Dohodek ustvarjajo na
tujih trgih
Kot kaže tudi letošnje letoza gošpodarstvenike ne bo lahko. Ce hočejo svoje delovne ko-lektive pripeljati do konca po-slovnega leta brez rdečih šte-vilk, morajo dobro pretehtati proizvodne programe, ugoto-viti, kateri so tisti, ki prinašajo največ dohodka, saj sedanje »¦zamrznjene« cene zagotovo nisp v prid mnogim proiz-vodnim programom naših de-lovtiih organizacij niti ne sti-ttiu irajo povečevanja proiz-voc nje.
Hdor bo želel uresničiti za-sta^ljene cilje, bo moral po-novno pretehtati, kje v kolekti-vu 'so še neizkoriščene notra-nje rezerve, kako bolje organi-
Pogodbe že podpisane
UNIS-TOS je preteklo leto zaključil zelo uspeš-no in celo presegel na za-četku leta. postavljene plane. Ustvarili so 850 mi-lijonov dinarjev celotne-ga prihodka, od tega sa-mo z izvozom 500 milijo-nov deviznih dinarjev. Imeli so 300 milijonov či-stega dohodka, od česar so izdvojili 200 milijonov dinarjev za akumulacijo, 100 pa za osebne dohod-ke delavcev.
Za letošnje leto so že podpisali pogodbe za iz-delavo transportnih linij za dve tovarni čevljev v Alžiru, skupaj z El Niš bo-do opremili tovarno tele-vizorjev v Tbilisiju (Sov-jetska zveza), z Jeklote-hno pa kompleks skla-dišč v Togliatigradu (Sov-jetska zveza). Poleg tega pa so podpisane tudi že »standardne pogodbe z Avstrijo in Zvezno repu-bliko Nemčijo.
zirati proizvodnjo, da bi zmanj-šali stroske poslovanja, itd.
UNIS>„¦ TOS v Savljah je med tistimi delovnimi kolektivi, ki zadnja leta dosegajo dobre poslovne rezultate. Kakšen je »recept« za to, smo poprašali Bogdana Jezo, direktorja ko-merciale.
»Receptov ni. Vsak mora najti svoj lasten program. Mi smo se opredelili za izdelova-nje transportnih naprav, ki jih uspešno izvažamo v Alžir, čgipt, Sovjetsko zvezo, Avstri-jo in Zvezno republiko Nemči-jo. Izvoz predstavlja kar 70 od-Stotkov našega dohodka in za-to nas »zamrznitev« cen ne bo tako močno prizadela kot ne-katere druge proizvajalce končnih izdelkov.
Dohodek nameravamo po-večati z večjim izvozom. Misli-mo, da bomo uspeli, saj smo pl-ed kratkim razvili novo tran-sportno linijo za klanje, hlaje-nje in pakiranje piščancev. Za to tehnologijo pa v svetu ne bo pretežko najti kupca,« pravi Bogdan Jeza.
Drug pomemben element za doseganje večjega dohodka in hkrati pocenitve proizvodnje pa vidijo v večjih serijah kot tudi v unificiranju in standardi-zaciji transportnih linij. Vsaka takšna linija je sestavljena iz ničkoliko posameznih delov in 6e jim uspe poenotiti nekatere
dele, tako da ustrezajo vsaki transportni liniji, to predstavlja kar precejšen prihranek in poenostavitev poslovanja, saj ne potrebujejo več za vsako linijo posebnega »vijaka« ali »ležaja«.
Hkrati iščejo notranje rezer-ve v uvajanju dopolnilnih pro-gramov, ker so druge možno-sti že izčrpali. Tako denimo so začeli proizvajati okove (pan-te) za hladilne skrinje LTH. Pri proizvodnji transportnih linij jim je vedno ostajal 15 centi-metrov širok kovinski trak, za katerega niso vedeli, kaj bi z njim. Pa se je nekomu utrnila misel, da bi ga lahko porabili za izdeiavo okovja za hladilne §krinje in tako je nastal eden od njihovih dopolnilnih pro-gramov, ki pomeni tudi racio-nalizacijo prdizvodnje.
Ker v UNIS-TOS žele dvigniti tudi kvaliteto svojih izdelkov, so se odločili za investicijo v višini 300 milijonov dinarjev, ki jim bo omogočilaj da bodo na »domačem dvorišču« lahko iz-delovali prototipe in vsakp transportno linijo, ki gre v izvoz, tudi funkcionalno prdiz-kusili ter odpravili morebitne napake.
Da ne bi zaostali za drugimi proizvajalci tovrstne opreme v svetu, vgrajujejo v svoje proiz-vode vedno več elektronike in avtomatizacije. Seveda to za-hteva krepitev projektivnih in razvojnih služb, v UNIS-TOS trdijo. da le s fizičnim delom ni mogoče dvigniti proizvodnje in produktivnosti. S svojimi re-zultati dokazujejo, da je to mo-goče le z boljšo organizacijo in pripravo del ter sodobno te-hnologijo.
Edino česar se boje, so mož-ni zapleti in restrikcije pri kre-ditiranju njihovih izvoznih iz-delkov in pa spreminjanje po-gojev gospodarjenja med le-tom.
Ko smo vprašali, ali nimajo preglavic tudi z nabavo suro-vin, so nam pojasnili, da so si s sovlaganjem v okviru SOZD UNIS iz Sarajeva zagotovili re-dne dobave vseh potrebnih re-promaterialov in dadoslej niso imeli težavzaradi pomanjkanja te ali one surovine za svojo proizvodnjo.
ANDREJ  DVORŠAK