarniško pohištvo:
•  pisarniški stoli in mize
•  omare
•  stene
č) Zunanje vrtno pohištvo d) Šolsko pohištvo:
•  stoli
•  mize
Področje, ki ga laboratorij obvladuje, je tudi preskušanje stavbnega pohištva, predvsem vrat (vhodnih in notranjih), in sicer njihovih mehanskih lastnosti kot tudi lastnosti vrat pri različnih klimatskih razmerah.
Svojo usposobljenost laboratoriji na Oddelku za lesarstvo dokazujejo z vključitvijo v proces akreditacije in članstvom v združenju SILAB (slovenski laboratoriji ), ki je član EUROLAB (Evropska zveza nacionalnih laboratorijev). Prav tako se laboratoriji vključujejo v različne mednarodne projekte, sodelujejo s domačimi in tujimi raziskovalnimi institucijami, laboratoriji in panož-nimi organizacijami.
Laboratorij za preskušanje pohištva podeljuje Certifikate o skladnosti že nekaj let. Nova oblika listine, obogatena z Znakom o skladnosti, je nastala predvsem na osnovi želja in sugestij proizvajalcev, ki hočejo kakovost svojih izdelkov tudi dokazati tako poslovnim partnerjem kot neposrednim kupcem. Uveljavitev in prepoznavnost novega dokumenta bo zahtevala sicer svoj čas, vendar je odvisna predvsem od skupnih prizadevanj vseh, ki v procesu dvigovanja ravni kakovosti sodelujemo.
Les 54(2002) 4
znanje za prakso
Ročno rezkanje
avtor Ale{ LIKAR
Ko sem pripravljal prispevek o ro~nem rezkanju, se mi iz stavka v stavek porajal problem: opis dela z ro~nim rezkalnikom je tako ob{iren, da se enostavno ne da na kratko povedati vsega, kar je za razumevanje njegove uporabnosti v posameznih primerih potrebno. Prispevek se je {iril kakor dobro kva{eno testo in slika urednika, ki se dr‘i z eno roko za glavo, v drugi pa dr‘i ostre, groze~e {karje, je bila vedno bolj prepoznavna …
Zato se je sama po sebi vsiljevala odlo~itev o nadaljevanki. Prispevek pred vami je eden od treh, kjer bom posku{al povedati kar najve~ o uporabi in mo‘nostih ro~nega rezkalnika.
Najprej malo zgodovine
V nekdanjih ~asih je bila izdelava profilov na lesu pogojena z raznovrstnimi ro~nimi profilnimi skoblji~i. Prav ti skoblji~i so po svoji obliki {e danes med najbolj zanimivimi kosi starega lesarskega orodja, vendar je njihova uporaba skoraj popolnoma zamrla. Morda jih uporabljajo edino {e pri restavriranju starega pohi{tva, kjer je nekaj starih tehnik kljub vsemu potrebno uporabiti. No, kakor re~eno, popolnoma izginili niso, verjetno vas bo presenetilo dejstvo, da so ro~ni profilni skoblji~i {e kako dosegljivi – firma DICK (www.dick-gmbh.de) jih uspe{no ponuja zainteresiranim kupcem.
V ve~ini del je profilne skoblji~e zelo uspe{no zamenjal ro~ni elektri~ni rezkalnik, kjer s {iroko paleto pali~-nih rezkarjev lahko oblikujemo izjemno veliko razli~nih oblik, predvsem na robovih lesenih izdelkov, poleg tega pa nadomesti {e nekaj drugih tehnik starega na~ina obdelave – izrezovanje, dolbenje, vrtanje, ~e omenimo le najpomembnej{e.
Rezkalnik, ki ga bomo uporabljali pri predstavitvi uporabnosti, je doma~ izdelek podjetja ISKRA –ERO, model pa je najnovej{i (ko to pi{em, ga {e ni na prodajnih policah!) NR 2-808E, po obliki sicer ve~ini `e poznan, kljub temu pa z nekaj koristnimi dodatki, kot so: vklopno stikalo, elektronska regulacija vrtljajev od 9.000 do 26.000 vrt./min, elektronika, ki prepre~i sunek ob vklopu, mo~-nej{i so pritrdilni vijaki in {e kaj bi se na{lo.
Seveda pa stroj brez rezil ne pomeni dosti in prav rezila so v veliki meri tista, ki omogo~ajo raznovrstnost njegove uporabe.
Rezila
Rezila za ro~ni rezkalnik, ki jih je na tr`i{~u izjemno veliko (upam trditi, da tolik{nega izbora ne premore nobeno drugo lesarsko orodje), lo~i-mo po izdelavi na rezila iz orodnega jekla in na tista z dodanimi plo{~i-cami iz karbidne trdine. V manj{i meri so v uporabi rezila z izme-
nljivimi plo{~icami razli~nih oblik, orodja za ra{panje in bru{enje.
Po namenu in uporabnosti jih lahko lo~imo v ravne, s profilom ali z le-`ajem. Premeri so v glavnem manj{i, do 40 mm. Pomemben podatek je premer stebla, kjer je standardna
Profil naredita oba, le da levi to opravi “nekoliko hitreje”
Vklopno stikalo-novost pri rezkalniku NR2-808E
Manj{i del {iroke palete razpolo`ljivih oblik rezil
ijaLeS 54(2002) 4

znanje za prakso
mera 8 mm, nekatera rezila imajo steblo 6 mm, tista iz “colskih” dr`av pa tudi 6,35 mm (npr Black&Dec-ker). Ve~ji (in precej mo~nej{i) modeli rezkalnikov uporabljajo tudi temu primerna ve~ja rezila.
Zatezne pu{e za na{ rezkalnik so dosegljive v vseh navedenih dimenzijah, pravzaprav je 8 mm pu{a `e prilo`ena, do drugih pa ni te`ko priti. Prav je, da smo pozorni na pravilno izbiro le- teh, improvizacija se naj-ve~krat kon~a slabo – ali za rezilo, v skrajnem primeru lahko tudi za vre-teno stroja!
Le`aj na koncu rezila je izredno koristen dodatek v primerih vodenja rezkalnika ob `e obdelanem robu ali ob pripravljeni {abloni.
Poleg tega je pomembno razumeti, da rezila iz orodnega jekla (HSS) niso primerna za obdelavo umetnih materialov ali tvoriv in ~eprav so rezila s plo{~icami iz karbidne trdine (WH,HM) za masivni les manj us-pe{na, jih zaradi njihove univerzalnosti (in delno tudi dalj{e trajnosti) bolj pogosto uporabljamo. Cenovni razredi so pri rezilih dosegli neverjetne razpone, dvomim, da je {e pri kateri vrsti orodja tako. Tako lahko recimo dobimo garnituro z 12 rezili `e za manj kakor 5.000 SIT, hkrati pa bomo od{teli za (na prvi pogled enako tistim dvanajstim) ENO rezilo tudi ve~ kakor navedenih 5.000 SIT! Seveda, razlika je v kvaliteti, trajnosti, natan~nosti izdelave, morda pa tudi v precenjenosti posameznih izdelkov.
Bru{enje teh rezil moramo prepustiti strokovnjaku, `e najmanj{i amaterski poseg lahko geometrijo rezila tako spremeni, da to ne bo ve~ uporabno. Prav neverjetno je, kako nepravilno bru{eno rezilo sicer daje ob~utek ostrine, vendar med delom neusmiljeno za`iga obdelovani material!
Vse kar si lahko privo{~imo, je gla-jenje rezila z diamantnim gladilom na prsni strani rezilne ploskve - morda je tak poseg smiseln enkrat, dvakrat, potem pa ga le odnesimo v bru-silnico.
DELO Z REZKALNIKOM
Po na~inu dela lahko uporabo rez-kalnika lo~imo na tri osnovne na~i-ne: rezkanje ob prislonu, rezkanje ob le`aju in rezkanje v {abloni. Tokrat bomo pogledali le enega od njih – rezkanje ob prislonu.
Rezkanje ob prislonu
V ta namen je v kompletu rezkalnika fino nastavljivi prislon, ki ga montiramo direktno na plo{~o rezkalnika in nato vodimo ob robu lesa. Prislon je sestavljen iz nosilnega dela, vijaka za fino nastavitev in dveh premi~nih plasti~nih prislonskih letev. Po potrebi lahko le-te tudi nadomestimo s {ir{imi, kotnost dela bo bolj{a, morda pa bomo tako letev tudi prerez-kali, s ciljem prepre~itve zatrganja lesa, kar sicer bolj pogosto uporabimo pri miznih rezkalnih strojih.
Pri vzdol`nem rezkanju ob prislonu, recimo pri izdelavi brazde, je potrebno voditi rezkalnik proti smeri vrtenja rezila, kar omogo~a stalen pritisk ob obdelovanec. Rezkanje v smeri vrtenja je mo`no, vendar le pri zelo majhnem odvzemu materiala (manj kakor 1 mm). Tako bomo na primer dosegli precej bolj gladko povr{ino, seveda ob maksimalni pazljivosti in trdnem dr`anju stroj~ka.
Kadar rezkamo utor, je zelo pomembno pomisliti na smer vodenja, napa~na smer namre~ rezilo pritiska proti prislonu in slej kot prej bo utor za{el iz smeri. Glede na to, da se rezilo vrti v smeri urnega kazalca, moramo utor rezkati z leve proti desni, ~e imamo prislon obrnjen k sebi in
nasprotno, ~e je prislon na drugi strani obdelovanca. V globino nikoli ne rezkamo ve~ kakor 5 mm, za globlje utore je potrebno dva- ali trikratno spreminjanje globine rezkanja. Tu so nastavljivi vijaki globine lahko v veliko pomo~, predvsem takrat, ko izdelujemo ve~ enakih utorov.
Pri vzdol`nem rezkanju, zlasti utorov, bo {e kako prav pri{la mo`nost priklopa rezkalnika na sesalec in kljub ve~ji okornosti vodenja je delo kva-litetnej{e in predvsem bolj ~isto. In ne nazadnje: malce pomislite na svojo starost in poskrbite za glu{nike, zvok tako rezkalnika kakor tudi sesalca je kar precej mo~an ( odvisno od oblike rezila in materiala, ki ga obdelujemo, gre v~asih precej prek dovoljenih mej) in zlasti pri dalj{i uporabi je prav, da se primerno za{~itimo.

ijaLeS 54(2002) 4
ZS - Zdru`enje lesarstva
iz dela zdru`enja
4. sestanek (razgovor) o prenovi KPL z dne 6. marca 2002, ki je potekal v sobi 16/ I, Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Razgovor se je pri~el ob 13.00 uri in kon~al ob 16.50 uri.
Sestanek je vodil g. Vedlin (SIN-LES).
Dnevni red:
1.  Obravnava simulacijskih izra~unov po predlogu SINLES-a
2. Dogovor o za~etku nadaljevanja uradnih pogajanj o KPL
V odsotnosti g. Gregori~a je skupino delodajalcev vodila ga. Gole-Gran-dovec, ki je najprej predlagala obravnavo pisma sindikata KNSS.
KNSS navaja, da ima odlo~bo o reprezentativnosti v panogi lesarstva za obmo~je Slovenije; zahteva nav-zo~nost na pogajanjih o KPL, ker je tudi podpisnik te pogodbe.
GZS - Zdru‘enje lesarstva je zahtevalo strokovno mnenje MD in strokovno mnenje pravne slu‘be pri GZS z namenom, da se ugotovi ali Odlo~ba o reprezentativnosti KNSS kot sindikalne centrale zadostuje kot pravni temelj za sodelovanje KNSS v pogajanjih o KPL (pano‘na pogodba); SINLES - Sindikat lesarstva Slovenije ima namre~ ob Odlo~bi o reprezentativnosti ZSSS kot sindikalni centrali, {e odlo~bo o reprezentativnosti SINLES-a v panogi lesarstva (podobne pa KNSS nima, oziroma pano‘ni sindikat lesarstva v KNSS sploh ne obstaja).
SKLEP: Pogajalski skupini sta seznanjeni s predlogom KNSS. KNSS bo povabljena na nadaljevanje uradnih pogajanj o prenovi KPL. Takrat bomo zahtevali, da se izka‘e z odlo~-
bo o reprezentativnosti v lesarski panogi.
ad/1
Uvodno razlago k sklepom UO GZS - Združenje lesarstva je podala ga. Gole- Grandovec. Sklepi temeljijo na izračunih v družbah lesarstva. Vsi so izhajali iz enake osnove (september 2001). Izračuni so pokazali različne (v večini visoke) odstotke povečanja mase plač, če bi se model SINLES-a uveljavil v praksi. Zato je UO predlagal, da se model popravi zaradi prevelikega pritiska na maso plač.
Temu so oporekali predstavniki delojemalcev. G. Vedlin je vztrajal, da sta izračuna, narejena v LIP Radomlje in opis izračuna v INLES Ribnica, edina korektna in pravilna, narejena natančno po navodilih s predstavitve modela z dne 1. oktobra 2001. Ob natančnem upoštevanju navodil bi tudi v drugih družbah ugotovili nižje odstotke povečanja mase za plače.
G. Ferčec je menil, da način priprave izračunov brez upoštevanja navodil kaže, da ni pripravljenosti za uresničitev modela SINLES. Upoštevali smo sklep UO, da z modelom seznanimo tudi druge. MD je model sprejelo in je, kot posebno poglavje, že vključen v predlog socialnega sporazuma 2002-2004.
V razpravi so se pojavljali tile predlogi:
•  v najnižjih tarifnih razredih moramo nekaj narediti;
•  določiti bi morali najnižjo ceno dela za lesarstvo;
•  še enkrat preučiti model v LIP Radomlje - delo opravi komisija, s ciljem določiti minimalno ceno dela v lesarstvu.
Delojemalska stran je poudarila, da z izenačitvijo I.P.l.TR z minimalno
iz vsebine
ijaLeS 54(2002) 4

GZS - Zdru`enje lesarstv
pla~o (na na~in po modelu SINLES-a) pridemo do najni‘je cene dela, od tu naprej pa pripravimo nov pla~ni model. Sledil je predlog: Deloda-jalska stran pripravi predlog zneska (osnovo ali % osnove) za pribli‘e-vanje “enke k minimalki” do 31. marca 2002.
Delodajalci: Predlog sprejemamo, treba pa je ve~ ~asa za pripravo vseh izra~unov.
SKLEP: Pogajalska skupina delodajalcev pripravi predlog osnove za pribli‘evanje “enke k minimalki”. Do 22.4.2002 s predlogom seznani skupino  delojemalcev.
ad/2
Za predstavitev predloga delodajalcev se skli~e 5. delovni razgovor o prenovi KPL.
SKLEP: 5. delovni razgovor pogajalskih skupin za prenovo KPL skli-~e skupina delodajalcev, in sicer v ~etrtek, 25. aprila 2002, ob 13.00 uri v prostorih GZS, Dimi~eva 13, Ljubljana.
14. seja Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva, ki je bila dne 14. marca 2002 v upravi KLI Logatec
Dnevni red:
1.  Sprejem zapisnika 13. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva
2. Izvajanje strategije razvoja slovenskega lesarstva - spremljanje 2002
3. Okoljevarstvo - Potrebne aktivnosti v GZS-Zdru‘enju lesarstva za sinhronizacijo stanja z okoljevarstvenimi zahtevami EU
4. Standardi, presku{anje in certificiranje na podro~ju lesarstva
5. Izobra‘evalna problematika:

•  program Komisije za izobra‘evanje
•  informacija o vi{ji lesarski {oli
•  informacija o podiplomskem {tudiju
6. Razno
Sklepi:
1.  Zapisnik trinajste seje UO GZS-Združenja lesarstva se v celoti soglasno sprejme.
2. Skliče se izredna seja UO GZS-Združenja lesarstva, in sicer 5. aprila 2002, ob 9. uri, na katerega se povabi tudi člane deloda-jalske pogajalske strani za prenovo PKP. Člani UO do seje pripravijo individualne podatke po podjetjih o tem, kakšna je izhodiščna plača v njihovih podjetjih (za prve tri tarifne razrede) ter povprečno izplačana plača (januar 2002), preračunana na 174 ur, z individualnimi pogodbami ali brez njih.
3.  Center za mednarodno konkurenčnost (CIC) predstavi situacijo lesarske panoge glede na postavljeno strategijo na naslednjih pogajanjih s sindikatom SINLES, in sicer 25. aprila 2002, ob 13. uri na GZS.
4.  GZS naj organizira izobraževanje za delodajalsko pogajalsko stran z namenom izboljšanja profesionalne ravni pogajanj s sindikati.
5.  UO GZS-Združenje lesarstva sprejema informacijo o “dramatični” situaciji stavbarjev v 1. 2001 in podpira nadaljnje delo sekcije proizvajalcev stavbnih elementov, zlasti glede usklajenega nastopa na trgu.
6. Vsako podjetje v lesarski panogi naj z “internim benchmarkin-gom” primerja svojo situacijo glede na ključne ugotovitve
izvajanja strategije (spremljava pano‘nih podatkov v obdobju 1996-2000).
7. Strokovna slu‘ba GZS-Zdru-‘enja lesarstva dostavi ~lanom UO kopije prosojnic, ki jih je predstavil mag. Zager (CIC) in niso bile objavljene v materialih za sejo.
8. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema terminski plan aktivnosti za uskladitev stanja z okoljskimi predpisi, ki jih je za~rtala {tudija mag Slovnikove z naslovom Okoljevarstvo (2002). UO GZS-Zdru‘enja lesarstva bo obravnavano tematiko obravnaval na naslednjem UO v juniju 2002, skupaj z RCL-om in Biotehni{ko fakulteto in posku-{al najti skupne vire financiranja na tem podro~ju ter dolo~il program z vsebinskimi nosilci za dolo~eno podro~je. Poleg skupine pohi{tvo se bo v program vklju~il tudi preostali del industrije (proizvodnja ‘aganega lesa, plo{~ itd.).
9. GZS-Zdru‘enje lesarstva prek RCL-a kandidira na Ministrstvu za gospodarstvo RS za financiranje projekta s podro~ja standardizacije ter direktiv, ki so pomembne za ~lanice GZS-Zdru‘enja lesarstva.
10. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema in potrjuje Program dela komisije za izobra‘evanje.
11. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva na~eloma podpira predlog Srednje lesarske {ole Nova Gorica za uvedbo novega programa “oblikovalec notranje opreme” (vi{je{olsko izobra-‘evanje), vendar naj gre predlog za ta program skozi vse obi~ajne verifikacijske postopke, ki bodo pokazali njegovo upravi~enost in
Les 54(2002) 4
ZS - Zdru`enje lesarstva
smiselnost. Komisija za izobra-‘evanje, ki deluje v okviru GZS-Zdru‘enja lesarstva, naj preu~i potrebe po tej specializaciji, vendar naj se ta program, ~e je potrebno, vklju~i v program ‘e ustanovljene Vi{je strokovne {ole za lesarstvo v Mariboru (lahko kot modularna varianta).
12. Na povabilo Vi{je strokovne {ole v Mariboru bo ena izmed naslednjih sej UO GZS-Zdru-‘enja lesarstva v prostorih te {ole.
13. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema informacijo o izvedbi pedago{kega dela na Oddelku za lesarstvo BF v l. 2001.
14. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira sofinanciranje in koordinacijo sejma MEBEL v Skopju s strani GZS-Zdru‘enja lesarstva in Oddelka za gospodarsko promocijo - GZS.
Ob koncu seje se je predsednik UO, g. Peter Tom{i~, zahvalil gostiteljici seje, t.j. direktorici dru‘be KLI Logatec gospe Danijeli Rus, za izredno gostoljubje pri izvedbi seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva.
Naslednja seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva bo predvidoma v juniju 2002, gostitelj seje bo g. Andrej Mate (Inles, d.d).
Rezultati ankete GZS-Zdru`enja lesarstva o poslovanju lesne industrije v letu 2001
Na poslano anketo 83 podjetjem (z ve~ kot 50 zaposlenimi) je izpolnjeno anketo poslalo 56 podjetij, kar pomeni pribli‘no 61,4 % vseh zaposlenih v lesni industriji (DD20 in DN36.1). V anketo smo zajeli vse odgovore, ki so prispeli na GZS-
Združenje lesarstva, in sicer najkasneje do 27. marca 2002.
Rezultate ankete poslovanja pošiljamo skupaj z anketo brez imen podjetij samo tistim podjetjem, ki so nam poslala pravilno izpolnjene ankete.
•  Prihodki v lesni industriji (DD20 in DN36) so v nominalnem znesku v letu 2001 v povprečju porasli za 4,1% nasproti letu 2000, realno pa so padli za 4,0 %1. Najbolj so porasli v raznovrstni proizvodnji, sledi ji proizvodnja pohištva (v nominalnem znesku približno za +12,6 %, kar pomeni realen porast za 3,9 %). Prihodki pa so nominalno padli v proizvodnji žaganega lesa (-4,9 %) in v proizvodnji stavbenih elementov (-8,1%).
•  Odhodki so v povprečju porasli nominalno za 6,0 % (realno -2,2 % ), od tega najbolj v raznovrstni proizvodnji (nominalno +24,0 %), sledi ji proizvodnja pohištva (+12,0 %). Odhodki pa so nominalno in realno padli v proizvodnji žaganega lesa (-3,7 %) in v proizvodnji stavbenih elementov (-2,2 %).
•  Koeficient gospodarnostil je znašal na podlagi ocene iz ankete v povprečju za lesno industrijo 0,997, kar pomeni, da je lesna industrija poslovno leto najverjetneje zaključila blizu ničle (uradni rezultat bo znan v začetku meseca maja!). Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da je izguba nastala v vseh delih lesne industrije, razen v proizvodnji pohištva, ki je poslovno leto zaključila z dobičkom (koeficient gospodarnosti je znašal 1,038).
•  Delež tujega trga v prihodkih je v povprečju znašal 60,1%, od tega
ima največji delež še vedno proizvodnja stavbnih elementov (63,6 %) in najmanjši delež proizvodnja žaganega lesa (30,5 %). Sicer pa so se prihodki na tujih trgih nominalno povečali za 5,9 % (realno -2,3 %). Daleč nad povprečjem so prihodki na tujih trgih porasli v proizvodnji pohištva (+15,9 %), kjer je delež na tujih trgih znašal 61,3 %.
•  Stroški financiranja so nominalno padli (-4,8 %).
•  Čisti dobiček se je nominalno v povprečju povečal za 15,0 %, od tega najbolj v proizvodnji pohištva (+40,1 %).
•  Čista izguba na drugi strani pa je v povprečju povečala (+542,3 %); čista izguba se je povečala v vseh delih lesne industrije, od tega najbolj v proizvodnji stavbnih elementov.
•  Investicije so v povprečju porasle v lesni industriji za 193 %. Najbolj so porasle v proizvodnji furnirja in plošč.
•  Število zaposlenih se je v povprečju zmanjšalo za 0,2 %, od tega najbolj v proizvodnji furnirja in plošč (-2,7 %). Število zaposlenih je po anketi naraslo samo v proizvodnji pohištva (+ 1,2 %).
•  Dodana vrednost, kot pomemben kazalec produktivnosti, je v lesni industriji v nominalnem znesku porasla za 3,1% (realno -4,9 %). Dodana vrednost na zaposlenega je po podatkih iz ankete v letu 2001 (DD20 in DN36.1) znašala 14.367 EUR02.
•  Po podatkih SURS-a je povprečna mesečna bruto plača v lesni industriji (DD20 in DN36.1) v povprečju znašala za mesec december 2001 150.541
ijaLeS 54(2002) 4

GZS - Združenje lesarstv
SIT, kar pomeni zaostanek za gospodarstvom približno za dobro tretjino. Po podatkih iz ankete pa je povprečna mesečna bruto plača znašala (DD20 in DN36.1) 151.837 SIT.
Leto 2001 je bilo v glavnem leto preživetja za proizvajalce stavbnih elementov, ne pa obdobje vlaganja in investicij, kar je veliki meri tudi vplivalo na predviden poslovni rezultat slovenskih lesarjev (v 1. 2000 je imela lesna industrija ožje gledano, t.j. DD20 in DN36.1, pozitiven rezultat poslovanja v znesku 1,6 milijarde SIT).
Na vprašanje, kakšen je bil splošen trend poslovanja v lesni industriji v letu 2001 glede na prejšnje leto, so bili odgovori naslednji:
•  33,9 % anketiranih podjetij je odgovorilo z odgovorom “slabše”
•  23,2 % anketiranih podjetij je odgovorilo z odgovorom “enako” in
•  42,9 % anketiranih podjetij je odgovorilo z odgovorom “boljše”.
embala‘i za leto 2001. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo navodila za izpolnjevanje letnega poro~ila o embala‘i in odpadni embala‘i, ki bo v pomo~ zavezancem po tem predpisu. Sestavni del teh navodil je tudi Pravilnik o ravnanju z embala‘o in odpadno embala‘o (Ur. list RS, {t. 104/00 in spremembe ter dopolnitve {t. 12/ 02) - pre~i{~eno besedilo.
Zaradi velikega {tevila zavezancev po “Pravilniku” in s tem tudi telefonskih klicev vam bo na vsa va{a vpra-
sanja od 1. aprila dalje odgovarjal Jurij Seme, samostojni svetovalec v Službi za varstvo okolja in sicer osebno ali telefonsko (01/58-98-245) v stekleni dvorani pritličja Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva 13 v Ljubljani
•  ob torkih s pričetkom ob 9:30 uri in zaključkom ob 11:30 uri in
•  ob petkih s pričetkom ob 9:00 uri in zaključkom ob 11:00 uri.
Svetovanja s podro~ja ra~unovodstva - GZS -Zdru`enje ra~unovodskih servisov
[tevilna vpra{anja, ki jih dnevno zastavljajo podjetniki, so narekovala, da se nekatere storitve svetovanja na GZS organizirajo tako, da bodo na vpra{anja z dolo~enih podro~ij odgovarjali tudi zunanji strokovnjaki.
Svetovanje poteka telefonsko. Prosimo vas, da pred klicem pripravite mati~no {tevilko podjetja ali samostojnega podjetnika, po kateri vas bo svetovalec najprej povpra{al. Odgovore bo mo‘no prejeti izklju~no v ~asu uradnih ur, pisno vpra{anje po elektronski po{ti pa lahko po{ljete tudi zunaj dolo~enih terminov.
Telefonska {tevilka, na kateri bo dosegljiv svetovalec: 01/ 5898 245
Elektronska po{ta, na katero lahko predhodno po{ljete vpra{anje: stan-ka.istinic@gzs.si
Ravnanje z embala`o in odpadno embala`o
14. februarja 2002 so v Uradnem listu RS {t. 12/02 iz{le spremembe in dopolnitve Pravilnika o ravnanju z embala‘o in odpadno embala‘o (Ur. list RS, {t. 104/00). Najpomembnej{e spremembe se nana{ajo na vsebino in obliko poro~anja o embala‘i in odpadni embala‘i. Gre za obveznost po pravilniku o ravnanju z embala‘o in odpadno embala‘o, na osnovi katerega morajo proizvajalci, uvozniki, embalerji, trgovci in kon~ni uporabniki do 31. marca 2002 prvi~ posredovati Ministrstvu za okolje in prostor PORO^ILO o embala‘i in odpadni
PODROČJE
SVETOVALEC
URADNE URE
DAVEK NA DODANO VREDNOST
Andrej [ircelj, [ircelj Consulting, d.o.o.
ponedeljek, 9.00 - 11.00
DAV^NI POSTOPEK - Pravice in obveznosti zavezancev in in{pektorjev v postopkih in{piciranja
Ivo Simi~, Dav~no izobra‘evalni in{titut Ljubljana, d.o.o.              torek, 8.00 - 9.00
RA^UNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO - Knji‘enje poslovnih dogodkov in sestavljanje izkazov Sonja [kander, Ekofink, d.o.o            sreda, 9.00 - 11.00
DAVEK OD DOBI^KA PRAVNIH OSEB
Petra Mlakar, Delloite&Touche, d.o.o.
petek, 13.00- 15.00
PROGRAM POSVETOV IN IZOBRA@EVALNIH DELAVNIC ZDRU@ENJA RA^UNOVODSKIH SERVISOV
MAJ
delavnica            Pomen ustrezne notranje organiziranosti ra~unovodskega servisa
10. 5.                 15.00.19.00                                  GZS, Dimi~eva 13
delavnica 13.5.,14.5,15.5
JUNIJ
Razumevanje ra~unovodskih informacij za managerje - 12 urni te~aj 16.00 - 20.00                               GZS, Dimi~eva 13
delavnica            Davek na dodano vrednost
7.6.                     9.00 - 13.00
GZS, Dimičeva 13
razvedrilo Oto~ec
2. {portne igre ZRS
14.6.
en dan

ijaLeS 54(2002) 4
znanje za prakso
Povr{inska z voski (I. del)

ava lesa
Avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`., SL[ [kofja Loka
Uvod
Voski sodijo med sisteme v povr{in-ski obdelavi lesa, ki ne vsebujejo organskih topil. Stara znanja o postopkih voskanja so ‘e pozabljena, sedanja so pomanjkljiva, saj je {elakova politura za dolgo ~asa izrinila voske v ozadje. Zadnja desetletja so voske nadomestili premazi na osnovi sinte-ti~nih smol.
Voskanje je najstarej{i postopek, s katerim dose‘emo na lesu naravni sijaj. Po voskanju ostane tekstura lesa vidna in pore odprte. Voskane povr-{ine so za mnoge vrste lesa najlep{e, prijetnega vonja, plemenitega videza kakor tudi gladke in mehke na dotik.
Za voskanje so najbolj primerne mehke vrste lesa in hrast kot trda, grobo-porozna vrsta lesa. Podobno kakor z oljem obdelana povr{ina, tudi voskana povr{ina ni nikoli povsem dokon~ana.
Z leti nastane na voskani povr{ini zanimiva patina, ki je posledica stalne obrabe, brisanja, drgnjenja in drugih sprememb.
Prednosti voskovnih premazov na lesu
Les je “`iv”, organski in higroskopen material. Suh les sprejema vlago iz zraka, vla`en les vlago oddaja v zrak, ki ga obdaja. Enostavno re~emo, da “les diha”. Z umetno-smolnimi
premazi (npr. s poliuretanskimi laki) neprodu{no zapremo povr{ino lesa in onemogo~imo izmenjavo vlage med lesom in zrakom v okolici, kar vpliva na klimo v prostoru. Gradbeni materiali na naravni osnovi, kot so opeka, omet, tapete in preproge, imajo podobno kakor masivni les higroskopne lastnosti. Pri visoki zra~ni vlagi sprejemajo vlago iz zraka, ki jo nato oddajajo v suh zrak in tako uravnavajo klimo v prostoru. Voskovni in oljni premazi na lesu ne ovirajo izmenjave vlage med lesom in zrakom.
Masivni les, pri vla‘nosti okrog 10 % prevaja elektri~ni tok, ki ga v ve~ji meri prevajajo drugi gradbeni materiali na naravni osnovi. Nasprotno materiali na osnovi sinteti~nih smol, laki, ne prevajajo elektri~nega toka (izolatorji). Medtem ko se z drugimi trdimi materiali dotikamo lakiranih povr{in, se v teh povr{inah pojavi elektrostati~ni naboj. Premazi iz sinteti~nih smol skrajno slabo prevajajo elektri~ni tok, zato se elektro-stati~ni naboj ne odvaja. Na lakiranih povr{inah se nato ve‘e prah v ve~ji koli~ini. Tudi preproge iz umetnih vlaken se lahko tako mo~no “naele-ktrijo”, da ob dotoku ozemljenega prevodnika opazimo “preskok iskre”. Gradbeni biologi opozarjajo, da elektrostati~ni naboj spremeni klimo v bivalnih prostorih. Umetno spremenjena klima lahko {kodljivo vpliva
na stanovalce. Voskovni in oljni premazi zelo ugodno vplivajo na klimo v bivalnem prostoru, ker se ne “na-bijejo” s stati~no elektriko.
Priprava voskovnih premazov
^eprav lahko kupimo razne vrste pripravljenih voskov, poznavanje sestave in priprave koristi pri izbiri voskov in obdelavi lesnih povr{in. Nekateri proizvajalci voskovnih premazov izdelujejo obarvane voske. Pri obarvanih voskih moramo biti previdni, saj dobimo pri razli~ni debelini nanosa neenakomeren barvni ton. V primeru, da ‘elimo spremeniti barvni ton lesa, najprej lu‘imo lesno povr-{ino (z vodnimi lu‘ili).
Vosek za obdelavo pohi{tva je najve~-krat sestavljen iz ~ebeljega voska in karnauba** voska. Obe vrsti voska sta topni v terpentinovem* olju (ter-pentinu). Vosek lahko sestavljajo druge razli~ne vrste voskov, laneni firne‘ in dodatki za oplemenitenje v manj{ih koli~inah, kot so zeli{~ni eks-trakti in macesnova smola. Me{alno razmerje med voskom, oljem in topilom odlo~a o trdoti pripravljenega voska.
*Terpentinovo olje ( terpentin)
Vsebuje v glavnem a pinen C10 H16 , brezbarvno, vnetljivo teko~ino, ki di{i po smoli. Terpentinsko olje pridobivajo z destilacijo, iz smole razli~nih iglavcev. Terpentin dra‘i sluznico v dihalih in je {kodljiv v ve~jih koncentracijah. Plameni{~e ima pri 330C, vreli{~e pri 13 60C, maksimalna dopustna koncentracija na delovnem mestu je MAK 550 mg / m3 ali 10 0 ppm. (Fusseder, str. 37-38)
**Karnauba vosek
V primeru, da potrebujemo tr{i vosek, dodamo ~ebeljemu vosku karnauba vosek, ki se tali pri pribli‘no 810C. Karnauba vosek je zelo trd in pogosto sestavni del voskov za lo{~enje. Dodamo lahko tudi trdni parafin ali stearin, da lahko pripravljeni vosek bolje nana{amo. (Crump D., str. 74 )
Karnauba vosek je zelenkasto rumen listni izcedek brazilske karnauba palme (Copernicia cerifera). Uporabljamo ga v beljeni in neobeljeni obliki, kot dodatek drugim voskom, za izdelavo voskov in voskovnih mazil v povr{inski obdelavi pohi{tva ter stropnih in stenskih oblog. (Holz-lexikon, 1988)
ijaLeS 54(2002) 4

znanje za prakso
Pridobivanje ~ebeljega voska iz satja
^isti ~ebelji vosek lahko kupimo v kosih ali ga pridobimo iz satja, v katerem ni ve~ medu. ^e ho~emo dobiti vosek, ki bo primeren za povr{insko obdelavo lesa, talimo satje v vodni kopeli pribli‘no pri 70 do 800C tako dolgo, da se vosek uteko~ini, splava na povr{ino, kjer ga lahko odstranimo. Vosek o~istimo tako, da ga ponovno enkrat ali dvakrat segre-jemo in filtriramo skozi ~isto laneno krpo.. Med segrevanjem se zaradi nepazljivosti lahko talina vname, saj so voski lahkovnetljivi. Vosek ohladimo, da se utrdi. Nato mu dodamo pribli‘no 5 % lanenega olja, da ostane mehak.
Naravni ~ebelji vosek je rumenkaste barve. Lahko ga belimo, da postane bele barve in tr{i. ^ebelji vosek se tali pri kakih 650C.
^ebelji vosek s terpentinovim oljem
^ebelji vosek, ki ga kupimo v blokih ali kosih, nastrgamo s strgalom v stekleno posodo. Prelijemo ga s terpen-tinovim oljem in pustimo ~ez no~. Tako nastane pasta, ki jo lahko nana-{amo s ~opi~em na lesno povr{ino (Crump D, str.74).
Za pripravo voskovne raztopine raz-talimo 100 g ~ebeljega voska v vodni kopeli in nato po~asi prime{amo 1 l (liter) terpentinovega olja. Raztapljanje voska poteka v trdnem stanju,
“hladno” traja dalj ~asa. Svetle vrste lesa se obarvajo zaradi rumenega, naravnega voska. Kadar obarvanje ni za`eleno, dodamo obeljeni ali beli vosek v razmerju: 85 g belega voska, 15 do 20 g bele kolofonije* , 1 l (liter) terpentinovega olja ( Fusseder, str.85).
Politura iz ~ebeljega voska in karnauba voska
Potrebujemo 10 delov ~ebeljega voska in 1 del karnauba voska. Vosek nastrgamo s strgalom na ~ist papir in ga raztalimo v loncu z dvojnim dnom na plo{~i, ki jo ogreva elektri~ni tok. Uporabimo lahko tudi lonec za segrevanje v vodni kopeli. Taljenega voska ne smemo kuhati, ker lahko spremeni barvo. Taljenje voska traja kakih 10 minut.
Vosek odstranimo z grelne plo{~e in na 1 del raztaljenega voska prilijemo 10 delov terpentinovega olja. Med dodajanjem terpentinovega olja vosek me{amo, da postane me{anica podobna kremi.
Ko postane me{anica ravno prav viskozna in so se raztopili vsi drobci voska, vlijemo voskovno raztopino v plitvo posodo, kjer se ohladi.
Voskovno polituro lahko nana{amo {ele, ko se popolnoma ohladi. (Crump D., str.75)
*Kolofonija:
Za izdelavo kolofonije se uporabljajo balzami ve~ vrst. (V ‘ivem drevju so smole raztopljene v eteri~nih oljih kot balzami). Z destilacijo z vodno paro ali vakuumsko destilacijo oddvojimo hlapljivo terpentinsko olje. Trdni ostanek je kolofonij (angl. rosin). Kemi~no sestoji predvsem iz smolnih kislin, zlasti abietinske. Uporablja se za lepila, umetne smole, lake, kot emulgacijsko sredstvo v industriji kav~uka, za tiskarske barve, za mazanje lakov na godala (Torelli, Ti{ler, Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les {t.49, 1997, 11).
*stearin je:
1) ester glicerola in stearinske kisline, ki je ma{~obna kislina, glavna sestavina masti;
2)  zmes stearinske in palmitinske kisline, surovina za izdelavo sve~, mila idr. (Leksikon CZ, 1988)
*pepelika je kalijev karbonat, K2CO3. V preteklosti so pepeliko v velikem obsegu pridobivali z “izlu`enjem” iz lesnega pepela z vodo. Trdni, ~isti kalijev karbonat je bela, pra{kasta snov, ki na zraku hitro sprejema vlago. V vodi se dobro topi. Raztopina reagira mo~no alkalno. Uporabljamo jo kot dodatek predlu`ilom in razvijalnim lu`ilom za les iglavcev, ki jih obdelamo s predlu`ilom iz tanina ali pirogalola. Po{kodbe na ko`i o~istimo z obilo vode. Pepeliko shranjujemo v steklenih ali umetnosmolnih posodah, ki so ozna~ene s simbolom za zdravju {kodljivo snov.  (Fusseder, str 31 )
Priprava ~ebeljega voska z alkoholom
Plo{~e ~ebeljega voska prelijemo z alkoholom v razmerju 1:1. V vodni kopeli nato vse skupaj segrejemo in raztopimo.
Priprava ~ebeljega voska s stearinom in pepeliko
V vodni kopeli segrejemo in pome-{amo 20 delov stearina*, 5 delov ~e-beljega voska, 12 delov pepelike*, 2 dela trdega mila, nekaj vode in bar-vila.(Schnaus, str. 92).
Literatura:
1.    dds, das Magazin für Möbel und Ausbau, 6 / junij 2001, Eine Lanze, gebrochen für Öle und Wachse
2.   Crump D., Behandlung von Holzoberflächen, Ravensburger Buchverlag, 1995, str. 73-75
3.   Dittrich H., Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW-Verlag, 1990, str 112-114
4.   Fusseder,                Wenniger,                Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, str.31
5.   Polanc J., Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami, Les, {t.12, december 2001
6.   Schnaus E.,Oberflächenbehandlung alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992, str. 91-93 in 115
7.    Torelli, Ti{ler, Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les, {t. 11, 1997
8.   Weissenfeld P., Holzschutz ohne Gift ?, Okobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1988, str.87 –90
onudbe in povpra{evanja - vir: GZS- infolink
[tevilka PP 13325/02 (12371)
Slovensko podjetje nudi masivno pohi{tvo,
pohi{tvo, pro~elja za pohi{tvo, stavbno
pohi{tvo, stre{na okna, pvc profile, betonske
elemente ter kovinske izdelke.
Podjetje: TIM MACLER D.O.O.
Kontaktna oseba: Toma‘ Veni{nik
Ulica:       OB @ELEZNICI 3
Po{ta:      3000 CELJE
tel.: +386 / (0)3 / 897 05 40 faks: +386 / (0)3 / 897 05 41 e-mail:   makler@siol.net
[tevilka PP 13320/01
Slovensko proizvodno podjetje nudi alu ograje, drsna, nihajna in konzolna vrata, roloje, parkirne ovire, alu vagonska okna. Nudijo tudi PVC stavbno pohi{tvo. Podjetje: ALMONT Kontaktna oseba: @ivka Vihteli~ Ulica:       PARTIZANSKA ULICA 38 Po{ta:      2310 SLOVENSKA BISTRICA
tel.:     02 / 8187 366
faks:   02 / 8181 933
e-mail: zivka.vihtelic@ almont-aluplast.si

ijaLeS 54(2002) 4
trokovne vesti
Pohi{tvo za jutri{nji dan
avtor prof. dr. Mirko TRATNIK, B F, Oddelek za lesarstvo
Izlo~iti se iz sivega povpre~ja in postati “vodilni” na nekem trgu oziroma tr`nem segmentu, pomeni izvajati marketin{ko strategijo diferenciacije, za kar je potrebno vzpodbujati emocije potencialnih potro{-nikov. Mnoge industrijske panoge, kot npr. avtomobilska industrija in industrija zabavne elektronike ter drugi, tak prijem uspe{no izkori{~ajo sebi v prid. Medtem ko se industrija pohi{tva najve~krat ukvarja prete`no s stro{kovnim vidikom izdelave in ~im vi{jimi prodajnimi cenami izdelkov, lahko pri tem zanemarja potrebe in/ali `elje potencialnih potro{nikov. Podjetni{ki cilji morajo biti dolgoro~no naravnani na kupce. Po ugotovitvah raziskovalcev Centra za mednarodno konkuren~nost (Strate{ka {tudija, 2000) naj bi management v slovenski lesnoindustrijskih podjetjih primarne in finalne predelave lesa za izbolj{anje nezavidljivega konkuren~nega polo`aja v primerjavi z de`elami EU in v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami v Sloveniji, izvajal naslednje “notranje managerske ukrepe”, ki zajemajo naslednjih osem segmentov delovanja: pove~anje prodajnih cen, zmanj-{anje prodajnih provizij, zmanj{anje reklamacij v jamstveni dobi, zma-nj{anje kasnitvenih penalov, zmanj-{anje odpadka materiala, zmanj{anje napak in izmeta, zmanj{anje porabe
elektri~ne energije in zvi{anje delovne discipline. Pri tem pa je verjetno premalo poudarjeno na~elo ino-vativnega, enkratnega izdelka, tr`no uspe{nega izdelka, ki podjetju dolgo-ro~no zagotavlja obstoj in razvoj.
Kako do novega izdelka
Novi inovativni pohi{tveni izdelki so lahko plod nesistemati~nih, naklju~-nih prizadevanj po metodi poskusi in popravi, lahko pa so tudi rezultat sistemati~nega postopka s posebnimi metodami za razvijanje novih izdelkov. Ustvarjanje idej za nove izdelke s “konstrukcijsko metodolo{kim na-~inom” je primerno za re{evanje jasno definiranih nalog, ki temeljijo
na `e znanih re{itvah. “Konstrukcijski metodolo{ki na~in” lahko kombiniramo tudi z znanimi metodami iskanja idej za nove izdelke: pri metodi viharjenja mo`ganov (brain-storming) gre za tehniko ustvarjanja idej v majhni skupini, ki temelji na odpravi samocenzure pri posamezniku in na asociacijah z idejami drugih udele`encev; sinektika je tehnika skupinskega iskanja nove re{itve problema s povezovanjem razli~nih misli in zamisli po analogijah; delfi tehnika je metoda skupinskega oblikovanja novih idej, kadar so udele`enci fi-zi~no lo~eni drug od drugega in v ve~ zaporednih krogih producirajo in vrednotijo ideje za re{itev problema. Pri navedenih metodah pa vedno obstaja nevarnost, da izlo-~imo najbolj{e re{itve (npr. nove inovativne izdelke) zaradi tega, ker nismo dovolj upo{tevali kon-fliktnosti podjetni{kih ciljev.
Za re{evanje problemov zapletenih razvojnih procesov, kot je npr. razvijanje novih inovativnih izdelkov, sta Nemca Linde in Hill napisala priro~nik za re{evanje kompleksnih razvojnih procesov in razvila posebno konstrukcijsko – inovacijsko metodo, s kratico WOIS (nem.: Widerspruchsorientierte Inovationsstrategie). WOIS konstrukcijski koncept upo{teva: megatrende, evolucijski prijem, identificiranje konflikt-nosti, protislovnost zahtev, pravila re{evanja problemov, re{itve s pri-dr‘ki ter variacije in kombinacije (G. Rush: Neue Ideen für Möbeldesign. Design+Beschlag Magazin, 2001) Tudi v pohi{tveni panogi je ta metoda lahko zelo uporabna. Nimamo sicer raziskovalno potrjenih informacij o tem, kako razvijamo izdelke v slovenskih pohi{tvenih podjetjih, lahko samo ocenjujemo - na osnovi predstavljenega na ljubljanskem
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
pohi{tvenem sejmu - da gre prete‘no za bolj ali manj modificirane ‘e bolj ali manj znane proizvode, ne pa za resni~no nove, izvirne izdelke, ki so nuja za nov zagon slovenske pohi{t-vene industrije. ^e situacijo primerjamo na primer z avtomobilsko industrijo, je na prvi pogled razvidno, da se dana{nji osebni avtomobil bistveno razlikuje od avta izpred ~etrt stoletja; podobno velja za celo vrsto izdelkov zabavne elektronike, za osebne ra~unalnike, za male gospodinjske aparate, “inteligentno belo tehniko”, za male lesno-obdelovalne stroje idr.
Kako dalje
Za doseganje {estih temeljnih stra-te{kih dolgoro~nih razvojnih ciljev slovenske pohi{tvene industrije (sektor 361) do leta 2006: dvig produktivnosti, dvig rentabilnosti, dvig izvozne u~inkovitosti, tehno-lo{ka revitalizacija zastarelih proizvodnih obratov, zadr‘anje relativno visoke ravni zaposlitve in izbolj{anje kvalifikacijske strukture, bi bilo v prihodnje nujno, da bi se management v posameznih podjetjih, bolj sistemati~no kot doslej, ukvarjal s problemi iskanja novih pohi{tvenih izdelkov za potro{nike jutri{njega dne. To naj bi se kazalo tudi na edini slovenski sejemski prireditvi, na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, na ta na~in, da bi podjetja in posamezniki predstavljali izvirne oblikovalske osnutke in bivalne re{itve, ki bi jih ocenjevala in nagrajevala nepristranska, {iroko razgledana in vizio-narska ‘irija, ki sploh ni nujno, da jo sestavljajo samo lesarji in arhitekti. Veljalo bi poskusiti ‘e v leto{njem letu.
Poslovno komuniciranje
avtorica Branka HRIBAR, univ. dipl. ekon., predavatelj, Visoka strokovna {ola Maribor
“Od vseh stvari
je komuniciranje
nekaj najlep{ega.” (John Dewey).
“In nekaj najte‘jega.” (Janko Berlogar).
Slovenija je v sklepni fazi pridru‘e-vanja Evropski skupnosti in prehoda v tr‘no ekonomijo. Prihajajo~a, nova dru‘bena razvojna paradigma sloni predvsem na ~love{kem kapitalu in tehnologijah, ki sestavljajo informacijsko dru‘bo. Globalni razvoj ne dopu{~a posameznim, manj razvitim dr‘avam la‘jih poti ali bli‘njic do uspeha. ^e se bodo podjetja 21. stoletja hotela obdr‘ati na svetovnem trgu, njihova tr‘na naravnanost ne bo ve~ zadostovala. Razvoj telekomunikacijskih sredstev ter razcvet informatike utemeljujeta dejstvo, da gre za zlato dobo komunikacij. Svet nas ne bo nikoli nehal presene~ati z novimi oblikami sporo~anja, z novimi zahtevami na trgu delovne sile. Samo u~in-kovita vlaganja v nenehno izobra‘e-vanje in izpopolnjevanje komunikacijskih ve{~in sta porok za uspe{no uveljavitev.
Predmet poslovno komuniciranje in vodenje podjetij je v okvirju vi{je{ol-skega strokovnega izobra‘evanja temelj za splo{na, strokovna in uporabna znanja s podro~ja poslovnih komunikacij. Za predavatelje je to nedvomno izziv, kako ob uporabi sodobnih metod pou~evanja bodo~e diplomante usposobiti za vi{jo raven delovanja v dru‘ini, na delovnem mestu in v okolju.
Del predmeta je koncipiran tako, da {tudente seznani s teoreti~nimi osnovami in spretnostmi, ki so potrebne v praksi za uspe{no poslovno delovanje.
Prakti~ni del se izvaja v okvirju laboratorijskih vaj in daje poudarek razvoju osebnega poslovnega komuniciranja, kot so poslovni razgovor, predstavitveni govor, poslovna pogajanja, poslovni sestanki. Delo v skupinah omogo~a, da posamezniki razvijajo osebne, individualne lastnosti, retori~-ne ve{~ine, da pridobijo sposobnosti timskega dela in prevzamejo odgovornost za re{evanje problemov in konfliktov. To pa so tista uporabna znanja, ki v povezavi z etiko in estetiko prispevajo k poslovni odli~nosti in prepoznavnosti posameznika in podjetja kot celote. Tovrstna strokovna znanja, vrednote in lastnosti, so temelj mana-gerjevega upravljanja in vodenja podjetja.
Mednarodna raziskava v letu 2001, v katero je bila poleg dvajsetih dr‘av vklju~ena tudi Slovenija, je ponovno pokazala, da smo Slovenci po pismenosti {e stalno na dnu svetovne lestvice. Pri tem je pismenost opredeljena kot zmo‘nost razumevanja, uporabe in posredovanja informacij iz razli~nih pisnih virov. To dejstvo nalaga odgovornost predavateljem, da {tudente na seminarskih vajah navajamo na doslednost pri pisni poslovni komunikaciji in poslovni korespondenci in tako poleg kakovosti izobra-‘evanja poskrbimo tudi za imid‘ lastne izobra‘evalne institucije.
Les 54(2002) 4
trokovne vesti
Pogled skozi notranja vrata
Mednarodni sejem SAIEDUE 2002, Bologna
avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d.
Po 21 postavitvah se je SAIEDUE v dneh od 20. do 21. 03. 2002 potrdil kot uspe{en mednarodni sejem oziroma predstavil kot najve~ja razstava izdelkov in tehnologij notranje opreme ter zaklju~nih in obnovitvenih gradbenih del. Kot tak naj bi kar najbolj neposredno odgovoril vsem do-ma~im in tujim obiskovalcem, tako navadnim potro{nikom kot profesionalnim strokovnjakom, na vpra{anje, kateri materiali in katere re{itve bodo dolo~ale tako zasebne kot javne bivalne prostore v prihodnje.
Gre seveda za ve~no vpra{anje, kako bivati bolj sodobno, prijazno in udobno. In SAIEDUE 2002 je na okoli 150.000 m² in s prek 1.500 razstavljavci, organiziranih v 7 sektorjev ponudil kar nekaj odgovorov za veliko okusov, tradicij in navad, v glavnem italijanskih. Ocenjuje se, da je bil obisk nekje na nivoju lanskoletnega oziroma rekordnega s pribl. 114.000 doma~imi in okoli 9.000 tujimi ali skupno s 123.000 obiskovalci iz kar 113 de‘el (od tega 480 iz Slovenije).
Kakorkoli, od sedmih sektorjev sta bila kar dva namenjena za okna in vrata (izdelki ter tehnologija in sistemi) v kar devetih razstavnih prostorih ali na skoraj 1/2 razstavnih povr{in (v letu 1997 le na pribl. 1/ 3). Pri tem je Slovenijo ~astno in
upamo, da tudi uspešno, zastopalo podjetje KLI Logatec.
Seveda je samo poldnevni ogled tako obsežnega sejma premalo za kolikor toliko resnejši pregled stanja ter oceno možnih smeri razvoja na področju notranjih vrat (kar bodo gotovo opravili profesionalni analitiki, in upajmo, objavili v nam dostopnih publikacijah), vendar vseeno nekaj vtisov in sklepov iz prve roke:
1.  Tako videz kot (delno) konstrukcija večine notranjih vrat iz lesa in lesnih ter drugih tvoriv sta skoraj izenačena z vhodnimi vrati.
2.  Design notranjih vrat se praktično že nekaj let ni spremenil, spremenila pa se je struktura razstavljenih vrat:
•  Standardnih brazdanih notranjih vrat s klasičnimi ostrorobimi podboji in z normalno furniranimi krili je bilo še vedno zelo malo (in še manj s pred leti pogostimi krili v divjih intar-zijah).
•  Pred leti zelo opaznih oblikovnih eksperimentov, ki jih nudi sodobna CNC tehnologija (na vratnih krilih), ni bilo več videti, bilo pa je precej novih oblik v smeri modernističnih DESIGN izvedb.
3. Večina notranjih vrat je za naše razumevanje relativno razkošnih, in sicer so bili opazni:
•  bogati profili podbojev praktično z izključno zaobljenimi, relativno širokimi in debelimi oblogami (vse spojene na polno zajero) in delno tudi z zaobljenimi pokončniki in prečniki (na vedno ne povsem precizno polno zajero in tudi na topi spoj);
•  nebrazdana vratna krila z zaobljenimi robovi;
•  krila z okviri in profiliranimi polnili;
•  razni profili okrasnih letev in mrež za steklo;
•  dimenzijsko na minimum zmanjšano funkcionalno okovje (nasadila in čelnice ključavnic praviloma v medenini);
•  bogata naravna, lužena in/ali tonirana površinska obdelava (ne več nujno v za nas pretiranem visokem sijaju, vendar še vedno taka, da na vratih ne gledamo furnirja ampak samo površino);
•  klasične in moderne vitraže ter drugi stekleni ali plastični dodatki.
3.  Folirana vrata: delež teh vrat (v vedno avtentičnejših dizajnih oziroma imitacijah lesa) narašča.
4.  Furnirji - površine: prevladujejo izdelki iz temnejših furnirjev (češnjevina, orehovina in razni eksotični lesovi) oziroma v temnejših površinskih obdelavah (cenejših furnirjev svetlih lesov, npr. topolovine).
5.  Kvaliteta furnirja in površinskih obdelav:
•  v furnirju so vidne nekatere napake, ki jih “germanski” trg (še) ne sprejema, in sicer: beljava pri hrastovim, velike
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
7.
8.
barvne razlike v teksturi, rebrast furnir;
spoji furnirja po “germanskih” kriterijih skoraj praviloma niso dobri oziroma niso povsem zaprti;
z ‘e omenjeno bogato povr{insko obdelavo iz manj kvalitetnega in slab{e spojenega furnirja je dose‘ena ustrezna “latinska” kvaliteta izdelkov.
Razlike v barvnih tonih: nikogar ne motijo velike (po “germanskih” kriterijih mo~no prese`e-ne) barvne razlike, ki so tu in tam opazne na razstavljenih vratih, kot so npr.:
povr{ina kril iz furnirja in povr{ina robov iz fine-line;
intarzijski efekti pri vzdol‘no-pre~no spojenih furnirjih stilnih kril;
zebra efekti pri levo-desno spojenih furnirskih listih na elementih podboja;
razli~ni barvni toni na krilu in na podboju oziroma na profilih pokon~nikov in pre~nikov ter na oblogah;
razli~ni barvni toni vgrajenih dodatkov, npr. letvic in mre‘ za zasteklitev vrat.
Drsna vrata: poleg ‘e klasi~nih ravnih eno- in dvokrilnih drsnih vrat (praviloma izvedba v steno) so nekateri specializirani proizvajalci razstavili tudi ukrivljena drsna vrata (v obeh izvedbah). S tem je omogo~ena kompletna oprema (v tlorisu) okroglih prostorov, saj so bila eno-in dvokrilna vrata z nasadili ter balkonska vrata in okna poznana ‘e preje.
Vhodna vrata v stanovanje: prav v tem segmentu se notranja in vhodna vrata po videzu in
konstrukciji prekrivajo. Za funkcijska vrata je zna~ilna skrita kovinska konstrukcija (in furnirana ali folirana preobleka) ter mo~no (tudi poudarjeno) funkcionalno okovje.
9. Predstavitev izdelkov: poleg tega, da je {tevilo razstavljalcev notranjih vrat veliko in da imajo zelo podobne, skoraj ‘e med seboj standardizirane izdelke, je treba poudariti, da so se posamezne firme zelo potrudile pri precej inovativni prezentaciji
svojih izdelkov: z bogatimi ambienti in informativnim materialom. Italijani na tem podro~ju pa~ ostajajo vodilni in bi se lahko od njih marsi~esa nau~ili.
Za konec lahko ugotovimo, da je bila sejemska ponudba notranjih vrat na SAIEDUE 2002 zelo bogata in manj raznolika kot v preteklih letih. O~itno gre za sejem, kjer Italijani ponujajo predvsem Italijanom na podlagi svoje tradicije, osnovane ter s sodobnimi materiali in tehnologijami obdelane in fini{irane izdelke. Ker gre pri tem tudi za v~asih pretirano samosvoje “latinske” designe, so ti izdelki za preostalo, predvsem nam poznano “germansko” Evropo, manj ali celo nezanimivi (ker ima pa~ svojo tradicijo in tej prilagojeno tehnologijo). S tem pa {e ni re~eno, da Italijani ne konkurirajo drugim, npr. nem{kim proizvajalcem vrat (in tudi nam) na nem{kem trgu. Na tem sejmu za nem{ki trg aktualnih vrat pa~ ne razstavljajo.
Seveda lahko naredimo sklep tudi v nasprotni smeri: italijanski trg notranjih vrat je o~itno preve~ specifi~en, da bi ga lahko startali z “germanskimi” vrati, oziroma je ob tako mo~-ni ponudbi, kot jo je predstavil SAI-EDUE 2002 in tudi prej{nji sejmi v Bologni, investicijsko in {e kako druga~e vsaj zaenkrat prezahteven. Vsekakor pa bi to oceno najbolje komentirale in/ali korigirale izku{-nje, ki si jih je na SAIEDUE oziroma na podro~ju oken pridobilo podjetje KLI Logatec.
ViiaLeS 54(2002) 4
trokovne vesti
Skopski MEBEL 2002 v znamenju slovenskega pohi{tva
avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov.
Konec marca je makedonska prestolnica zaznamovana s sejmom ME-BEL. Na leto{njem 28. mednarodnem sejmu pohi{tva in opreme za dom in javne objekte, repromateri-ale in stroje ter opreme za pohi{tveno industrijo se je na 16.000 m² kar 40.000 obiskovalcem predstavilo prek 300 razstavljavcev iz Makedonije, Hrva{ke, Slovenije, Srbije in ^rne gore, Italije, Avstrije, Gr~ije, Tur~ije, [panije, Nem~ije, Bolgarije, Romunije in [vice.
Organizatorju se bo leto 2002 vsekakor zapisalo v spomin kot obdobje debelih krav, saj je po umiritvi lanske politi~ne krize v Makedoniji leto{nji MEBEL presegel vsa pri~akovanja ter tako postal najve~ji in najuspe{-nej{i v svoji skoraj tridesetletni zgodovini, ~eprav gre za enega naj-starej{ih specializiranih sejmov, ki jih prireja Skopski sejem. Tako se je zavihtel ob bok ostalim trem najpo-membnej{im pohi{tvenim sejmom na tleh biv{e Jugoslaviji.
Kljub temu da je sejem namenjen tudi stavbnemu pohi{tvu, reproma-terialom, strojem ter opremi za po-hi{tveno industrijo, je med razstavljenimi eksponati zavzemalo levji dele‘ pohi{tvo. Med slednjim je tako po {tevil~nosti kot kakovosti mo~no izstopalo slovensko, ki je bilo v kategoriji tujih razstavljavcev najmo~-neje zastopano in je tudi prejelo kar
3 sejemske nagrade: z Zlatim mostom sta se oven~ali LIPINA CINEMA v kategoriji kuhinj in ALPLE-SOVA DIVA v kategoriji dnevnih sob, medtem ko je jedilnica BORDEAUX prinesla v NOVOLES Srebrni most.
Na sejmu je sodelovalo kar 70 slovenskih podjetij (prakti~no vsa naj-pomembnej{a), poleg izstopajo~ih razstavljenih eksponatov pa se je dalo opaziti tudi {tevilne slovenske po-slovne‘e, med katerimi niso manjkali niti glavni direktorji. Skopski sejem ni le pomembno poslovno sti~i{~e za makedonski trg, pa~ pa nudi mo‘nost za poslovne stike s {tevilnimi sosednjimi dr‘avami – Albanijo, Srbijo, Kosovim, Bolgarijo in Gr~ijo.
[e en sejem v ex-YU
AMBIENTA v Novem Sadu
Konec marca je bil v Novem Sadu pohi{tveni sejem, kjer slovenski proizvajalci sicer niso razstavljali, bili pa so navzo~i s svojimi izdelki na treh razstavnih prostorih: Namos, A}im in Grand-stil.
Med sejemsko ponudbo je prevladovalo poceni in zelo poceni blago, bolj{ega so prikazali le Grand-stil in deloma A}im ter podgrupa Ktitor/ Studio Interni, ki je razstavljala italijansko kosovno pohi{tvo: klubske mizice, mize, stole, dekorativne in dodatne elemente za opremo stanovanja: obe{alnike, stojala za de‘nike, konzolne mize itd.
Opaziti je bilo ve~ manj{ih proizvajalcev kuhinj povpre~ne kvalitete, ki vse ve~ vgrajujejo v svoje sestave tudi nove modne elemente: elemente s ko{arami, alu uokvirjene vitrine itd. Mnogo je ponudnikov, ki nudijo opremo stanovanja v celoti - od ko-palni{kih omaric do dnevnih prostorov - gre za obliko in‘eniringa manj-{ih delavnic, ki delujejo deloma na obrtni{ki osnovi.
Najbolj{i razstavni prostor je imelo podjetje Grand-stil, ki je razstavilo tudi izdelke LIPE - slednja je za razstavljeno garnituro jedilnice in dnevne sobe BIFFI tudi prejela nagrado “Dobar dizajn”, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Vojvodine.
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
Optimizem se vrača -čeprav počasi
Kaj se bo letos dogajalo na nemškem trgu pohištva
avtorica Fani POTOČNIK, univ. dipl. ekon.
Leto 2001 je bilo za pohi{tveno industrijo in trg pohi{tva v Nem~iji zelo te‘ko. Kazalci rasti prometa in drugi kazalci ekonomskih gibanj so se obrnili navzdol.
Posledice takih gibanj pa so znane: neugodna borzna gibanja, zapiranje podjetij, odpu{~anje delovne sile, zaskrbljenost zaradi mednarodnih dogodkov itd.
Morda si proizvajalci in trgovci po-hi{tva {e nikoli niso bili tako enotni v mnenju, da je treba iti v skupno akcijo osve{~anja potro{nikov. Cilj teh tr‘nih akcij, ki so jih organizirala razna zdru‘enja proizvajalcev, {e bolj pa trgovcev, je bil vzbuditi v prebivalcih potrebe in ‘elje po nakupu pohi{tva. Raziskovalni instituti pa so anketirali in analizirali navade in ‘elje potro{nikov, spremembe v njihovem obna{anju, pogojenem tudi z novim tehnolo{kim napredkom in dogajanji v svetovni areni.
Ena od raziskav je pokazala, da nem-{ki prebivalec porabi v povpre~ju okoli 428,75 EUR/prebivalca za nakupe pohi{tva in je dale~ nad pov-pre~jem Evrope, kjer se potro{nja pohi{tva na prebivalca ocenjuje na 256, 83 EUR/prebivalca v l. 2000.
Strokovna zdru‘enja sku{ajo najti pota in na~ine, kako bi prepri~ali prebivalstvo, da nameni ve~ svojega
denarja in prihrankov za nakupe pohi{tva.
Mnogo ljudi namerava nabaviti novo pohi{tvo, a je pri tem povsem ter-minsko neodlo~eno. Zato vsak ve~ji pretres ali nenaden dogodek prelo‘i tak nakup v prihodnost. To spoznanje najbolj nazorno potrjujejo dogodki 11. sept. v New Yorku in Washing-tonu.
Na drugi strani pa morajo proizvajalci ponuditi na trg tako pohi{tvo in z njim tudi celotno storitev, da bo ustrezala pri~akovanjem sodobnega potro{nika. Potro{nika ne zadovolji samo funkcionalnost pohi{tva, ampak ga mora zadovoljiti po dizajnu, ustrezati njegovemu osebnemu stilu, statusu itd.
Ekonomsko gledano, so bili zato v letu 2001 uspe{nej{i specializirani proizvajalci oziroma trgovci, ki so bili fleksibilnej{i pri zadostitvi individualnih okusov pri opremi stanovanja.
“Ljubo doma”
Gospodarske in socialne spremembe so narekovale tudi spremembe v na-~inu ‘ivljenja. To pa je izzvalo nove poizkuse, nove na~ine in nova pota v kreiranju prostorov in njihove opreme.
Doma~e okolje postaja osrednji ele-
ment osebne kvalitete ‘ivljenja. Lep in udoben dom je element sre~e. Nevarnosti, stresi, dnevni vrve‘ - vse to je pozabljeno v harmoni~nem domu. Stili pohi{tva in opreme obsegajo vse, kar je ljubko in nam je v{e~. Kosi pohi{tva postajajo izraz dolo~enega stila ‘ivljenja. Tudi ~e niso vedno zato najbolj prakti~ni, va‘no je, da predstavljajo simbol, da so kultni objekt.
Pomembno je, da nam dom nudi ob~utek blagostanja in razko{ja. @ivljenjski stil in kvaliteta ‘ivljenja se izra‘ata tudi z vzdu{jem doma, k ~emur pohi{tvo lahko veliko prispeva. Ko gre za opremo doma, imajo pri tem besedo vsi ~lani dru‘ine.
To je pokazala tudi anketa, ki jo je opravilo Nem{ko zdru‘enje trgovcev pohi{tva, kuhinj in opreme (BUDM) in s tem seznanilo tudi novinarje v ~asu kölnskega sejma.
[tudija, ki jo je opravil Allensbach Institute für Demoskopie, ugotavlja, da si 44 % prebivalcev, starih od 30 do 44 let, ‘eli kupiti kak{en kos pohi{tva.
Za prodajo ne zadostuje, ~e je po-hi{tvo samo razstavljeno. Pohi{tvo se ne prodaja samo. Individualni kupec s specifi~nimi zahtevami pri~akuje od prodajalca osebno svetovanje in s prodajo pohi{tva tudi celoten servis.
Pojavlja se potreba po svetovanju in usmeritvi k specifi~nim ciljnim skupinam, ki i{~ejo posebne stile. Le-te bo zadovoljila le atraktivna ponudba, vrhunska kvaliteta ter kompletna storitev.
Glavni kriteriji, ki odlo~ajo pri artiklu (ki so va‘nej{i od cene), so: brezhibna izdelava, atraktivna oblika, dizajn, udobnost.
Odlo~a tudi, kako je pohi{tvo v harmoniji z osebnimi ‘eljami, kako

Les 54(2002) 4
ijaLeS 54(2002) 4
zadovoljuje zahtevo po udobju, zagotavlja zdrav na~in bivanja in izpolnjuje kup~eve “sanje”.
Vidni so {e vedno razli~ni stili. Kupci si napravijo svoj lasten stil s kombinacijo barv, vzorcev in materialov.
Za prodajo pohi{tva je zna~ilen ~utni aspekt prodaje: kupec ‘eli neposredno videti, ob~utiti, dotakniti se, preizkusiti pohi{tvo.
Zato bo tudi v prihodnje na primer internet ve~ ali manj samo informator, manj pa bo v vlogi direktne prodaje.
Kot rezultat nara{~anja ‘elje posameznika po individualnosti se bo raznolikost ponudbe pohi{tva {e bolj pove~ala.
Smernice v prihodnost
Kölnski sejem, ~eprav tako zelo obse‘en in raznolik, je vendarle nakazal nekaj usmeritev za prihodnje. Iz referata, ki ga je imel na tiskovni konferenci g. Dirk-Uwe Klaas, izvr{ni direktor Zdru‘enja nem{ke pohi{tvene industrije, lahko povzamemo nasledje:
Pohi{tvo bo moralo kazati ve~ kot samo dober dizajn, to je lepo obliko in ergonomi~no zgradbo. Biti bo moralo tudi uporabno in prilagodljivo. To ne bodo samo ra~unalni{ke mizice na kolesih ampak tudi druge vrste pohi{tva. Sede‘no garnituro bo npr. mogo~e spremeniti v le‘i{~e ali po~ivalnik z eno samo potezo. Nova tehnologija uvaja razli~ne sisteme odpiranja vrat in predalov. Fleksibilnost pohi{tva bo omogo~ila spreminjanje in prilagajanje ambienta celo trenutnemu ~lovekovemu raz-polo‘enju. Pohi{tvo bo moralo zadovoljiti ljudi, ki ‘elijo ve~ storiti za svoje dobro po~utje, skratka za lastno blagostanje - “wellness”.
trokovne vesti
Doma~e pisarne – (“Home Ofice”) bodo {e bolj pridobile pomembnost. [tevilo tistih, ki delajo doma, in tistih, ki ne postavljajo meja med privatnim in poslovnim `ivljenjem, se pove~uje. To je izzvalo potrebo po integraciji dnevnega in delovnega prostora in za te namene izdelano pohi{tvo. Vendar ni nujno, da so taki prostori in pohi{tvo samo v sodobnem stilu in dizajnu, so lahko tudi v {tevilnih drugih.
Raznovrstnost materialov
Za izdelavo pohi{tva se ‘e dolgo ne uporabljajo samo les in lesna tvoriva. Tudi v prihodnje bo les dopolnjen z drugimi materiali, ki jih ‘e poznamo, kot so: steklo. kovine, usnje, plasti~ni materiali. Ve~ kot dosedaj bo npr. pohi{tva iz aluminija, kroma ali jekla. Jeklo in aluminij nista uporabljena le za nosilce, ampak tudi kot vizualni del dizajna. Umetne mase na oknih in vratih se dajo lepo kombinirati s kovinskim pohi{tvom ali lesom. Pohi{tvo iz akrilnega stekla, prozornega, peskanega ali matiranega, ter razni stekleni dodatki izra‘ajo lahkotnost in vedrost, ki ju ima sodoben ~lovek tako rad. Sodobne oblike in dizajn sta jasna in enostavna in predstavljata moderno pohi{tvo. Pri starostni skupini 35 do 40 let je opazno zanimanje za stil pohi{tva iz 80 let, ker so takrat odra{~ali in katerih okus se je  oblikoval v tistem ~asu.
Kateri lesovi so “in”
^e bi govorili v nogometnem ‘argonu, bi lahko rekli, da se bukev {e vedno dr‘i na prvem mestu. Sprememba je le v tem, da je sedaj sprejeto tudi “rde~e srce”, ne le zaradi toplega barvnega odtenka ampak tudi zaradi zavedanja po ohranitve okolja.
Hrast, ki je bil v preteklih letih izri-

strokovne vesti
njen s prvih mest, je spet opazen. Celo kombiniran z bukovim furnirjem, kar je do nedavna bilo nenavadno. ^e{njev les ali furnir deluje {e vedno prijetno. Jesen, topol in breza v bivalnih prostorih delujejo svetlo. Veliko se uporablja tudi les iglavcev npr. smreke, bora, jelke.
Manj, a vendar se najde tudi pohi{tvo iz tropskih lesov.
V tem zaporedju sledijo tudi furnirane lesovinske plo{~e in imitacije lesa na plastificiranih povr{inah (polimer, poliuretan, polipropilen) in na laminatih. Da se uporabljajo plo{~e iz lesnih iveri (iverke, leso-nitke, MDF), razumemo kot prispevek k ohranitvi okolja.
Obdelava povr{in je lahko lakirana, voskana, peskana ali barvana. Svetli krem toni so iskani.
Tapecirano pohi{tvo
Kölnski sejem je nakazal trend v kombinacijacah barv (zelena + rde-~a, rumena + vijoli~na, bela + ~rna) tapetni{kega blaga. Ve~ina izdelkov je {e vedno predstavljala tapecirano pohi{tvo v naravnih barvah, od rjave do bele. Od manj naravnih pa je pogosto vidna ~rna in antracit barva. Ogrodja pa so poleg lesenih, iz aluminija, kroma ali jekla. Kot vrsta blaga so uporabljeni : bomba‘, volna, mikrovlakna, usnje, Mikrovlakna so se s svojimi dobrimi lastnostmi zelo uveljavila in njihov trend uporabe v tapeciranem pohi{tvu nara{~a. Cene usnja so se sicer v zadnjem letu zelo pove~ale, bo pa vseeno {e vedno zelo pogosto uporabljen v tem pohi{t-venem segmentu. Kar 40 % tapeci-ranega pohi{tva, prodanega v Nem~i-ji v letu 2001, je bilo tapeciranega v usnju.
Tapecirano pohi{tvo ni samo enobarvno. Kak{ni vzorci bodo prevla-
dovali, je te‘ko re~i. Na sejmu so bili vidni: cvetli~ni, abstraktni, etno-afri{ki, egiptovski hieroglifi, azijski zapisi. Zadnji prdstavljajo uspe{no kombinacijo tuje kulturne tradicije z zahodnim dizajnom.
I
Sklep
Smo v času velikih ekonomskih in socialnih gibanj, trg se spreminja, ljudje se razlikujejo. To določa nove trende v izdelavi in prodaji pohištva. Smernice, kot jih je nakazal sejem v Kölnu, in ugotovitve anket bi lahko strnili v nekaj važnih segmentov:
•  Dom postaja “ gnezdo”, svetišče, referenca, življenjski slog, statusni simbol, indentifikacija posameznika v okolju.
•  Pohištvo mora zadovoljiti potrebe po uporabnosti in dizajnu.
•  Potrebe po pohištvu so individualne - zato je opazen nov način pristopa h kupcu (svetovanje, kompletna storitev).
•  Široka paleta stilov, dizajnov, uporabljenih materialov.
•  Internet in spletne strani bodo bolj rabile za informacijo kot za direktno prodajo pohištva.
•  Pohištvo mora biti uporabno in prilagodljivo za več namenov in razpoloženjskih stanj.
•  Sodobno pohištvo odlikujejo ravne in čiste linije.
• Zaradi internacionalizacije trga pohištva z uvedbo eura bo kupec imel še širšo možnost izbora. Potrošniki bodo zato bolj kritični, bolj zainteresirani za nove stvari.
Leto 2002 bo pokazalo, ali je bilo prizadevanje za povečano promocijo in ustvarjanja pozitivnega javnega mnenja o pomenu “living at home” (živeti doma) uspešno in pri potrošnikih sprejeto.
Čeprav se bodo globalni gospodarski problemi: nezaposlenost, selitve kapitala, politični nemiri v svetu tudi v letu 2002 nadaljevali, je nemška pohištvena industrija optimistična.
Ankete in raziskave ter sejem v Kölnu so pokazali, da ljudje imajo namen kupiti pohištvo. Če bo le del teh ljudi to namero izkoristil v tem letu, in računajo, da jo bodo, potem računajo na porast prometa, vključno s povečanim izvozom od 1,5 do 2 % v primerjavi z letom 2001.
Sicer bo uvedba eura mogoče povzročila manjši zastoj v prodaji, a je ta le kratkoročnega značaja.
Sejem Köln obišče vsako leto tudi mnogo slovenskih proizvajalcev, prodajalcev in arhitektov-dizajner-jev. Od dogajanja na nemškem trgu je neposredno odvisno marsikatero slovensko lesno podjetje. V tem sestavku so podane le grobe globalne smernice. Posamezni pohištveni segmenti imajo svoj razvoj in tendenco. Kuhinjskega pohištva tokrat ne omenjam. (O kuhinjah lahko bralci prečitajo v prešnji številki revije “Les”.).
Les 54(2002) 4
trokovne vesti
RCL zadovoljivo dozoreva
avtor Igor MILAVEC, univ. dipl. in‘., direktor RCL
Poslanstvo Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) izhaja iz potrebe slovenskih lesarjev po prilagajanju zahtevam sodobnega trga. @ivimo namre~ v ~asu izredno hitrih in velikih sprememb – tranzicija, globa-lizacija, vstop v EU, elektronsko poslovanje …, tako da je obstoj podjetij odvisen od pravo~asnosti njihovih prilagoditev.
RCL v tem procesu sodeluje z ob-ve{~anjem in osve{~anjem podjetij o pomembnej{ih zahtevah sodobnega trga ter pomaga pri ustvarjanju pogojev za pretvorbo teh potreb v projekte. Trudimo se, da se projekti ne kon~ajo na teo-reti~nem podro~ju, ampak z vpeljavo sprememb v praksi. Zato ve-~ino svojega dela namenjamo delovanju pri projektih. Veliko sodelujemo s podjetji, ministrstvi in raziskovalnimi ustanovami, kjer s skupnimi mo~mi i{~emo bolj{e na~ine delovanja, ki bodo zagotovili u~in-kovite storitve (na podro~ju razvoja in usposabljanja) za pomo~ pri vpeljavi potrebnih sprememb. Tak{na usmeritev nas vodi v povezovanje institucij in podjetij ter k skupnemu oblikovanju u~inkovitega sistema za izvajanje projektov. Velik pomen za uspe{no skupno delo pripisujemo tudi informacijskim tehnologijam, ki jim posve~amo veliko pozornost.
Znotraj skupine podjetij in ustanov ustanoviteljic in ~lanic RCL (Skupina
RCL) smo ‘e opredelili dolo~ena pravila za delovanje pri projektih za skupine podjetij, kar ‘e pomembno vpliva na uspe{nost izvajanja projektov. Razmeroma visoka stopnja organiziranosti Skupine RCL daje tudi velike mo‘nosti za pridobitev statusa “lesarskega grozda”, ki bo prinesel {e dodatne prilo‘nosti.
Bernard Likar in Igor Milavec iz Razvojnega centra za lesarstvo v dru`bi z direktorjem Lesarske {ole Maribor Ale{em Husom (v sredini)
Na{a ‘elja je, da bi se v ta proces vklju~ilo ~im ve~ lesarskih podjetij in ustanov, da bi skupaj izbolj{evali konkuren~nost slovenskega lesarstva in s tem nadaljevali tiso~letno tradicijo, ko je bil les za Slovence pomemben vir dohodkov. Zato smo ‘e zastavili kar nekaj projektov, namenjenih naj{ir{emu krogu lesarjev -lesarski elektronski portal in katalog ter sistem usposabljanja in doizo-
bra‘evanja. V ve~ini projektov zaenkrat sodelujejo le podjetja iz Skupine RCL; ker pa gre za odprto skupino, se nam lahko pridru‘ijo tudi vsa druga slovenska lesarska podjetja in ustanove.
Dejavnosti RCL v letu 2001
RCL pravzaprav vse dejavnosti postopoma uredi v projektno obliko. Ve~ina projektov, ki smo jih zastavili, je sicer ve~letnih, nekateri pa imajo ‘e kon~ane ve~je faze.
Izdelan je ‘e Elektronski katalog, s katerim omogo~amo slovenskim lesarjem celovito predstavitev na internetu in prakti~no uvajanje v pora-jajo~e se elektronsko poslovanje.
Prav tako je kon~ana tudi prva faza projekta za podporo lesarske proizvodnje z informacijskimi tehnologijami, ki daje vodilnim iz podjetij usmeritve in navodila pri odlo~anju glede informacijske podpore lesarske proizvodnje. Projekt se sedaj nadaljuje po posameznih podjetjih oziroma po skupinah podjetij s podobno programsko opremo.
V sklopu projekta za oblikovanje razvojno testirne podpore proizvajalcem fasadnih elementov smo oblikovali shemo delovanja te skupine proizvajalcev in se povezali z in{ti-tutom I.F.T. iz Rosenheima. Nadaljnje aktivnosti pa bodo usmerjene predvsem v pridobitev CE znaka, ki bo za to skupino izdelkov {e posebno zahteven in bo omogo~al priznana testiranja v Sloveniji po konkuren~-nih cenah.
S skupino podjetij smo pripravili osnove za izdelavo ocene tveganja, ki jo bomo nadgrajevali v sistem varstva in zdravja pri delu.
Ve~ dejavnosti je bilo tudi na podro~-
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
ju skrbne rabe energije; v tem sklopu so si podjetja izmenjala podatke o porabi energije na enoto proizvoda. Z izmenjavo podatkov in skupnimi pripravami iščemo tudi najboljše možnosti za nakup električne energije.
Pomembno mesto imajo tudi projekti za specializacijo posameznih podjetij kakor tudi za povezovanje v proizvodne verige. Ta proces je namreč za ohranitev konkurenčnih sposobnosti nujen tudi v Sloveniji.
Trenutne dejavnosti
Trenutne dejavnosti so nadaljevanje že začetih projektov, ki jih v grobem lahko razdelimo v tri področja:
Priprava podjetij na vstop Slovenije v EU, kjer je treba urediti predvsem poslovanje v smislu kriterijev “poslovne odličnosti”, kar bomo poskušali zajeti z združevanjem sistema kakovosti po ISO 9001, sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001 in sistema Varstva in zdravja v enoten sistem t.im. Sistem vodenja podjetij.
V sklopu tega področja je predvidena tudi podpora podjetjem pri prilagajanju zahtevam evropske zakonodaje, predvsem na področju ekologije in CE znaka. Podjetja bodo namreč do leta 2007 morala pridobiti “ekološko” dovoljenje za obratovanje. Glede CE znaka pa se še veliko lesarjev ne zaveda dovolj, da brez pridobitve CE znaka ob vstopu Slovenije v EU ne bodo mogli več prodajati svojih izdelkov.
Izboljševanje poslovanja je področje, kjer delujemo predvsem v sklopu naslednjih večjih skupin nalog:
• Povečevanje produktivnosti, v
sklopu katere potekajo dejavnosti za pripravo strategij podjetij, za izboljševanje vodenja in organiziranosti proizvodnje.
•  Uvajanje elektronskega poslovanja se bo nadaljevalo predvsem prek eKataloga in ePortala. Poudarek bo tudi na ozaveščanju, saj se podjetja pogosto premalo zavedajo pomembnosti elektronskega poslovanja za bodoče poslovanje.
•  Varčna raba energije se bo
nadaljevala predvsem prek revitalizacije kurilnih naprav in učinkovite izrabe lesne biomase ter elektrike.
•  Usposabljanje, kjer skupaj z Zvezo lesarjev in drugimi institucijami iščemo ustrezen sistem za trajno in redno usposabljanje in doizobraževanje lesarjev.
Podpora specializaciji posameznih podjetij na obseg, ki omogoča podjetju najboljšo konkurenčnost, ostaja eno izmed osrednjih področij delovanja RCL. V neposredni zvezi s tem procesom pa je pogosto tudi povezovanje podjetij v proizvodne verige.
Poteka tudi skupna priprava več podjetij za ureditev sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001.
Glede na dobro sodelovanje podjetij ustanoviteljic in članic RCL ter številne izvedene in tekoče projekte, verjamemo, da izpolnjujemo zahteve Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev statusa grozda. Zato se bomo letos prijavili tudi na ta razpis in nato nadaljevali s povezovanjem podjetij in institucij po konceptu grozda. K sodelovanju si bomo prizadevali pridobiti še druga lesarska podjetja, hkrati pa tudi pomembnejše dobavitelje in razne institucije, nosilke znanja. Skupno bomo iskali konkurenčne prednosti povezanih podjetij, s ciljem zagotavljanja dolgoročnih konkurenčnih prednosti.             D

izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov
PATOLOGIJA IN ZA[^ITA LESA
Prof. dr. Franc Pohleven, prof. biol. in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. lesarstva
KERCHER, A.K.; NAGLE, D.C. TGA modeling of the thermal decomposition of CCA treated lumber waste
Modeliranje termi~ne razgradnje s CCA solmi za{~itenega odpadnega lesa s pomo~jo TGA Wood Science and Technology (2001) 35 (4) 325-342 (en., 9 ref.)
V prej{njem stoletju so se za za{~ito lesa uporabljala za{~itna sredstva na osnovi bakra, kroma in arzena (CCA). ^eprav je v 90. letih vrsta dr‘av, pa tudi Slovenija, zaradi oko-ljevarstvenih zahtev, sredstva na osnovi arzena prepovedala, je ostalo v uporabi {e veliko lesa za{~itenega z arzenom, ki ga bo potrebno v tem stoletju varno uni~iti.
V  raziskavi so spremljali reakcije med termi~no dekompozicijo CCA za{~itenega lesa s termogravimet-ri~no analizo (TGA) s posebnim poudarkom na uplinjanju spojin arzena. Kot model za CCA so uporabili vzorce anorganskih soli v obliki ar-zenovih (V), bakrovih(II) in kromo-vih(III) oksidov. Kromovi arzenati se za~nejo razgrajevati pod 790 °C, bakrov arzenat pa je bil pod 900 °C {e vedno stabilen v ozra~ju, ne pa v atmosferi du{ika. Pri termi~ni razgradnji lesa pa komponente za{~it-nega sredstva reagirajo s komponentami lesa in razgradnimi produkti. Pri pirolizi s CCA tretirane suhe ‘a-govine bora v inertni atmosferi pa se arzen v obliki oksidov uplini ‘e pri 370 °C. Spro{~anje arzena v ozra~je je torej zelo odvisno od spro{~anja plinov, ki nastanejo pri se‘iganju CCA za{~itenega lesa.
ijaLeS 54(2002) 4
in memoriam
strokovne vesti
Oleg VRTAČNIK
(* Ljubljana 23. 04. 1926 + Nova Gorica 23. 03. 2002)
avtor Alojz LEB, univ. dipl. in`.
Diplomiral leta 1950 na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. Od 1950 do 1958 planer, {ef odseka za izkori{~a-nje gozdov in {ef gradbene skupine v Gozdnem gospodarstvu Bled in Lesnoindustrijskem podjetju Bled. Od 1958 do 1962 tehni~ni direktor v ELAN-u Begunje na Gorenjskem, od 1962 do 1970 glavni direktor MEBLA Nova Gorica, v letu 1971 glavni direktor LIP-a Bled, od 1972 do 1977 predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije na Danskem in od 1978 do upokojitve leta 1987 direktor podjetja GORENJE SKANDINAVIEN na Danskem.
Med najpomembnej{e strokovnjake, vizionarje in realizatorje teoreti~nih spoznanj in dognanj ga uvr{~a njegovo slu‘bovanje v podjetju ELAN v Begunjah in podjetju MEBLO Nova Gorica.
V publikaciji KRONIKA podjetja ELAN (Begunje 1995-zasnova in tekst Ines Drame) pi{e: “Nem{ki Sportex je `e leta 1955 odkupil 50 tiso~ loparjev za badminton. Naslednje leto so jih naredili `e 300.000. Tr i leta so elanovci zaradi loparjev dobro `iveli. Ko pa so Evropo zavzeli azijski tigri, ki so loparje prodajali kar na kilograme, je ELAN zaradi izrazite usmerjenosti v loparje skoraj propadel, uvedena je prisilna uprava, od 540 delavcev jih je 120 od{lo. Prisilni upravitelj Jo‘e Osterman je “pripeljal” Olega Vrta~nika za tehni~nega
direktorja. ELAN ni propadel, Oleg Vrta~nik je s sodelavci vnesel v ELAN paradigmo razvoja novih izdelkov, novih tehnologij v proizvodnjo in novih - takrat razvijajo~ih se -marketin{kih - tr‘enjskih tehnologij poslovanja podjetja. Pove~ana je bila proizvodnja smu~i od 38.000 v letu 1958 na 71.000 v letu 1963, pove-~ana proizvodnja lesenih kanujev je pomenila osnovo za nov program izdelkov za vodne {porte, zgrajen je bil nov objekt za pove~anje proizvodnje telovadnega orodja, uveden nov program metalnih smu~i avtorja Olega Vrta~nika. ELAN-ov RAZVOJNI IN[TITUT je nastal in se razvijal na temeljih njegove vizije.
Uspe{no razvojno, tehnolo{ko in poslovno inovativno ter organizacijsko delo v ELAN-u Begunje ga “kvalificira” za prevzem del in nalog glavnega direktorja Tovarne pohi{tva MEBLO v Novi Gorici, v kateri so leta 1962 dokon~ali veliko investicijo v tehnolo{ko prenovo. Ustanovitelj in do leta 1962 glavni direktor MEBLA -Tine Ravnikar- je izbral Olega Vrta~nika kot osebo, “ki bo sposobna aktivirati in opravi~iti investicijo”.
PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (Gorica 1991,17. snopi~, stran 283) pod geslom OLEG VRTA^NIK objavlja: “S kakovostnim pove~anjem proizvodnje in prodaje je Meblu pod
njegovim vodstvom uspelo utrditi in izbolj{ati gospodarski polo`aj in se uvrstiti po mnogih ekonomskih in poslovnih kazalcih v sam vrh slovenske in jugoslovanske lesne industrije. Meblo je bilo - kot edino slovensko podjetje - izbrano v projekt OECD kot preizkusno vzorno podjetje za uvajanje sodobnih metod poslovanja in vodenja. S pomo~jo tujih svetovalcev je Meblo med prvimi vpeljalo metodo {tudija dela, planiranja proizvodnje, analizo vrednosti, obra~un-sko metodo kritja, marketing z raziskavo trga in ekonomsko propagando, novo organizacijo dela, kontrolo kvalitete, merila za stimulativno nagrajevanje po delu in za inovacije. MEB-LOV razvojni institut je nastal in se razvijal na temeljih njegovih vizij modernega industrijskega oblikovanja in tehnologij velikoserijske proizvodnje. Tovarna je z lastnim industrijskim oblikovanjem v tem ~asu prejela vrsto najvi{jih jugoslovanskih priznanj za design na podro~ju pohi{tva in notranje opreme. Oleg Vrta~nik je bil tudi pobudnik graditve lastne prodajne mre`e v obliki verige prodajnih salonov in lastne izvozne slu`be.”
Gospodarska zbornica Slovenije ga je ob podelitvi njene nagrade (Kraigherjeve nagrade) za leto 1969 poimenovala “tvorec sodobne organizacije dela”.
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
[tudentje visoko{olskega strokovnega {tudija lesarstva na usposabljanju v proizvodnji
avtor Zoran TRO[T, univ. dipl. in`., B F, Oddelek za lesarstvo
^etrta generacija {tudentov visoko-{olskega strokovnega {tudija lesarstva je v februarju pri~ela z enosemestr-skim prakti~nim usposabljanjem v proizvodnih organizacijah lesarstva po Sloveniji. Do sedaj se je v 103 podjetjih pod mentorskim vodstvom 122 mentorjev usposabljalo 144 {tudentov VS[ lesarstva, ki so si tako pridobili dragoceno znanje in prakti~ne izku{nje za bodo~i poklic.
V tretjem letniku visoko{olskega {tu-dijskega programa lesarstva je letos redno vpisanih 41 {tudentov, ki morajo {esti semester oz. 750 ur prakti~-nega usposabljanja opraviti pod strokovnim vodstvom 38 mentorjev v 31 podjetjih. V ~asu usposabljanja {tu-dentje spoznajo dela in naloge, ki jih bodo kasneje, ob redni zaposlitvi, opravljali samostojno. V ~asu usposabljanja {tudentje sintetizirajo teo-reti~na znanja in jih uskladijo s potrebami prakse. V ~asu usposabljanja namenjamo na Oddelku velik poudarek tudi socializaciji dela, saj se morajo {tudentje v tem ~asu seznaniti s celotnim spektrom del, ki jim bodo zaupana po diplomi, v ~asu redne zaposlitve.
Prakti~no usposabljanje {tudentov visoko{olskega {tudijskega programa je ‘e ute~ena praksa, saj se ‘e nekaj diplomantov pona{a z nazivom diplomirani in‘enir lesarstva. Prvi {tudentje so s prakti~nim usposabljanjem pri~eli ‘e v poletnem semestru {tudijskega
leta 1998/99, ko se je prvih 25 {tu-dentov usposabljalo pod mentorskim vodstvom 14 mentorjev v 17 podjetjih. V {tudijskem letu 1999/00 je {tevil~no mo~no skupino 47 {tudentov sprejelo na prakti~no usposabljanje 30 podjetij, kjer so se usposabljali pod vodstvom 40 mentorjev. Tudi lansko leto je 31 {tudentov opravljalo pod nadzorstvom 30 mentorjev svoje usposabljanje v 25 podjetjih. Tako se je, od uvedbe visoko{olskega {tudijskega programa do sedaj, v 103 podjetjih pod mentorskim vodstvom 122 mentorjev usposabljalo 144 {tudentov VS[ lesarstva, ki so si tako pridobili dragoceno znanje in prakti~ne izku{nje za bodo~i poklic.
Z dose‘enimi rezultati smo zadovoljni tako pedago{ki delavci Oddelka kot mentorji in odgovorni v podjetjih, saj {tudentje s seminarsko nalogo pogosto opozorijo na dolo~ene probleme, naka‘ejo re{itve ali celo podajo kon~ne re{itve. Veliko podjetij se ob koncu usposabljanja tudi dogovori s {tuden-tom za nadaljnje sodelovanje in seveda zaposlitev. [tevilni mentorji, ki sodelujejo tako pri vodenju {tudenta v podjetju kot pri zagovoru naloge, so pogosto navdu{eni nad inovativnostjo posameznikov, ki pridejo v podjetje neobremenjeni z vsakdanjimi problemi in podprti z znanjem, ki so si ga pridobili v ~asu {olanja.
Na Oddelku vsako leto ‘e ob koncu usposabljanja generacije povabimo
{tevilna podjetja k sodelovanju pri izvajanju prakti~nega usposabljanja. Vsem podjetjem razpo{ljemo poleg povabila tudi katalog seminarskih nalog, za katere menimo, da bi bile primerna osnova za izbiro seminarske naloge. Vsebino sporazumno dolo~ita mentorja iz podjetja in Oddelka. Ob razpisu mest prakti~nega usposabljanja in razdelitvi {tudentov v podjetja se upo{teva, ali je {tudent {tipendist podjetja, ki se je odlo~ilo izvajati usposabljanje, bli‘ina stalnega biva-li{~a, ‘elja {tudenta o temi izbrane seminarske naloge in seveda {tuden-tova pripravljenost, da si mesto usposabljanja najde sam. Pri tem pa pazimo tudi na to, da so {tudentje enakomerno razporejeni med mentorje Oddelka, da niso obremenitve za posamezne mentorje prevelike. [ele po tej razdelitvi Senat Oddelka potrdi program usposabljanja in podpi{e tripartitno pogodbo o usposabljanju s podjetjem in {tudentom.
Na Oddelku za lesarstvo si v prihodnje ‘elimo {e ve~ odziva podjetij, ki se ukvarjajo z obdelavo in predelavo lesa, in vklju~evanja na{ih {tudentov v njihov proizvodni proces. S tem bodo podjetja dobila druga~en pogled na njihovo delo, spoznala potencialne kadre za nadaljnje zaposlovanje, {tu-dentom pa omogo~ila, da bodo obvezo prakti~nega usposabljanja zaklju~ili pod mentorskim vodstvom strokovnjakov, ki delajo v slovenski lesarski operativi.

ijaLeS 54(2002) 4
trokovne vesti
Sodelovanje SLŠ Nova Gorica v programu Leonardo Da Vinci
PODJETNIŠKI KROŽEK
avtor Evgen MARKOVČIČ, Srednja lesarska šola Nova Gorica
V programe mednarodnih izmenjav Leonardo da Vinci se Srednja lesarska {ola Nova Gorica v leto{njem {olskem letu vklju~uje z dvema projektoma. Projekt Ro~na in strojna obdelava izdelkov starih solkanskih mojstrov predvideva tritedensko izmenjavo dijakov s francosko {olo Maison Saint Michel, projekt Pod-jetni{ki kro‘ek pa poteka v sodelovanju z italijansko {olo I.P.S.I.A “Antonio Mattioni” iz ^edada, oz. z lesarskim oddelkom tega zavoda, ki deluje v obmejnem kraju San Giovanni al Natisone. Vodila sta ga profesor Janko Bizjak in u~itelj prak-ti~nega pouka Evgen Markov~i~.
Podjetni{ki kro‘ki delujejo v Slove-
niji ‘e pet let. Na Gori{kem je v {olskem letu 1998/99 tak{ne kro‘ke na osnovnih {olah zelo uspe{no izvajala Upravna enota Nova Gorica, v {olskem letu 1999/2000 pa je nosilno vlogo projekta v severno-primorski regiji prevzela Regijska razvojna sekcija severne Primorske, ki je vanj ‘elela pritegniti tudi srednje {ole. Na SL[ smo se odlo~ili, da tak{en kro‘ek organiziramo v sodelovanju z bli‘njo italijansko lesarsko {olo v okviru programa Leonardo da Vinci. Projekt je potekal od 4. do 15. februarja 2002.
Splo{ni cilji podjetni{kih kro‘kov so seznanjanje udele‘encev s skupinskim delom, z osnovnimi pojmi o
podjetni{tvu, skupinskim re{evanjem problemov, tehnikami skupinskega odlo~anja in s temelji podjetni{kega na~rtovanja. S podjetni{kim kro‘-kom, v katerem je sodelovalo 8 na{ih dijakov 3. letnika programa mizar ter 8 dijakov 3. letnika primerljivega programa italijanske {ole, pa smo ‘eleli vzpodbuditi tudi izmenjavo izku{enj in znanja, ki so si ga dijaki pridobili v dveh razli~nih sistemih izobra‘evanja. Operativni cilj kro‘ka je bil izdelava prakti~nega izdelka. Ker smo ‘eleli, da izdelek izhaja iz na{e kulturne dedi{~ine, smo se odlo~ili za izdelavo pru~ke in lesene ‘lice.
Po predhodnih dogovorih s predstavniki italijanske {ole smo se odlo~ili, da dijaki v 30 urah nari{ejo na~rt, opi{ejo tehnolo{ki postopek ter izdelajo na~rtovane izdelke. Delo je potekalo na italijanski srednji lesarski {oli. 8 na{ih dijakov in dva mentorja se je vsak dan z avtobusom vozilo v 30 kilometrov oddaljeni San Giovanni al Natisone. Dijaki so delali v narodnostno me{anih parih pod vodstvom treh mentorjev, u~iteljev prakti~nega pouka, Evgena Mar-kov~i~a, Antona Jedrlini~a in Massi-ma Vuericha. Prakti~na izdelava je potekala tako strojno kot ro~no; za izdelavo pru~ke smo izbrali bukov, za ‘lico lipov les. Na{i dijaki so bili navdu{eni predvsem nad zelo dobro
ijaLeS 54(2002) 4

strokovne vesti
opremljeno {olsko delavnico in mo‘nostjo dela s sodobnimi stroji.
Dva dneva izmenjave sta bila namenjena ogledu lesarskih obratov v bli‘ini {ole. Gostitelji so nam tako razkazali testirni center CATAS, kjer testirajo prete‘no pisarni{ko pohi{t-vo, dru‘insko mizarsko podjetje Arbor, ki se je specializiralo za izdelavo stolov, ter Calligaris, najve~je evropsko centralno skladi{~e pohi{tva.
Zadnji dan izmenjave je potekal v Novi Gorici. Gostje so si v Ajdov-{~ini ogledali tovarno pohi{tva Lipa, dvorec Zemono, kjer je potekal kraj-{i kulturni program. Sledil je ogled Srednje lesarske {ole, v okviru katerega sta potekala tudi prikaz dela na CNC stroju (prof. Bojan Kova~i~) in dela s programom NAVISION (prof. Janko Bizjak).
Podjetni{ki kro‘ek bo predstavljen na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, kamor smo povabili tudi predstavnike {ole partnerice. Menimo, da tak{ni projekti pripomorejo k vzpostavitvi trajnej{ega sodelovanja med sorodnimi {olami na obeh straneh meje.
Ko smo se prvi~ odpeljali v Italijo, sem se spra{eval, kako bo ta stvar sploh
tekla, vendar sem kmalu spoznal, da je edina razlika med nami in njimi le narodnost in jezik. Italijan{~ina mi je kar dobro {la, hvalabogu, oni pa niso znali niti besedice slovensko ...
^e primerjam opremljenost delavnice, moram priznati, da so krepko pred nami; v delavnici si te‘ko opazil kak-{en starej{i stroj. Fantje delo na strojih obvladajo, toda v ro~nem delu smo mi bolj{i - po moje zaradi bolj{ih strojev po~asi pozabljamo, kako so v~asih izdelovali pohi{tvo.
Sa{a
Name so najve~ji vtis naredili moderni CNC stroji; mislim, da mi bo ta izku{nja pomagala pri mojem delu in poklicu.
Andrej
Moji vtisi iz Italije so pozitivni. Nisem si mislil, da bom na{el tako dobrega prijatelja, kot je bi1 moj partner Fabio ... Njihova delavnica je v primerjavi z na{o bolj{a, ampak to ne pomeni, da so tudi njihovi izdelki bolj{i.
Zanimivo,kajne?
Matjaž
D
ijaLeS 54(2002) 4
ars les

- in{trumenti, kjer umetni materiali {e niso zamenjali lesa
Profesor Vilim Dem{ar se je rodil leta 1937 goslarskemu mojstru Bla‘u Dem{arju, ki ga je pred njegovim 14. letom uvedel v umetnost izdelovanja godal. Opravil je pomo~ni{ki izpit iz goslarstva in {tudiral violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomiral. Kasneje je deloval, kot profesor violine in violist v razli~nih profesionalnih orkestrih. Status umetnika goslarja je dobil leta 1981. V vseh teh letih se je izpopolnjeval in pridobival nove izku{nje v izdelavi godal. S sodelovanjem oblikovalca Oskarja Kogoja je razvil nove detajle pri violini, ki poleg estetske vrednosti {e dodatno oplemenitijo violinski ton. Velik poudarek pa vseskozi daje izdelavi godal za otroke, saj verjame, da predvsem otrok potrebuje za svoj razvoj najbolj{i in{trument. V svoji delavnici v starem mestnem sredi{~u Ljubljane mi je razkril nekaj skrivnosti izdelovanja godal.
Iskanje resonan~nega drevesa
Zgodba o izdelavi godala se za~ne v gozdu oziroma, tam kjer najdemo resonan~ni les. Torej les z ravnimi in
avtor Florjan [TIGL
gostimi letnicami, ki omogo~ajo vibriranje. Drevesni vrsti, ki jih obi-~ajno uporabljamo za izdelavo godal, sta smreka in javor. Po mnogih poskusih z drugimi drevesnimi vrstami: doma~i kostanj, oreh, hru{ka, topol, vrba, so izdelovalci pri{li do sklepa, da je kombinacija lesa javora in smreke optimalna.
Resonan~no smreko ali javor praviloma najdemo v vi{je le‘e~ih predelih, ve~ kot 700 m nad morjem, po mo‘no-sti na skalnatih tleh z malo vlage, v megli, de‘ju, snegu in mrazu. Pogoji za tako rasti{~e so za smreko na Jelovici in za javor na Krasu. Ta m je rast po-~asna in so letnice goste. V primeru, ~e se poseka sosednje drevo, dobi potencialno resonan~no drevo tako preve~ svetlobe in vode. To se poka‘e na pove~ani debelini pomladnega in jesenskega lesa, kar pa ne ustreza resonanci. Pravzaprav daje najbolj{o resonanco lesno oglje s praznimi lesnimi celicami, ki ob udarcu izredno dobro zazveni. Les se s starostjo bli‘a oglju, postaja temen in tudi zveni vedno bolj podobno kot oglje.
Poleg resonance se tudi zahteva, da je les brez napak v rasti, kot so na primer gr~e ipd. Lepota lesa je za goslarja celo pomembnej{a od resonance. Zunanji znaki resonan~ne smreke so debelina, okroglost in stegnjenost (polno-lesnost) debla. Srce naj bi bilo v sredini, letnice pa o‘je na obodu in {ir{e v sredi{~u debla.
Posek drevesa
Drevo sekamo pozimi, ob zadnjem krajcu, ko se les veliko bolje su{i, hkrati pa je precej bolj odporen proti {kodljivcem.
Lahko sekamo tudi v poznem poletnem ~asu, ko je na drevesu {e listje. Tako omogo~imo hitrej{i iztek teko-~ine iz drevesa. Posekano drevo postavimo na panj, da ne pride do gnitja in ga naslonimo na sosednje drevo. Ko kro{nja po nekaj tednih oveni, je to znak da je drevo izgubilo precej vlage.
Raz‘agovanje hloda
Po pribli‘no dveh tednih oziroma najve~ enem mesecu ~akanja v gozdu hlod raz‘agamo. Pri tem pazimo, da dose‘emo ~im ve~ji izkoristek. Smreko vedno ‘agamo na ~etrtine skozi srce, iz ~etrtin pa radialno v kon~ne polizdelke. Te kose kasneje {e enkrat ‘aga-mo na pol. Tako dobimo dva kosa, ki ju sestavimo v pokrov godala.
Javor ravno tako raz‘agujemo radialno, ~eprav nekateri mojstri vztrajajo pri tangencialnem raz‘agovanju. Les javora ima lahko pre~no na rast vidne valove, plamene oziroma rebra (javor rebra~), kar pripomore k lep{emu videzu lesa. Zaradi valov javora ne moremo cepiti.
Su{enje lesa
Bolj kot za su{enje gre tukaj za zma-nj{anje delovanja lesa, to je umirjanje,
ijaLeS 54(2002) 4

ars les
dihanje. Sve‘e raz‘agan les {e vedno vsebuje precej vode, zato deske postavimo pokonci. Tako izte~e iz lesa {e dodatna teko~ina, s ~imer se zmanj{uje prostornina in te‘a ter hkrati izbolj-{uje resonanca. Spomladi posekan les se poleti su{i (kr~i), jeseni vla‘i ({iri), pozimi su{i in spomladi spet vla‘i. Po desetih takih “dihih” ali petih letih se les umiri. Najbolj primeren prostor za su{enje je odprto podstre{je, ker v vi{ini praviloma ni insektov.
Po petih letih les prenesemo v delavnico, kjer ga {e nekaj tednov prepustimo prilagajanju vlagi in temperaturi. Suhi, centralno ogrevani prostori so neprimerni za delavnico. V suhih prostorih pokajo celo nekaj stoletij stari in{trumenti.
Mehanska obdelava lesa
Pravilno su{ene kose lesa pori{emo z ro~no izdelanimi {ablonami v osnovne oblike. Pri izbiri lesa moramo paziti na odnos specifi~ne te‘e lesa smreke in javora. Pokrov je obi~ajno narejen iz la‘je smreke, obod in dno pa iz te‘jega javora. Lahko bi bilo celo godalo narejeno samo iz smreke, vendar bi bila nevarnost po{kodbe zaradi zmanj{ane trdnosti ve~ja. Tako leva kot desna polovica, tako pokrov kot dno godala, morata biti v prerezu vedno izdelana v premem razmerju do grama enako. Le tako dobimo “enoten ton” in{trumenta.
Pokrov in dno najprej obdelamo z dleti in majhnimi obli~i. Tako dobimo izbo~enost in debelino. Manj{i kot je radij, vi{ja je intonacija. S strguljo posamezne dele obdelamo na 0.01 mm natan~no. V pomo~ pri izra~unu natan~ne debeline je osebni ra~unal-nik. Na smrekovem pokrovu izdelamo f odprtini. Kasneje elemente {e obrusimo.
Obod je sestavljen iz 1,3 mm tankih letvic, ki jih zakrivimo mokre in vro~e
v bočno obliko inštrumenta. Zlepimo jih s toplim lepilom (klejem). Na koncu naredimo še zaobljen rob.
Glavo instrumenta ravno tako izdelamo iz enega kosa javora. Les izža-gamo, oblikujemo z dletom, pilo, strguljo in brusnim papirjem. Posebno zahtevna je izdelava polžka.
Lakiranje
Lakiramo zaradi zaščite pred umazanijo ter pred obrabo zaradi prask, vročine in mraza. Inštrument pred lakiranjem ovlažimo z vodo, da iz-stopijo zmečka-nine in pore. Lak navadno nanašamo na inštrumente s čopičem ali z brizganjem s stisnjenim zrakom, redkeje pa lak vtiramo s krpo (politi-ramo). Najprej nanesemo nekaj plasti brezbarvnega laka, da zapre les pred vpijanjem barvnega laka, ki ga v treh do desetih plasteh nanesemo za njim. Končno spet nanesemo nekaj plasti brezbarvnega laka za zaščito barvnih plasti. Brusiti je treba po nanosu vsake plasti, na koncu pa še polirati do visokega sijaja.
Laki so večinoma naravne smole tujih drevesnih vrst, lahko pa tudi umetne smole. Barvo lakom dajejo lahko že smole same ali pa tudi umetna barvila.
Lok
Čeprav poznamo način igranja brez loka, imenovan pizzicato (izg. pici-käto), si godalo brez loka vendarle težko predstavljamo. Lok tudi vpliva na ton inštrumenta. Sestavljen je iz palice, žime, žabice, vijaka in konice.
Palice obi~ajno izdelujejo iz bolj kvalitetnega brazilskega lesa pernambuk ali drugorazrednega lesa brazil. Pri izdelavi je najbolj zahtevno suho krivljenje palice pri 130 °C ter seveda iskanje ustrezne oblike upognjenosti. Kljub prodoru industrijske proizvodnje so {e vedno najbolj cenjeni ro~no izdelani loki. Iznajditelj modernega loka je bil ob koncu 18. st. Francoz Francois Tourte (izg. fransuá turt).
Sklep
V zadnjem ~asu novi sinteti~ni materiali po~asi izpodrivajo naravne, kot je les. Godala pa so eni tistih izdelkov, ki jih od ~asa najbolj znanih cremon-skih izdelovalcev violin, Amatija, Stradivarija in Guarnerija (16.-18. st.), izdelujemo po prvotni obliki in materialu. Resonan~ni les, ki ga uporabljajo goslarji pri izdelavi godal je pomemben, vendar ne edini element, ki prispeva h kvaliteti tona in{-trumenta. Tudi vrsta lesa ni nujno kombinacija smreke in javora. To je dokazal ‘e Stradivari, ko je izdelal godala iz vrbe in topola. Bolj kot to je pomembna ideja, ve~ desetletno poznavanje lesa, ro~ne spretnosti, igranje na vseh godalih, preu~evanje akustike in s tem oblikovanje tona. Ob vsem tem pa mora biti in{trument estetsko oblikovan. Zavedati se je treba, da je instrument narejen za mnogo rodov, morda celo stoletij.
prof. Vilim DEM[AR Mestni trg 11 1000   LJUBLJANA
tel.: (01) 426 25 31

ijaLeS 54(2002) 4
trokovne vesti
Nova knjiga Lesarske zalo`be:
Rozman, V., Gaber, T.: TEHNI^NO RISANJE IN KONSTRUKCIJSKA DOKUMENTACIJA
V knjigi Tehni~no risanje in konstrukcijska dokumentacija je na najbolj{i mo‘ni na~in prikazano in razlo‘eno: kako se nau~imo izdelati tehni~ni na~rt izdelka oziroma celotno konstrukcijsko dokumentacijo, ki jo zahteva na~r-tovana proizvodnja. Le ustrezna konstrukcijska dokumentacija omogo~a pravilno na~rtovanje porabe materialov, postopkov izdelave, kalkulacijo, na~rtovanje proizvodnje, racionalno proizvodnjo in kvaliteten izdelek.
Knjiga je u~benik, torej je namenjena dijakom in u~iteljem v srednjem lesarskem izobra‘evanju. Obsega 148 strani (in 8 strani na~rtov), je bogato ilustrirana, format pa je A4.
Publikacija je ‘e v osnovi zasnovana tako, da ni samo u~benik ampak prina{a uporabno znanje za konstruktorja, ki nari{e in zasnuje izdelek. Tudi izku{en konstruktor bo ob branju knjige na{el koristne napotke, da izbolj{a svoje delo ali ga naredi bolj razumljivega. “Uporabniki” tehni~-
nega na~rta v podjetju (tehnolog, planer, delovodja, mizar, vodstveni delavci) pa morajo na~rt razumeti - znati brati, kar tudi u~i pri~ujo~a knjiga.
Poglavja: razvoj izdelkov, risalna sredstva, geometrijske konstrukcije, standardizacija tehni~nega risanja, standardizacija pri shranjevanju na~r-tov, prostoro~no risanje, ravnilsko tehni~no risanje, ra~unalni{ko tehni~-no risanje, risba – na~rt - konstrukcijska dokumentacija, vrste tehni~nih risb in na~rtov, proizvodna konstrukcijska dokumentacija.
V dodatku so opisani grafi~ni simboli za ostale stroke in SIST standardi za konstrukcijsko dokumentacijo. Med poglavji so ~udoviti barvni listi, ki popestrijo in osmislijo navedena poglavja.
Dr. Vinko Rozman je v tej knjigi nadgradil svoje dosedanje delo, vlo‘il ogromno energije, bogatih lastnih iz-ku{enj in upo{teval tradicijo slovenskih tvorcev lesarske konstrukcijske dokumentacije ter oblikovanja, ki jih tudi omenja v uvodu.
Toma‘ Gaber (mlad in‘enir) je prispeval poglavja o sodobnem ra~u-nalni{kem konstruiranju (CAD), obvladovanje tega risanja pa je prikazal z risbami v knjigi.
Imamo torej novo delo, ki slikovito prika‘e nastanek izdelka od ideje do konstrukcijske dokumentacije – uporabimo ga!
Lesarska zalo‘ba ima na razpolagi:
ijaLeS 54(2002) 4
KONSTRUKCIJE
Rozman, V., Gaber, T.: TEHNI^NO RISANJE IN KONSTR. DOKUMENT.                               3.321,00
Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 2 (KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI)                                                 2.143,00
Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 3 (KONSTRUKCIJE IZDELKOV)                                                 1.730,00
Rozman, V.: SNOVANJE POHI[TVA
TEHNOLOGIJA
4.374,00
Pipa, R.: ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA LESA 993,00
^ermak, M.: FURNIRJI IN PLO[^E               3.080,00
Ger{ak, M., Velu{~ek, V., Medjugorac, N.: SU[ENJE LESA                                                          1.982,00
Sedej, F., Velu{~ek, V.: TEHNOLOGIJA @AGARSTVA
3.121,00
^ermak, M.: TEHNOLOGIJA LESA 1            1.920,00
Gro{elj, A., et al.: TEHNOLOGIJA LESA 2     2.431,00
Kova~i~, B., ^ermak, M.: TEHNOLOGIJA LESA 3
2.019,00
Gro{elj, A.: TEHNOLOGIJA DELOVNIH PROCESOV 2                                                                1.789,00
Gori{ek, @., et al.: SU[ENJE LESA (priro~nik)2.550,00
Mihevc, S., [olar, A.: OBNOVIMO POHI[TVO
1.000,00
Arni~, I.: VAJE IZ TEHNOLOGIJE
STROJI IN NAPRAVE
1.313,00
Ger{ak, M: LESNOOBDELOVALNI STROJI    898,00
Ger{ak, M.: TRANSPORTNE NAPRAVE          867,00
Ger{ak, M: STROJI ZA PRIMARNO OBDELAVO
773,00
Ger{ak, M: PNEVMATI^NE IN HIDRAVLI^NE NAPRAVE                                                     679,00
Ger{ak, M., Pro{ek, M., Gro{elj, A.: STROJI IN NAPRAVE V LESARSTVU                              1.615,00
Pro{ek, M., Ger{ak, M., Kav~i~, J.: STROJI ZA OBDELAVO LESA                                      5.838,00
ORGANIZACIJA
Steblovnik, Z.: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE 3
1.540,00
Medjugorac, N.: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE 4
1.462,00
Medjugorac, N.: PRIPRAVA PROIZVODNJE - VAJE
2.730,00
Steblovnik, Z., et al.: PODJETNI[TVO
2.743,00
Bizjak, J.: GOSPODARJENJE IN STROKOVNO RA^UNSTVO                                             1.358,00
Steblovnik, Z., Peri~, Z.: NAVODILA ZA IZDELAVO MAPE ZA ZAKLJU^NI IZDELEK                   1.522,00
Verk, E.: PROIZVAJALEC POHI[TVA IN ZADOVOLJEN KUPEC                                7,900,00
Jelov~an, I., Leban, I.: GOSPODARJENJE    2.599,00
Knjige naro~ite (kupite) pri:
LESARSKA ZALO@BA, Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana telefon.: 01/421 46 60 faks: 01/421 46 64 el. po{ta: revija.les@siol.net

strokovne vesti
Gradivo za tehniški slovar lesarstva
Področje: patologija in zaščita lesa (delna, skrajšana objava) - 3. del
Zbrala: prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič
Ureja: lektor Andrej Česen, prof.
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredništvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim)
Opis (definicija)
Nem{ko
Angle{ko
globôko modrDnje -ega -a s
modrenje (več kot približno 2 mm globoko), ki ga s
skobljanjem ne moremo odstraniti
tiefe Bläue f, Verblauung f
deep blue
göba -e ž
splošno razširjen izraz za s prostim očesom viden trosnjak (plodišče) višjih gliv kot so nekatere zaprto-in prostotrosnice Pilz m mushroom
hi'fa -e ž
nitasta tvorba pri glivah, sestavljena iz zaporedja celic; raste z apikalno delitvijo celic Hyphe f hypha
hišni kozliček -ega -čka m
Hylotrupes bajulus; terciarni lesni insekt iz družine
kozličkov (Cerambycidae); najnevarnejši lesni insekt
ostrešij
Hausbock(käfer) m, Balkenbock(käfer) m
European house borer, house longhorn (beetle)
hodník -a m (rDv -ôva m, izletna odprtina)
poškodba (rovi in izvrtine) ki jo pri vrtanju lesa
povzročajo lesni insekti
Bohrloch n, Ausbohrloch n, Fraßgang m
Bohrgang m
borehole, feeding gallery (tunnel), gallery
hrDšč -ôšča m
sistematska skupina insektov med katerimi so
številne vrste gospodarsko pomembni škodljivci
lesa
Käfer m
beetle
imägo -a m (odrásli insékti
insekt, ki je dosegel svoj končni stadij razvoja in je
sposoben spolnega razmnoževanja
mago f, Vollinsekt n
mago, adult insect
impregnácija -e ž (prepojítev)
vnos pripravka globlje v les (ne ostane samo na
površini) za povečanje odpornosti lesa
Imprägnierung f, Durchtränkung f
mpregnation
impregnacíjsko srédstvo ega, a s
pripravek kemikalij proti vpijanju vode, proti ognju,
plesnobi (biocid) proti glivam ali proti insektom
Imprägniermittel n
mpregnation agent
izlétna odprtína -e -e ž
poškodba ki jo na lesu povzročajo odrasli insekti
pri izletavanju
Flugloch n, Ausflugloch n, Wurmloch n, Bohrloch
n
flight hole
izvötljena jedrovína -e -e ž fkanon”)
strohnjen, votel prostor v jedrovini okroglega lesa ki
ga povzročajo glive (biološki razkroj)
Hohlkern m
hollow heart
jélov koreničnik -ega -a m (rdéča trohnöba korenínska rdéča trohnöba) Heterobasidion annosum - fakultativna parazitska goba ki se razvije predvem na koreninskem sistemu iglavcev, zlasti smreke in jelke; povzroča veliko škodo v naših gozdovih Rotfäule der Fichte f fomes root rot
kálijev dikromät -ega -a m
spojina ki se najpogosteje uporablja v zmeseh
anorganskih biocidnih pripravkov (zaščitnih
sredstev) za vezavo v les
Kaliumdichromat m
potassium dichromate
karbolinDj -éja m
(antracénsko ólje)  biocidni pripravek (zaščitno
sredstvo) za les na osnovi kreozota, z večjim
deležem frakcij z visokim vreliščem
Karbolineum n, Carbolineum n
carbolineum
kémična zaščita lesá -e -e   ž
preventivni in represivni postopki zaščite lesa s katerimi v les vnesemo biocidne pripravke (biocide - kemična zaščitna sredstva) chemischer Holzschutz m chemical wood preservation
klétna göba -e -e ž
gliva rjave trohnobe (Coniophora puteana); uvrščamo jo med hišne gobe Kellerschwamm m, Warzenschwamm m cellar fungus
klorofenöl -a m
biocidni pripravek (kemično zaščitno sredstvo) za les iz skupine kloriranih fenolov Chlorphenol n chlorofeno
kloropikrín -a m
trikloronitrometan - insekticid, ki se uporablja pri represivni zaščiti lesa z zaplinjevanjem Chlorpikrin n chloropicrin
kóbra postópek    pka m
postopek naknadne zaščite lesa predvsem drogov in železniških pragov Cobraverfahren n cobra process
konídij -a m
nespolen tros pri nekaterih skupinah gliv, zlasti pri
zaprtotrosnicah
Konidie f, Konidiospore f
conidium
konidioför -ja m
enostavna ali razvejana hifa, na kateri nastanejo konidiji
Konidiophor n
conidiophore
korenínska trohnöba -e -e ž
trohnöba na korenovcu (odebeljenem delu debla nad koreninami) navadno stoječega drevesa Stockfäule f butt rot
kozliček -čka m
insekt iz družine kozličkov (Cerambycidae); številne
vrste iz te skupine so lesni škodljivci
Bock m, Bockkäfer m
cerambycid
kreozöt -a m (kreozötno ölje) zmes več kot 200 spojin, ki jih dobimo z destilacijo premogovega katrana; uporablja se za impregnacijo železniških pragov in drogov s kotelskimi postopki Kreosot m, Steinkohlenteeröl n, Steinkohlenkreosot n creosote, creosote oi
kúrativna zaščíta -e -e ž (represivna) zaščita lesa z biocidnimi pripravki (kemičnimi sredstvi), da uničimo škodljivce in preprečimo nadaljnji razkroj bekämpfende Behandlung f remedial treatment
larvína -e ž (publ čivína)
drobci lesa, ki jih ob vrtanju v les proizvajajo larve,
lahko pa tudi odrasli lesni insekti; splošno razširjen
izraz je črvina, ki pa strokovno ne ustreza, saj
drobcev ne proizvajajo črvi, ampak larve
Bohrmehl n, Fraßmehl n
bore dust, bore meal
léglica -e ž
organ pri odraslih ženskih insektih za odlaganje
jajčec
Legeapparat m, Ovipositor m
egg-laying tube, ovipositor
lesovDt -a m
skupina lesnih insektov iz družine Bostrychidae; pri
nas je najpogostejši rdeči kapučnik (Bostrychus
capucinus)
Bohrkäfer m, Holzbohrkäfer m
bostrychid beetle
ličinka -e ž
razvojni stadij med jajčecem in bubo oz imagom
Larve f
arva
lístičarke   ž
skupina gliv, ki ima himenij v obliki lističev
Blätterpilz m
agaric
lúknjičava trohnöba -e -e ž
trohnöba pri kateri je okužba omejena na majhne predele lesne mase; navadno lečaste oblike Faulstelle f pocket rot

ijaLes 54(2002) 4