PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE SCÖFÖLIa Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije Journal of the Slovenian Museum of Natural History 87 —- i p. g€čM Ai. oJ.f *^ £ —i-------- LeiTitius. lS5i CODEN SCPLEK - ISSN 0351-0077 «CUPUL1A 87 SCOPOLIA 87/2016 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofinancirata / Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. / Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYSTUFEK uredil /Edited by: Janez GREGORI Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Miloš KALEZIC (SB), Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIC (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIC (HR), Al VREZEC, Jan ZIMA (ČR) Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino in angleščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov / The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue. Natisnjeno / Printed: maj / May, 2016 Naslovnica / Front cover: Primerek vrste Porphyra vulgaris iz Splita, nabran leta 1856 in danes shranjen v Titiusovi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije / A specimen ofPorphyra vulgaris collected in Split in 1856 and today kept in the Titius collection of the Slovenian Museum of Natural History Foto / Photo: Ciril MLINAR Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 € Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by : COBIB, BIOSIS Previews, Referativnyi Zhurnal, Zoological Record, Abstract of Mycology SCOPOLIA No 87: 1-63 (2016) »Nemo est in suis distractionibus innocuis tanto minus utilibus impediendus. Nikogar naj se ne bi motilo pri prijetnih opravkih, še posebej če so le-ti neškodljivi, in še manj, če so koristni. Pius Titius Pirano 12 Martis '860.« Pij Titius Piran, 12. marec 1860 % Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Collections of Father Pius Titius Vendel (1801-1884) and other herbarium collections of algae in the Slovenian Museum of Natural History UDK/UDC 069:929 VENDEL, P. T. 582.261/.279 Izvleček Prispevek opisuje življenje in delo patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) na področju algologije ter njegove stike s pomembnimi osebnostmi v tistem času. Zbirke patra Titiusa iz druge polovice 19. stoletja danes hranijo različne ustanove. Članek predstavlja 9 njegovih zbirk, podrobneje pa obravnava zbirki, ki sta shranjeni v herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije (LJM). Zbirki sta prišli na Gimnazijo Novo mesto leta 1859 in 1869, leta 1952 je skrb zanje uradno prevzel Prirodoslovni muzej Slovenije. V prispevku so predstavljene tudi alge iz zbirke Flora Germanica exsiccata Cryptogamia (iz prve polovice 19. stoletja) in alge iz študijske zbirke dr. Angele Piskernik (iz leta 1912), omenjene pa so tudi druge zbirke alg v LJM. Kjer je bilo mogoče, so bile alge ponovno določene, imena pa usklajena z današnjo nomenklaturo. Ključne besede: Pij Titius Vendel, Minoritski samostan sv. Frančiška v Piranu, herbarijske zbirke, alge, Prirodoslovni muzej Slovenije 1 Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija 2 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1001 Ljubljana, Slovenija Claudio BATTELLI 1, Špela NOVAK 2 1 SCOPOLIA No 86 - 2016 Abstract The article presents the life and work of Father Pius Titius Vendel (1801-1884) from the field of phycology and describes his relations with other important scientists of his time. The collections of Father Titius from the second half of the 19 th century are today kept by several institutes, nine of which are presented in the article. Furthermore, we focus on two Titius' algal collections kept in the herbarium of the Slovenian Museum of Natural History (LJM). The collections were brought to the Gymnasium Novo mesto in 1859 and 1869, with the Museum of Natural History officially taking care of them in 1952. The herbarium collection Flora Germanica exsiccata Cryptogamia (from the first half of the 19th century) and algae collected by Dr Angela Piskernik (from 1912) are also presented and other algal collections stored in LJM mentioned as well. Where possible, the algae were redetermined and their names adjusted to recent nomenclature. Key words: Pius Titius Vendel, Monastery of St. Francis in Piran, herbarium collections, algae, Slovenian Museum of Natural History 2 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Vsebina Uvod .............................................................................4 1 Življenje patra Pija Titiusa ...................................................5 2 Titius kot naravoslovec in algolog ...........................................11 3 Zbirke patra Titiusa .........................................................22 3.1 Zbirka jadranskih alg v knjižnici »Antoniana« v Padovi (koda 705, polica XXXII).................................................22 3.2 Zbirka jadranskih alg, shranjena v muzeju samostana sv. Frančiška manjših bratov minoritov na Cresu (n.116. Alge Jadrana: sakupio fra Pio Titius, 1801-1884) ......................22 3.3 Zbirke jadranskih alg v samostanu sv. Duha v Zagrebu (Alghe adriatiche raccolte e preparate dal P. Pio Titius Minore Conventuale ed ordinate dal P. Mo. Girolamo M. Granic Minore Conventuale, Bibliotecario dell'Antoniana in Padova. Collocazione H-IV-160) ...............24 3.4 Herbarijska zbirka alg, shranjena v algološkem herbariju na Oddelku za biologijo Univerze v Trstu (Erbario algologico del Dipartimento di Biologia dell'Universita degli Studi di Trieste - TSB, Herbarium Universitatis Tergestinae) ......................................24 3.5 Herbarijska zbirka alg, shranjena v algološkem herbariju Botaničnega oddelka Madžarskega prirodoslovnega muzeja v Budimpešti (Algological Herbarium of the Botanical Department of the Hungarian Natural History Museum in Budapest- BP) ..................26 3.6 Herbarijska zbirka »Giuseppe Accurti«, shranjena v Prirodoslovnem muzeju v Trstu (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste - TSM) ............27 3.7 Didaktična herbarijska zbirka Gimnazije "Gian Rinaldo Carli" iz Kopra .......27 4 Herbarijske zbirke alg patra Titiusa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (LJM) ..................................28 5 Titiusovi herbariji, Gimnazja Novo mesto in Prirodoslovni muzej Slovenije ... 40 6 Druge herbarijske zbirke alg Prirodoslovnega muzeja Slovenije ............43 6.1 Zbirka alg Flora Germanica exsiccata Cryptogamia ..........................46 6.2 Zbirka morskih alg dr. Angele Piskernik ...................................46 Zaključek ....................................................................49 Zahvala ......................................................................50 Povzetek .....................................................................51 Summary ....................................................................52 Viri / Sources ................................................................53 Literatura / References .......................................................54 Priloge / Appendices .........................................................58 3 SCOPOLIA No 86 - 2016 Uvod Medtem ko so herbarijske zbirke višjih rastlin različnih avtorjev s slovenskega ozemlja obdelane ali obravnavane v številnih člankih (Praprotnik 1992, 1995, 2003, 2012, 2015), pa je na voljo zelo malo informacij o herbarijskih zbirkah »nižjih rastlin«, predvsem alg. Zato v prispevku predstavljava nekatere zbirke alg, ki so shranjene v herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije (LJM). Objavljava sezname vrst, ki so jih avtorji zbrali pretežno na slovenskem ozemlju ali vsaj v naši bližini, in sicer vrste v zbirkah p. Pija Titiusa in dr. Angele Piskernik. Prvi avtor je, kjer je bilo to možno, določil vrste alg v skladu z današnjo nomenklaturo. Čeprav je p. Pij Titius nekaj časa živel v Piranu in tam tudi umrl, je bilo o njegovem delovanju na slovenskem ozemlju znanih zelo malo podatkov, dokler nista ob 200-letnici njegovega rojstva v zborniku ob 700-letnici Minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu o p. Titiusu objavila prispevek Alberti & Battelli (2001). Članek je napisan v italijanskem jeziku (s slovenskim in z angleškim povzetkom), zbornik pa je izšel v omejeni nakladi. Ker želiva delo p. Titiusa predstaviti širšemu krogu bralcev, v nadaljevanju nekatere navedbe povzemava po zgoraj omenjenem prispevku, predstavljava nove ugotovitve in dodajava sezname taksonov v Titiusovih zbirkah, hranjenih v LJM, ter opise bolj zanimivih vrst. Poleg Titiusovih zbirk so v LJM shranjene še 4 zbirke alg. V prvi polovici 19. stoletja je izhajala Flora Germanica exsiccata Cryptogamia, v kateri so bili poleg morskih in sladkovodnih alg tudi mahovi, lišaji in praprotnice. Vsebuje pole različnih avtorjev, izdajal in urejal pa jo je Johann Christian Breutel. Iz leta 1883 je zbirka morskih alg iz okolice Miramara, njen avtor pa ni znan. Zbirka je bila, tako kot Titiusove, v preteklosti v lasti Gimnazije Novo mesto, v raziskavi pa smo poskusili ugotoviti, kako in zakaj so ti herbariji prišli na omenjeno gimnazijo in kdaj v muzej. LJM hrani tudi zbirko alg Simona Robiča. Nastajala je v 19. stoletju. Najmlajša in najmanj obsežna je zgoraj omenjena zbirka morskih alg Angele Piskernik iz leta 1912. Predstavljava alge iz njenega herbarija, raziskala pa sva tudi, kdo je skupaj z A. Piskernik te alge nabiral. 4 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... 1 Življenje patra Pija Titiusa Raziskave v številnih arhivih so nama omogočile spoznati manjšega brata minorita, patra, znanega po imenu Pij Titius (Vendel), ki je živel v 19. stoletju in je v zgodovino zapisan ne samo zaradi izrednih duhovnih in človeških lastnosti, marveč tudi zaradi nagnjenosti k preučevanju narave. Rad je zbiral, prepariral in preučeval žuželke, morske in kopenske nevretenčarje, rastline, predvsem pa alge iz različnih krajev sveta. Njegove duhovniške dolžnosti ga pri opravljanju teh dejavnosti očitno niso ovirale in niso bile v nasprotju s pravili njegovega reda (Alberti & Battelli, 2001). Osmrtnica, objavljena v Piranu 20. decembra 1884 in tiskana v tiskarni »Pastori« v Trstu, opisuje p. Pija Titiusa iz mesteca Jasov (Jaszo, današnja Madžarska) kot (slika 1): »Manjši brat minorit, ugleden vojaški kaplan, ki ga je Njegovo Veličanstvo naš Cesar odlikoval za zasluge z zlatim Križem (slika 2), Vitez reda sv. Mihaela kralja na Bavarskem, član številnih akademij znanosti, izredne pobožnosti, vnet za blagor duš, velikodušnega srca, prizadeven pri preučevanju naše morske flore. Njegove zbirke, shranjene v uglednih znanstvenih inštitutih znotraj monarhije in zunaj nje, so dragocen spomin«. t PADRE PIO TITIUS DA JASZO Minor« Conventual^, emeiiit> Capprllann milirare, iktnriin 1 S, M. il o,no Jmpcratürr dellj I jiic drnno JH r r tO, Catulieri? deli' Ordinč' [II S Mitlieli? del Ar di fÜVicTj, mcmbrd Ji moltt A^'ul.'ili' scjtni llu dfttgto Ji f - f-f -j--?. r lrS^r V , I • - .'^¿ii, ;,.-,-, " - ' ■* ' " + ----- ■-------, —'jtm. -A-,» ___ / — ' - f < ^l*111 . iy»ri A ' / * r * r ' y •• f'r~ j* w _ y; .v ,■ „<„ . -....< .v., ---- % ^r, rfiv i ^/wfi i/1/ £/ i^ftf /z/'A/iv //i .yr * ne Jf ^/y d/^t ^ 'it V^y« / l/T jf . /fssrsj/sf*?' Y^SSSSa J? ///¿fi^ r rj Stjt- S /•Vrf1^ /ti« ¿^(A^i'-Wi'i ry^/i' trfc&a. rr <•-(*** f /Pii/fv»^ /i i^W^rt/tf i fV/i? i» <* rtii f ( /i/ii^v/^j' t^/i^i'vi/ir f i^r j^-i STSJ i'/ii ^ rf j/^tdč fs? sr /^J ¿ /^«/i ¿i- d^i (T&Tjt. if r f^-^1 fly^i'j^Ji r^/ i^^/tf «tf/ ivifivsr'^i^f atfc*? V- Slika 3: Priporočilno pismo Ministrstva za kulturo in izobraževanje z Dunaja, z dne 9. maja 1859 (št. 7480/521), priloženo pismu in zapisniku, ki ju je istega dne izdalo omenjeno ministrstvo (MSP, T. e. 12). V dokumentu piše, da p. Titius potuje z namenom zbiranja botaničnega in zoološkega materiala. Figure 3: Recommendation letter written by the Ministry of Culture and Education in Vienna on May 9th, 1859 (No. 7480/521) and attached to the letter and a report, which were issued on the same day (MSP, T. e. 12). The document states that Father Titius was travelling in order to collect botanical and zoological material. 8 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... v Arad (tam je že leta 1950 pripravil naravoslovno razstavo) in leta 1851 v Lombardijo (v mesto Pavia), ki je bila takrat del cesarstva Avstro-Ogrske, še vedno kot kaplan avstrijske vojske. Leta 1852 je zapustil vojaško službo in se preselil najprej v Rim, kjer je bil apostolski penitencier7 v baziliki sv. Petra, kasneje, leta 1853, pa v Padovo, kjer je bil profesor pastoralne teologije. Leta 1855 se je ponovno vrnil v Split, vendar je tam ostal le kratek čas, saj je leta 1856 moral ponovno v Levočo. Po kratkem bivanju v majhnem slovaškem mestecu Csutortokhely (Voross, 1973), danes Štvtok na Hornadu, je leta 1859 prvič prišel v Piran. Ko je bival v Levoči, je Titius dobil pismo Ministrstva za kulturo in izobraževanje z Dunaja z dne 9. maja 1859 (št. 7480/521), s katerim so ga pooblastili za »raziskovanje obale ob Jadranskem morju znotraj meja cesarstva z nalogo nabiranja botaničnega in zoološkega materiala in z namenom preučevanja botanike in zoologije« (slika 3). Poleg pisma so mu poslali tudi denar (50 guldnov). Dne 9. avgusta leta 1859 se je Titius preselil v Piran, kjer je ostal do oktobra leta 1870. Ni nam znan razlog, zakaj je izbral ravno to obalno mesto. Njegovo bivanje v Piranu potrjuje dovoljenje za spovedovanje (MSP Dovoljenje za spovedovanje.), ki ga je 28. avgusta 1859 izdal škof Trsta in Kopra, Bartolomeo Legat. Leta 1870 je moral Titius ponovno zapustiti Istro, verjetno po dekretu predstojnikov, in se vrniti na Madžarsko. Arhivski dokumenti potrjujejo, da ga v Piranu ni bilo kar enajst let, od oktobra 1870 do junija leta 18818. V teh letih je verjetno ves čas živel v Gerlu. Tako Granic (1934) kot Voross (1973) sta zelo nenatančna pri opredelitvi življenja Titiusa. O bivanju v Gerli, mestecu pri bolj znanem mestu Bekes-Csaba, ki leži približno dvajset kilometrov od madžarsko-romunske meje, nam pričata dve pismi. Prvo, ki ga je napisal Titius iz Gerle dne 23. februarja 1871, in drugo z dne 28. februarja 1878, ki ga je gvardijan piranskega samostana, p. Luigi Rainoldi, poslal Titiusu v Gerlo. Drugi dokument je zanimiv tudi zato, ker v njem Titius patru gvardijanu izraža željo po bivanju v Piranu. Odgovor p. Rainoldija se glasi: »... mi vas čakamo; vi dobro veste, da je to vaš samostan, in vsi bi vas radi imeli pri nas«. Vendar se je to uresničilo šele leta 1881. V Piranu je Titius zaključil svoje življenje 20. decembra 1884 v 83. letu starosti, v ljubezni sobratov, vernikov in občudovalcev. 7 Apostolski penitenciar je član apostolske penitenciarije, ki je ena od treh najvišjih papeških sodišč cerkve. Odgovorna je za podeljevanje milosti in odpustkov, vendar se kot papeški urad ukvarja predvsem z zadevami vesti. 8 Predvidevava da je Titius odšel iz Pirana, ker v "Knjigi opravljenih zadušnic (maš) za umrle minoritske redovnike" (MSP Libro de'suffragi soddisfatti per religiosi defunti Minori Conventuali) 23. januar 1867 -20. avgust 1908" (in v "Knjigi samostanskih kapitljev samostana sv. Frančiška v Piranu (MSP Libro dei Capitoli conventuali del Convento di S. Francesco, Pirano) julij 1877 - december 1886" ni njegovega podpisa. 9 SCOPOLIA No 86 - 2016 Slika 4: Podpis p. Pija Titiusa, ki ga najdemo v Zlati knjigi proslavljenih obiskovalcev (Albo d'oro) v Prirodoslovnem muzeju v Trstu (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste, poslej MSNZ), z dne 26. junija 1856. Figure 4: The signature of Father Pius Titius in the Gold Book of important visitors kept in the Museum of Natural History in Trieste (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste, hereinafter referred to as "MSNZ"), dated June 26th 1856. 10 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... 2 Titius kot naravoslovec in algolog Preseneča naju, da ob pregledu Titiusovega življenjepisa nisva ugotovila, katero stopnjo izobrazbe je dosegel. Le v delu Granica (Granic, 1934) sva zasledila, da je »obiskoval klasične študije in delno teološke«. Bil je vsekakor poliglot in velika osebnost na področju kulture in znanosti. Nagnjenje bil k raziskovanju, imel je izrazito željo po znanju in preučevanju narave, želel je potovati in obiskati vedno nove kraje. Pogosto je moral potovati zaradi službene dolžnosti kot pater in duhovnik ter kot vojaški kaplan. Vsako potovanje je bilo zanj nova možnost za nabiranje materiala in pripravo zbirk. Bil je samouk in tudi učitelj: rad je posredoval svoje izkušnje novim generacijam. Vse to je razvidno iz dokumentov, ki potrjujejo njegov veliki prispevek k obogatitvi šol različnih vrst in stopenj z materialom, ki so ga uporabljali v didaktične namene. Poučevanje je koncipiral kot dejavnost, ki jo je treba dopolniti in obogatiti z neposrednim opazovanjem. Marchesetti9 (18961897), nekdanji direktor Prirodoslovnega muzeja v Trstu (Museo Civico di Storia Naturale), ga v zgodovinskem pregledu v delu »Flora di Trieste e de' suoi dintorni« umesti med znane učitelje, kot so: Adolfo Stossich, profesor realke v Trstu, Giuseppe Accurti10, profesor na Gimnaziji v Kopru, in pater Julius Brunner iz gimnazije v Pazinu. V drugi polovici 19. stoletja so v šole uvedli tudi poučevanje naravoslovja z botaniko. Marchesetti ga opredeli kot človeka, ki je »vzpostavil stike z algologi in inštitucijami z namenom izmenjave materiala« (slika 4). Mnoga leta kasneje se Mario Stenta11, ki je postal direktor Prirodoslovnega muzeja v Trstu po Marchesettiju, pri predstavitvi Accurtija kot algologa najprej v Kopru, kasneje v Trstu, spominja, » ... da je v bližnjem mestecu Piran živela zelo znana osebnost, pater Titius.« (Stenta, 1922). Duhovnik Accurti se je s Titiusom dopisoval in ga citiral v svojem delu »Prispevek k spoznavanju alg Koprskega zaliva« (»Cenno sulle alghe di Capodistria«, Accurti, 1858, 1925). Accurti je pripravil tudi zelo bogato zbirko alg, ki je danes shranjena v Prirodoslovnem muzeju v Trstu, v kateri so primerki alg, ki jih je nabral in prepariral Titius (Battelli, 1999) . V letih, ko je bil vojaški kaplan, je imel Titius možnost srečevati se z znanstvenim svetom na Dunaju. Njegovo ime je bilo 7. maja leta 185112 zapisano med 105 udeleženci zaključne konference. Udeleženci te konference so kasneje ustanovili Zoološko-botanično društvo na Dunaju (Die Kaiserlich-Königliche Zoologisch-Botanische Gesellschaft in Wien) in njegov član je postal tudi Titius (Anonymous, 1860). Društvo je izdajalo naravoslovni časopis Verhandlungen der Kaiserlich-Königlichen Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien, v katerem je zapisano, da je Titius predstavil nekaj favnističnih najdb iz Jadranskega morja in napovedal, da bo nadaljeval z zbiranjem vzorcev morskih organizmov (Titius, 1859). Leta 1858 je Ministrstvo za kulturo in izobraževanje z odlokom določilo, da del vzorcev Titiusove zbirke (12 primerkov lupin mehkužcev in 20 centurij13 alg), ki jih je nabral v preteklih letih na obali monarhije, pripada Zoološko-bota-ničnemu društvu na Dunaju in je namenjeno izobraževalnim ustanovam (slika 5, Anonymous, 1858). Tudi leta 1859 je Ministrstvo določilo, da pater društvu podari zbirko 40 centurij alg in 24 centurij lupin mehkužcev (Egger, 1859). Zoološko-botanično društvo je Titiusove alge poslalo tudi 41 šolskim ustanovam v monarhiji za didaktične namene (Anonymous, 1859a). 9 Carlo de Marchesetti se je rodil 18. januarja 1850 v Trstu, kjer je 1. aprila 1926 tudi umrl. 10 Giuseppe Accurti se je 11. avgusta 1824 rodil v Senju na Hrvaškem, umrl je 11. septembra 1907 v Trstu. 11 Mario Stenta, Tržačan, rojen leta 1876, je umrl v Trstu 9. septembra 1928. 12 Leta 1864 je Titius Zoološko-botanično društvo na Dunaju zapustil, kot je zapisano v Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch botanischen Gesellschaft in Wien (Anonymous, 1864: 53). Vzrok te odločitve nam ni znan. 13 Ena centurija obsega 100 herbarijskih pol. 11 SCOPOLIA No 86 - 2016 1. Eifer. H. t. Iliufler. J JiirtUkj 97 Der Secretäi; Horr l)r. J. Eg gor liest einen Erlaub des h. k. k. Ministeriums für Cultlis und Unter riebt vom 5. Juli 1858 Z. ,01t%i4, womit der Gesellschaft tin Theil der von dem jetzigen Vorstande des Mi noriteok lusters in Leutseliau, P. Pius Titius während seines früheren Aufenthaltes i" den gsterr Küstenländern, namentlich in Dahnatien gemachten Sammlung von Nuturalien> bestehend uu$ Partien Conchylien und 20 Centurion Algen in derselben Weise überlassen wird, wie dtess mit Erl aas vom 25. Mai 1857 '/,. 9065 mit deiu, dem Preiherrn von Lei timer abgekauften Herbar geschehen ist. Der Herr Serretür zeigt sodann den von Herrn Professor Dr. A Kozubowski in Krakau eingesendeten Apti* cancriformte, von dem die Männchen bisher ganz unbekannt waren, in heideu Geschlechtern vor. Slika 5: Poročilo o prejetem materialu Zoološko-botaničnega društva na Dunaju, v katerem je omenjeno, da je del materiala, ki ga je p. Pij Titius nabral v Dalmaciji, ministrstvo z odlokom podarilo omenjenemu društvu (Anonymous, 1858). Figure 5: A report on the received items by the Zoological-botanical Society in Vienna, which states that some of the items gathered by Father Pius Titius in Dalmatia were donated by the Ministry to the Society with a decree (Anonymous, 1858). Med člani omenjenega društva je bil tudi Georg Frauenfeld14, kustos v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju, ki je objavil dve obširni deli o algah Dalmacije (Frauenfeld, 1854, 1855). V teh delih Frauenfeld omenja alge, ki jih je Titius nabral na številnih lokacijah v Dalmaciji med bivanjem v Splitu v letih 1846-1850. Titius je te alge podaril Zoološko-botaničnemu društvu na Dunaju. Frauenfeldu je posredoval mnogo podatkov, ki jih je slednji vključil v svoje prvo delo o algah Dalmacije (Frauenfeld, 1854) 15. Frauenfeld (1854) je v delu z naslovom »Aufzählung der Algen der dalmatinischen Küste« (Seznam alg z obale Dalmacije) predstavil tudi Titiusove opise alg v latinščini, italijanščini in nemščini. Frauenfeld je podal lokacijo, kjer je vrsto nabral in zraven dodal, ali je v njegovi zbirki (Fr.) ali v društvenem heibariju (Vereinsherbar, oz. V. -H.). Verjetno je pri tem mislil na herbarij Zoološko-botaničnega društva na Dunaju, za katerega je veliko primerkov prispeval prav Titius (Anonymous, 1858). Frauenfeld je nato navedel Titiusove podatke o habitatu, razširjenosti ali značilnosti vrste (Tit.). Iz omenjenega dela smo izbrali vrste, ki jih najdemo v Titiusovih zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije, in njihove opise prevedli v slovenščino. Spodnji opisi dobro orisujejo razširjenost in pogostost izbranih vrst alg v Dalmaciji pred več kot 150 leti. 14 Georg von Frauenfeld se je rodil 3. junija 1807 v Neustiftu pri Dunaju, umrl je 8. oktobra 1873 na Dunaju (Nissen,1966). 15 Ob pregledu lokacij, na katerih je Titius nabral več kot 200 vzorcev (Frauenfeld, 1854), lahko ugotovimo, koliko dela je v tistih letih opravil. Obiskal je lokacije vzdolž Dalmacije od Zadra do Boke Kotorske, Vodic, Šibenika, Primoštena, Solina, Splita, Omiša, Makarske, Dubrovnika, Ljute in Kotora; bil je tudi južneje, v Budvi. Obiskoval je tudi otoke, na primer Prvič, Zlarin, Krapanj, Vis, Hvar, Korčulo, Mljet, Gruž, Dakso in Lakromo. Vzorce je prav tako nabiral v celinskih vodah, na primer v jezeru Bokanjačko blato pri Zadru, v Cetini in v reki Krki. 12 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Ci lUt AY , % /#-_ x " * r* Slika 6: Primerek vrste Bangia versicolor iz Pirana, nabran leta 1868 in danes hranjen v Titiusovi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Figure 6: A specimen of Bangia versicolor collected in Piran in 1868 and deposited in the Titius collection of the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Ciril Mlinar Asperococcus Lmx. bullosus Lmx (Encoelium Kz.) Capoc. (Capocesto - Primošten) (Fr. — V.-H.) Skoraj povsod, raste pozimi na potopljenih kamnih in skalah, tvori napihnjene, okrogle, podolgovate, gobaste rastline z zelo kratkimi peclji, ki se proti pomladi ločijo od korenin in od valov sploščene ali še bolj uničene plavajo naokrog na vodni gladini. Ljubi odprta, nepokrita mesta in precej globoko vodo. Živa je večinoma oljčno zelena. (Tit.) (str. 320) Bangia Lngb. (slika 6). versicolor Kz. Capoc. (Capocesto - Primošten) (Fr. — V.-H.) Povsod običajna. Pozimi v množici na ploščatih in samo občasno oblitih kamnih zunaj vode, ki so videti kot pokriti z dolgimi lasmi. Proti pomladi se posušijo, ali jih odplavi. Vsebujejo veliko škrlatnega soka. (Tit.) (str. 320) 13 SCOPOLIA No 86 - 2016 Slika 7: Primerek vrste Codium tomentosum iz Pirana, nabran leta 1868 in danes shranjen v Titiusovi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Figure 7: A specimen of Codium tomentosum collected in Piran in 1868 and today kept in the Titius collection of the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Ciril Mlinar Codium Ag. (slika 7) tomentosum Ag. Provicchio (Prvič pri Šibeniku) Povsod običajna. Večinoma raste precej globoko in je samo naplavljena, vendar sem jo našel tudi na kamnih pomola v Dubrovniku, kjer je celo leto čvrsto sedela na svoji korenini. Tvori velike, pogosto več kot za dve pesti debele, 5-6 palcev16 dolge črno-zelene rese, ki jih tvorijo cilindrične gobaste cevke, ki pogosto dosežejo premer gosjega peresa. Vsebujejo umazano zelen sok. (Tit.) (str. 327) Corallina Tournef. (slika 8) officinalis L. (Fr. — V.-H.) Prekriva skale, povsod celo leto, ne globoko, komaj palec dolga, zelo toga in lomljiva. (Tit.) (str. 329) Dasycladus Ag. clavaeformis Ag. Capoc. (Capocesto - Primošten) (Fr. — V.-H.) Na ravnih, mirnih, plitvih mestih, ki so prekrita z majhnimi kamni, na katerih raste od zime do pomladi v obliki majhnih žebljev. Živa lepo zelena. (Tit.) (str. 331) 16 Palec = 2,54 cm 14 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... t f/n stJ1 C t Si J-* /i*f P , Ž&i v i^/trt/<■tTrf ¿j,. f Le,j. Titius /SifiJ Slika 8: Primerek vrste Corallina officinalis iz Splita (1856), danes shranjen v Titiusovi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Figure 8: A specimen of Corallina officinalis collected in Split (1856), today kept in the Titius collection of the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Ciril Mlinar Dictyota Lmx. dichotoma Lmx. Capoc. (Capocesto - Primošten) (Fr.— V.-H.) Povsod zelo običajna; ljubi nekoliko mirnejše, ne zelo globoke zalive in južno ležeča mesta, kjer se v velikih množicah bohoti v družbi z Gelidium corneum, vrstami iz rodu Ulva in drugimi algami. Rasti začne oktobra ali novembra in traja do poletja. Doseže 3-4 palce in tvori lepe oljčno zelene lebdeče rese, ki se posušene ne spremenijo. (Tit.) (str. 332) Flabellaria Lmx. (Udotea Lmx.) Desfontainii Lmx . Capoc. (Capocesto - Primošten) ( F r . — V.-H.) Zelo skromna. Ljubi mirne zalive in živi na skalah med drugimi algami, nekaj čevljev17 globoko. Korenini zelo močno, zato jo je komajda mogoče najti naplavljeno. Redko jo najdemo čisto, saj je večinoma zasedena z melobesiami in polipi. V dolžino doseže komaj 2 palca. (Tit.) (str. 334) Fucus L. vesiculosus var. Sherardi A g. Provicchio (Prvič pri Šibeniku). (Fr. -- V.-H.) Celo leto zelo običajna v plitkih tleh, zelo močno korenini na kamnih, tako da ji ne škodijo niti najmočnejši viharji. Na mnogih krajih na konicah z mehurčki, ki vsebujejo zrak. V mestih Spalato (Split) in Ragusa (Dubrovnik) teh nisem našel nikoli. (Tit.) (str. 334) 17 Čevelj = 30,48 cm 15 SCOPOLIA No 86 - 2016 Slika 9: Primerek vrste Porphyra vulgaris iz Splita, nabran leta 1856 in danes shranjen v Titiusovi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Fig. 9: A specimen of Porphyra vulgaris collected in Split in 1856 and today kept in the Titius collection of the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Ciril Mlinar Gigartina Lmx. acicularis Lmx. Capoc. (Capocesto - Primošten) (Fr.— V.-H.) Običajna, večinoma zraščena z drugimi algami. Tvori za pest velike prepletene grude, je hrustančasta, prozorna kot steklo, lepo škrlatno rdeča. Celo po več letih vržena v vodo znova v celoti dobi svojo naravno obliko in barvo. Raste pozimi. Proti maju postane bleda in odmre. (Tit.) (str. 335) Olivia Bert. (Acetabularia Lmx.) integra Bert. Capoc. (Capocesto - Primošten) (Fr. — V.-H.). Samo na določenih ravnih, peščenih mestih na majhnih kamnih poleti. Doseže velikost okoli 1 palca, zelenkasto bela, z grobo kožo, brez soka. Kolut sedi kot kak klobuk. (Tit.) (str. 341) Padina Adns. pavonia Lmx. (Zonaria) Provicchio (Prvič pri Šibeniku). (Fr. — V .-H.) Zelo običajna. Ljubi mirno vodo, kjer nekaj čevljev globoko raste gobasto v velikih skupinah. Pojavi se jeseni in spomladi doseže svojo polno velikost do 2 palca v premeru. Tvori skoraj samo lijake. (Tit.) (str. 342) Porphyra Ag. (slika 9) vulgaris Ag. Sebenico (Šibenik). (Fr.—V.-H.) Povsod na kamnih blizu obale, kjer jo obliva samo plima. Kamne prevleče kot s kako spolzko kožo, proti pomladi se popolnoma posuši. (str. 345) 16 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Slika 10: Primerek vrste Cystoseira abrotanifolia (danes C. barbata) iz Splita, nabran leta 1856 in danes shranjen v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Figure 10: A specimen of Cystoseira barbata collected in Split in 1856 and today kept in the collection of the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Ciril Mlinar Sphacelaria Lyngb. scoparia Ag. (Stypocaulon Kz.) Provicchio (Prvič pri Šibeniku). (Fr. — V. H.). Zelo običajna v precej razgibani vodi, nekaj čevljev globoko. Tvori debele, rjave lebdeče rese. Raste pozimi do poletja, ko se loči od precej močnih filcastih korenin. (Tit.) (str. 347) var. pennata Ag. Capoc. (Capocesto - Primošten) (V.-H.). V mesecu juniju naplavljena, raste na skalah blizu obale 3-4 čevlje globoko, v jabolčno okroglih temno rjavih resah. Je suha, brez soka, na obali dolgo leži, ne da bi zgnila, odmrla postane lisičje rdeča. (Tit.) (str. 347) V delu Frauenfelda z naslovom »Die Algen der dalmatischen Küste mit Hinzufügung der von Kützing im adriatischen Meere überhaupt aufgeführten Arten« (Frauenfeld, 1855) je zanimiv opis alge vrste Cystoseira barbata: Cystoseira (slika 10) 2. C. barbata (2) Turn. (Fucus), pag. 599. Metlasto gosto razvejena s finimi vlaknastimi vejicami. Pogosto jo najdemo naplavljeno. Rjavo črna. Raste več klafter18 globoko in naj bi bila po Titiusu temno rumena. Sebenico (Šibenik). (str. 33) 18 Klaftra (pertica) je dolžinska enota starega Rima, ki ustreza 2,964 m. 17 SCOPOLIA No 86 - 2016 G. species nova Titim t'n JBl. MS. Algor. Itír. n. 2 Ital. GriffUhsia Tiztana. Ann. Habui esc portu di Capo d' htria a Rev. Tino. Cespitosa, p rae ceden te épecie tenuior, filiformia , dicho-toina, faatigiata. Interuodia inferiora cylindracea, diámetro triplo-quadmplo longiora, successiva breviora, suprema breviBsima, diámetro scqualia, aut paulo Ion* gíora| ovalia, torulosa, Articuli angustissirai , vix con-ítricti. Tetraspor® números», spars». Cyatocarpia e glomeribue sporarum subgloboeis, grandiueculis, late-ralibus. Alfitudo algo semipollicaric, vel subp ollic aria. Color pallide purpureus, aut vireng. Siccando c harta: arete adbaeret. Slika 11: Opis nove vrste Griffithsia Titii (danes G. schousboei Montagne), ki jo je Titius nabral v Kopru in mu jo je profesor botanike v Bologni, Antonio Bertoloni, posvetil v zahvalo (Bertoloni, 1862). Figure 11: The description of a new algal species Griffithsia Titii (today G. schousboei Montagne), collected by Titius in Koper. Antonio Bertoloni, professor of botany from Bologna, named it after him to express his gratitude (Bertoloni, 1862). V prvem obdobju bivanja v Piranu je Titius vzpostavil stike s profesorjem botanike v Bologni, Antoniom Bertolonijem19, in sicer v času, ko je slednji pripravljal drugi del knjige »Flora Italica Cryptogama«. Titius mu je poslal okoli petdeset primerkov alg, ki jih je nabral v Kopru, v Savudriji in v Piranu in so v delu Bertolonija označene z geslom "Titius El. MS. Algar. Istr.". V zahvalo mu je Bertoloni posvetil vrsto Griffithsia Titii20 (s. 11). Titius je to algo nabral v Kopru in se že takrat zavedal, da bi bila to lahko nova vrsta: »Specimina exsiccatione charte arctissime adharent. Griffithsia Titii Bertol. Fl. it. crypt, pars secunda p. 242, quam in portu »Capo d'Istria« Titius legit, videtur affinis Griffithsia Schousboei.« (Bertoloni, 1862). Iz Bertolonijevega dela (Bertoloni, 1862) razberemo, da se je Titius dopisoval tudi z znanim algologom Friedrichom Traugottom Kützingom21, profesorjem naravoslovja v Nordhausenu, ki je znan po velikem številu objavljenih del o algah. Po zaslugi Titiusa, ki je nabiral vzorce alg vzdolž vzhodne obale Dalmacije, je Kützing v delu Tabulae phycologicae opisal številne nove vrste, med katerimi omenjamo: Hormoceras acrocarpum (Kg. n. sp.), Ceramium dichotomum (Pius Titius in 19 Antonio Bertoloni se je rodil 11. februarja 1775 v Sarzani (La Spezia), umrl je 17. aprila 1869 v Bologni (Pritzel,1872). 20 Griffithsia titii je danes znana z imenom Griffithsia schousboei Montagne (B. de Reviers in litt.). 21 F. T. Kutzing se je rodil 8. decembra1807 v Ritteburgu, umrl pa je 9. decembra 1893 v Nordhausenu. 18 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... _,_ Slika 12: Primerek alge vrste Hypoglossum Titii Kutzing (danes H. hypoglossoides (Stackhouse) Collins in Hervey) iz zbirke jadranskih alg P. Titiusa, shranjene v samostanu Sv. Duha v Zagrebu Figure 12: The algae Hypoglossum Titii Kutzing (today H. hypoglossoides (Stackhouse) Collins and Hervey), from Titius' collection of Adriatic algae, kept in The Monastery of the Holy Spirit in Zagreb (Croatia) liti; Kutzing, 1863), Hypoglossum confervaceum (Kg. 1860), Ginnania furcellata Pprolifera in Holarachnion aciculare (Kg. nov. sp.; Kutzing, 1845-1869). Med vzorci alg, ki jih je Titius nabral in so shranjeni v mnogih zbirkah, najdemo tudi vzorce vrste Hypoglossum Titii Kutz.22 (slika 12), ki jo je verjetno Kutzing posvetil patru, čeprav v literaturi o tem nisva našla več informacij. Titius je bil v stiku tudi z raziskovalcem A. Grunowom, kateremu je pošiljal veliko materiala, ki ga je slednji uporabil za svoje raziskave. Grunow na primer omenja Titiusa v zanimivi raziskavi, ki obravnava kremenaste alge (diatomeje) Avstrije (Grunow, 1862). V raziskavi opisuje tudi vrste, ki jih je nabral Titius, kot na primer: Himantidium pectinale Kutz. in njeno var. y minus, nabrano v sladki vodi v bližini Padove, ter vrsto Rhipidophora paradoxa Kutz. Grunow omenja tudi druge zbiratelje alg, kot na primer Mattea Botterija s Hvara, Sandrija, Vidovicha in grofico Mario De Cattani23. 22 Vrsto Hypoglossum Titii Kutz., danes H. hypoglossoides (Stackhouse) Collins in Hervey, smo našli v zbirkah alg P. Titiusa, shranjenih v Padovi, na Cresu, v Zagrebu in Budimpešti. 23 Maria De Cattani se je 20. maja 1789 rodila v Splitu, kjer je 15. januarja 1870 tudi umrla. Znana je bila tudi po tem, da je nabirala alge (na Pagu je na primer nabrala 400 različnih vrst), med morskimi organizmi pa se je dobro spoznala tudi na korale. Dopisovala se je z znanimi znanstveniki tistega časa, na primer s Spiridionom Brusino, Pijem Titiusom, Matteom Botterijem, Muziem Tommasinijem, Carlom Rainerjem in drugimi. Otto von Reinsberg Duringsfeld postavlja Mario De Cattani tudi na častno mesto v svojem slovarju znamenitih ljudi iz Dalmacije (Reinsberg Duringsfeld,1870). 19 SCOPOLIA No 86 - 2016 Iz podatkov, zapisanih v delu Vorossa, je razvidno, da je Titius vzpostavil stike tudi z mnogimi drugimi bolj ali manj znanimi osebnostmi tistega časa, med katerimi, poleg tistih že omenjenih, navajava: C. Zaluskija24, K. Lenormanda25, P. Streinza26, P. Adanija27 in R. Raibertija28 (Voross, 1973). Med bivanjem v Levoči v letih 1856-1859 je pater Titius spoznal študenta Gyula Kleina29, ki je kasneje postal profesor botanike v Budimpešti. Leta 1871 je Klein zaprosil Titiusa za pomoč pri nabiranju alg, ki jih je obravnaval v svoji raziskavi (Klein, 1879). Kasneje, leta 1881, ko se je Titius spet vrnil v Piran, je vzpostavil stike z znanim algologom Francescom Ardissonom, ki je leta 1883 objavil prvi del svojega znamenitega dela Phycologia Mediterranea (Ardissone, 1883). V uvodu te knjige je avtor med drugimi omenil dr. Giovannija Zanardinija, profesorja v Padovi, Ferdinanda Hauka30 in p. Pija Titiusa. Zanardini je pri svojih navedbah posebej poudaril, da je večino alg iz Severnega Jadrana in Dalmacije dobil prav od Titiusa. Ardissone je opisal Titiusa kot »velikega ljubitelja botanike, znanega po zbirkah alg iz Jadrana« (Ardissone, 1883). Žal je Titius umrl, preden je leta 1886 izšel drugi del Phycologie Mediterranee (Ardissone, 1886), njegovo ime pa je kljub temu ostalo obeleženo tudi v tem delu. Ime p. Pija Titiusa je ostalo nepozabljeno tudi kasneje, do današnjih dni. Znana osebnost na področju morske biologije, Aristocle Vatova31 (1928), v bibliografiji raziskovalnega dela z naslovom »Prispevek o favni in flori Jadranskega morja pri Rovinju« (Compendio della Flora e Fauna del Mare Adriatico presso Rovigno) med pomembnimi raziskovalci, kot so Zanardini (1843, 1860-1876), KUTZING (1843, 1863), ARDISSONE (1883, 1886), DE TONI (1889, 1895, 1897-1905) in Cammerloher (1915), omenja tudi Pija Titiusa. Vatova v istem delu obravnava približno trideset alg, ki jih je Titius nabral vzdolž istrske obale. Trideset let kasneje je Madžar Szaniszlo Priszter v sodelovanju s kolegi (Priszter, 1959, Priszter & KovAcs, 1960, Jeanplong, 1961, Nagy & Papp, 1965) opravil serijo raziskav o zgodovinskih botaničnih univerzitetnih in šolskih zbirkah na Madžarskem. Rezultate teh raziskav so objavili v reviji Botanikai Kozlemenyek. Namen raziskave je bil ugotoviti, opisati in zgodovinsko opredeliti ter ustrezno umestiti pogosto pozabljeno kulturno in znanstveno dediščino. V njej so odkrili tudi mnogo del (npr. Cristian van den Hoek, 1963, Vatova, 1928, Voross, 1973), ki potrjujejo obstoj zbirk, ki jih je Titius prepariral in poslal v različne ustanove, med katerimi so zlasti univerze in šole. V arhivu Minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu so shranjeni seznami teh organizmov. V prilogi tega prispevka (priloga 1), sva pripravila podroben seznam ustanov, ki jim je Titius pošiljal svoje zbirke in dokazujejo njegovo pestro dejavnost. Objava tega seznama bo v pomoč vsem, ki bi želeli nadaljevati raziskavo o Titiusovih zbirkah. Da ime Titiusa ni bilo pozabljeno niti v zadnjih desetletjih, dokazujejo nekatera dela, v katerih številni raziskovalci citirajo njegovo ime, njegove zbirke ali posamezne primerke alg, ki jih je nabral in prepariral. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja ga na primer omenjajo: Pignatti (1962), Pignatti-Wikus (1962), Hoek (1963), Felicini & Perrone (1986). Vzorci alg, ki jihje nabral Titius, so omenjeni v klasičnem delu o skupini zelenih alg Cladophora, ki ga je napisal Cristian van den 24 C. Zaluski je Titiusu pošiljal alge, nabrane v Neaplju in Pompejih (VöRöss, 1973). 25 Od K. Lenormanda je Titius dobival vzorce, nabrane v Gallesu in na Irskem (VöRöss, 1973). Lenormand je bil rojen leta 1796, umrl pa je leta 1871. 26 P. Streinz ali Streith je Titiusu pošiljal alge iz Karslbada, Baden-Badena, s Štajerske in iz Graza (VöRöss, 1973). 27 P. Adani je Titiusu pošiljal alge iz Pirana (VöRöss, 1973). 28 R. Raiberti je Titiusu pošiljal alge iz Trsta (VöRöss, 1973). 29 Gyula Klein se je rodil 5. maja 1844 v Eperjesu (Slovaška), umrl pa je 21. novembra 1915 v Budimpešti. 30 Ferdinand Hauk se je rodil 29. aprila 1845 v kraju Brünn v Avstriji, živel je tudi v Trstu, kjer je 21. decembra 1889 umrl. 31 Aristocle Vatova je bil rojen v Kopru leta 1897. Zaposlen je bil na Inštitutu za morsko biologijo v Rovinju in bil njegov vodja od 1923. do 1943. leta. Umrl je v Benetkah leta 1992. 20 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Hoek (1963). Alge rodu Cladophora, ki jih je nabral Titius, so shranjene v Narodnem herbariju v Leidnu (Rijksherbarium, Leiden) na Nizozemskem, v herbariju Thureta v Parizu (danes Laboratoire de Cryptogamie), v Prirodoslovnem muzeju v Parizu (Muséum National d'Histoire Naturelle) in v zbirki Grunow, ki je shranjena v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien). V zbirki Thuret je tudi Titiusova zbirka jadranskih alg (Titius, Alg. mar. adr.). Stafleu & Cowan (1986) predstavljata življenjepis in delo Titiusa kot nabiralca alg v Jadranskem morju. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so v delih Maggs & Hommersand (1993) in Babbini & Bressan (1997) navedene tudi alge, ki jih je nabral Titius. Po vsej verjetnosti je bila vrsta Laurencia truncata Kützing, ki jo omenjata Maggs & Hommersand (1993), kot nova vrsta za znanost opisana po primerku, ki ga je Titius našel v Piranu. Njen holotip je shranjen v Narodnem herbariju v Leidnu na Nizozemskem (pod inventarno številko L 941 99.271). 21 SCOPOLIA No 86 - 2016 3 Zbirke patra Titiusa Zbirke patra Titiusa danes hranijo različne ustanove. Primerki alg v teh zbirkah so razmeroma dobro ohranjeni. Nekatere lahko brez težav določimo do vrst, nekaterih pa ne, ker manjkajo deli, ki so potrebni za določitev. Znanstvena imena, ki jih je uporabil Titius, so v redkih primerih enaka ali podobna danes veljavnim. V zbirkah pogosto ni natančnih podatkov o nahajališčih (omenja samo Istro ali Dalmacijo). V nadaljevanju predstavljava nekaj zbirk, ki sva si jih med raziskovanjem življenja patra Titiusa tudi ogledala. 3.1 Zbirka jadranskih alg v knjižnici »Antoniana« v Padovi (koda 705, polica XXXII). Zbirko jadranskih alg je nabral in prepariral p. Titius, uredil pa p. Granic (takrat knjižničar knjižnice »Antoniana« v Padovi, Abate & Luisetto, 1975). Zbirka je v obliki knjige in ima zgodovinski pomen. Nastala je v treh obdobjih. Iz prvega obdobja je 63 primerkov: 57 alg in 6 kolonijskih nevretenčarjev, ki jih Titius označi kot »zoofite«. Zbirko je Titius podaril in poslal knjižnici 12. marca 1860 iz Pirana, kot je razvidno iz podpisa (slika 13). Vsebuje predvsem primerke, ki jih je pater nabral v obdobju med letoma 1855 in 1859 v Piranu, v Benetkah in na Hvaru. V zbirki so tudi vzorci, nabrani v sladkih, termalnih in mineralnih voda z različnih lokacij: Abano, Buda, Karpati. Leta 1865 je Titius dodal 9 primerkov (5 alg in 1 "zoofit" iz Pirana ter 3 alge iz Atlantskega oceana). Pater Granic je zbirko leta 1914 dopolnil s 72 primerki (70 alg in 2 "zoofita") iz Jadranskega morja. Na prvih sedmih straneh herbarijske zbirke so podatki o življenju in delovanju p. Titiusa. Od 7. do 35. strani pa so podana temeljna navodila o klasifikaciji alg. Predvidevamo, da je besedilo napisal p. Granic, saj se ujema z življenjepisom, ki ga je napisal kasneje (Granic, 1934). Med vsemi zbirkami, ki so shranjene v samostanih manjših bratov minoritov v Padovi, na Cresu in v Zagrebu, je omenjena zbirka ohranjena v najboljšem stanju. Najdemo jo med eksponati, ki so bili leta 1929 razstavljeni na Državni razstavi zgodovine znanosti (Esposizione Nazionale di Storia della Scienza) v Firencah32. 3.2 Zbirka jadranskih alg, shranjena v muzeju samostana sv. Frančiška manjših bratov minoritov na Cresu (n.116. Alge Jadrana: sakupio fra Pio Titius, 1801-1884) Zbirko jadranskih alg je nabral in prepariral p. Titius, uredil pa p. Granic (Alghe adriatiche raccolte e preparate dal P. Pio Titius Minore Conventuale ed ordinate dal P. Mo. Girolamo M. Granic Minore Conventuale, Bibliotecario dell'Antoniana in Padova, Bigoni, 1973). Zbirka ima zgodovinski pomen in vsebuje herbarijske liste s 93 primerki alg in s 4 "zoofiti", vezanimi v knjigi. Prvotno je bilo v knjigi 96 alg. Knjigo je uredil p. Granic in na prvih 35 straneh je besedilo enako kot v knjigi, shranjeni v Padovi (slika 14). 32 Podatki so v prejemnem pismu z dne 2. april 1929, ki ga je izdala uprava občinskega muzeja v Padovi za material, ki so ga dobili od Predstojništva "Častljive skrinje Svetnika iz Padove za razstavo". Material je bil shranjen v novejšem arhivu častljive skrinje Svetnika (postavitev: kategorija V, vrsta 1, škatla št. 4, fasc. 2., Presidenza della Veneranda Arca del Santo di Padova, per l'Esposizione, in Archivio Moderno della Veneranda Arca del Santo, Categoria V, Classe unica, Busta n° 4, Fasc. n° 2). 22 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Slika 13: Lastnoročno posvetilo p. Titiusa, datirano 12. marec 1860, in pečat o lastništvu, ki ju najdemo na drugem ovojnem listu zbirke alg »Alge iz Jadranskega morja«, ki jih je zbral in prepariral p. Pij Titius, minorit, in uredil p. Mag. Girolamo M. Granic, minorit, knjižničar knjižnice Antoniane v Padovi (Biblioteca Antoniana, Padova. Postavitev: koda 705, polica XXXII) Figure 13: A handwritten dedication by Father Titius, dated March 12th, 1860, with the seal of ownership, which can be found on the second wrap sheet of the algal collection from the Adriatic Sea, collected and prepared by Father Minor Pius Titius and edited by Father Minor Girolamo M. Granic, MSc, librarian of the Library Antoniana in Padua (Biblioteca Antoniana, Padova. Placement: code 705, shelf XXXII) Slika 14: Zbirka jadranskih alg, shranjena v muzeju samostana sv. Frančiška manjših bratov minoritov na Cresu Figure 14: Collection of Adriatic algae held in the Museum of St. Francis Monastery on the island of Cres (Croatia) 23 SCOPOLIA No 86 - 2016 3.3 Zbirke jadranskih alg v samostanu sv. Duha v Zagrebu (Alghe adriatiche raccolte e preparate dal P. Pio Titius Minore Conventuale ed ordinate dal P. Mo. Girolamo M. Granic Minore Conventuale, Bibliotecario dell'Antoniana in Padova. Collocazione H-IV-160) Zbirke jadranskih alg je nabral in prepariral p. Titius, uredil pa p. Granic. Večja herbarijska zbirka je po obliki in vsebini zelo podobna tistim iz Padove in Cresa. Uredil jo je p. Granic in je bila leta 1914 namenjena samostanu sv. Frančiška v Piranu, kot je razvidno iz posvetila. Po prvi svetovni vojni so jo preselili v samostan sv. Duha v Zagreb, kjer je še danes. Na njej je žig z napisom: Knjižnica franjevaca konventualaca, Zagreb. Zbirka obsega 107 primerkov (prvotno naj bi jih bilo 108), od teh je 105 alg in 2 "zoofita". Primerki so pritrjeni na 54 listih (slika 15). V Zagrebu sta shranjeni še dve manjši zbirki alg, ki jih je prav tako nabral in prepariral Titius. V prvi zbirki je 11 listov: vsak vsebuje po 9 primerkov, tako da je skupno 99 primerkov. Druga zbirka je iz 15 listov, na katerih je različno število primerkov, od 2 do 9: skupno je 94 primerkov. 3.4 Herbarijska zbirka alg, shranjena v algološkem herbariju na Oddelku za biologijo Univerze v Trstu (Erbario algologico del Dipartimento di Biologia dell'Universita degli Studi di Trieste - TSB, Herbarium Universitatis Tergestinae) Zbirka vsebuje primerke, ki jih je Titius nabral v Splitu (leta 1855 in 1856), na Hvaru (leta 1856) in v Piranu (leta 1860). Sprva je bila zbirka shranjena v herbarijih Cesarske kraljeve zoološke Slika 15: Primerek iz zbirke jadranskih alg "Alghe adriatiche" v samostanu sv. Duha v Zagrebu Figure 15: A specimen from the collection of »Alghe adriatiche« in the Monastery of the Holy Spirit in Zagreb 24 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Slika 16: Primerek iz herbarija Accurti, ki ga je zbral in uredil p. Pij Titius v Piranu, shranjen v Prirodoslovnem muzeju v Trstu. Primerek iste vrste najdemo tudi na herbarijskem listu zbirke, ki je shranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Figure 16: A specimen from the herbarium Accurti. Algae were collected and edited by Father Pius Titius in Piran. The herbarium is now kept in the Museum of Natural History in Trieste. We can find the same specimen also in the herbarium of the Slovenian Museum of Natural History. 25 SCOPOLIA No 86 - 2016 postaje v Trstu (K. k. Zoolog. Station in Triest) in Kraljevega inštituta morske biologije Jadrana, ki je bil ustanovljen kot postaja Berlinskega akvarija v Rovinju (Station des Berliner Aquariums in Rovigno). Omenjeni ustanovi sta nastali leta 1875 (prva) oz. leta 1891 (druga) in ni nam uspelo izvedeti, kako so primerki patra Titiusa sploh prišli tja. Leta 1967, po ukinitvi Inštituta morske biologije za Jadran v Benetkah, so zbirke premestili na Univerzo v Trstu. 3.5 Herbarijska zbirka alg, shranjena v algološkem herbariju Botaničnega oddelka Madžarskega prirodoslovnega muzeja v Budimpešti (Algological Herbarium of the Botanical Department of the Hungarian Natural History Museum in Budapest- BP) Herbarij vsebuje bogato zbirko Titiusovih primerkov, nabranih v Jadranskem morju, ki je shranjena kot "especially remarkable" (Buczko & Rajczy, 1995: str. 41). Slika 17: List iz herbarijske didaktične zbirke, ki jo lahko pripišemo Titiusu glede na njeno obliko, barvo papirja, nahajališča in datume nabiranja, ki ustrezajo krajem, kjer je bival p. Pij Titius (Naravoslovni kabinet gimnazije »Gian Rinaldo Carli«, Koper) Figure 17: A sheet from a didactic herbarium collection, which can be attributed to Titius considering its shape, paper colour, localities and collecting dates, which match with the places where f. Pius Titius lived (Natural History Cabinet of the Gymnasium »Gian Rinaldo Carli«, Koper) 26 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... 3.6 Herbarijska zbirka »Giuseppe Accurti«, shranjena v Prirodoslovnem muzeju v Trstu (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste - TSM) Zbirka je sestavljena iz 6 knjig srednje velikosti in vsebuje primerke alg, ki jih je Titius nabral in podaril Accurtiju (slika 16). 3.7 Didaktična herbarijska zbirka Gimnazije "Gian Rinaldo Carli" iz Kopra V zbirki je 53 vrst alg. Po vsej verjetnosti so jo uporabljali kot didaktični material. Zelo je podobna zbirki iz Zagreba. Sestavljena je iz 6 listov, ki vsebujejo vsak po 9 primerkov alg. Čeprav na hrbtni strani vsakega lista najdemo zapis Eugenio Colombani, študent 3. letnika gimnazije, je zbirko zagotovo pripravil Titius. To potrjujejo način priprave, barva papirja, lokacije in datumi nabiranja primerkov (slika 17). Vzorci so bili nabrani v Piranu (od leta 1860 do leta 1863), v Splitu (leta 1856), Budi (leta 1856), Abanu, v Benetkah (leta 1859), Trstu (leta 1862) in v Atlantskem oceanu (primerki, ki jih je Titius dobil od K. Lenormanda). 27 SCOPOLIA No 86 - 2016 4 Herbarijske zbirke alg patra Titiusa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (LJM) V herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije sta shranjeni dve Titiusovi zbirki stisnjenih in posušenih primerkov alg in kolonijskih morskih nevretenčarjev, ki jih avtor imenuje »zoofiti«. Zbirki imata, poleg znanstvene, tudi veliko zgodovinsko, predvsem pa didaktično vrednost. Uredil jih je p. Titius. Starejšo zbirko sestavlja 84 herbarijskih listov velikosti 17x10 cm, obrobljenih s tanko črno črto, na katerih je prilepljen samo en manjši list svetlo-modre barve velikosti 9x6 cm, prav tako obrobljen s tanko črno črto (preglednica 2). Na vsakem manjšem listu je prilepljen en posušen primerek alge. Alge so bile nabrane na različnih lokacijah med letoma 1853 in 1858. Nad zgornjim robom lističa je na roko napisano latinsko ime vrste z avtorjem, pod spodnjim robom pa na levi strani lokacija nabiranja, v desnem kotu pa napis »Leg. Titius« in leto (po vsej verjetnosti se letnica nanaša na leto nabiranja, sl. 18). Skupno je v tej zbirki 84 primerkov (83 alg in 1 »zoofit«). Večina alg je bila nabrana v Dalmaciji leta 1856, in sicer: 55 primerkov alg v Splitu (32 rdečih, 15 rjavih in 8 rdečih alg), 2 algi v Zadru (rdeči), 2 na Hvaru (rdeči), 1 na Visu (rdeča) in 1 alga na Herceg Novem (rdeča). V Benetkah je bilo nabranih 8 primerkov rdečih alg, vse so iz leta 1854, v Trstu pa 2 rdeči algi leta 1856. V to zbirko je Titius dodal tudi 12 primerkov sladkovodnih alg, nabranih na različnih lokacijah med letoma 1853 in 1858, in sicer: 5 iz mesteca Levoča (nemško Leutschau) iz let 1857 in 1858; 1 iz mesta Buda na Madžarskem (nemško Ofen), nabrana v letu 1856, 2 nabrani v mestecu Zipser v letih 1857 in 58, 1 iz Schmelnitza iz leta 1857, 2 iz Padove iz leta 1854 in 1 iz mesteca Abano iz leta 1853. Slika 18: Herbarijski list iz starejše zbirke alg p. Titiusa, shranjene v Prirodoslovnem Muzeju Slovenije v Ljubljani. Foto: Ciril Mlinar Figure 18: A herbarium sheet from one of Titius' older algal collections, kept in the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Ciril Mlinar 28 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Preglednica 1: Seznam alg p. Titiusa v starejši (1853-1858) zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Navedena so latinska imena vrst in nahajališča ter leto nabiranja, kot jih je na etikete zapisal Titius. Titiusovem nahajališčem sva, kjer je to bilo možno, pripisala današnja imena krajev. Kjer je bilo možna določitev alge, sva zapisala njeno novo ime v skladu z novejšo nomenklaturo (Guiry & Guiry, 2015). Table 1: List of algae from one of Titius' older (1853-1858) collections kept in the Slovenian Museum of Natural History. Listed are the Latin names of algae, collecting locations and dates according to Titius. We added Slovenian names of the locations, if possible. Where we were able to determine the algae, we wrote their names according to the new nomenclature (Guiry & Guiry, 2015). Znanstveno ime (Titius) Nahajališče (Titius) Nahajališče (ime danes) Leto nabiranja Določitev / Opomba 1 Acamarchis neritina Lamr. Zoophitum Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 mahovnjak! 2 Aglaophyllum occelatum Grev. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Nitophyllum punctatum (Stackhouse) Greville , Bangia atropurpurea 3 Kg. Süßwassern in Padua Sladke vode v Padovi 1854 Bangia fuscopurpurea (Dillwyn) Lyngbye 4 Bangia tenuissina Zan. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Bangia fuscopurpurea (Dillwyn) Lyngbye 5 Batrachospermum moniliforme Roth. Süßwassern unter den Carpaten in Zipsen Sladke vode pod Karpati v kraju Zipsen 1858 6 Bryopsis plumosa Huds. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Bryopsis tenuissima 7 Mand. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 8 Callithamnion cruciatum Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 9 Callithamnion plumula Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 10 Callithamnion roseolum Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 11 Callithamnion rubens Leg. Adr. M. in Triest Jadransko morje, Trst 1856 12 Callithamnion seminudum Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 13 Callithamnion versicolor Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 14 Ceramium barbatum Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 15 Ceramium julaceum Kg. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 Ceramium sp. 16 Ceramium pellucidum Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Ceramium sp. 17 Ceramium rubrum Kg. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 18 Chaetophora tuberculosa Kg. Süßwassern in Padua Sladke vode v Padovi 1854 29 SCOPOLIA No 86 - 2016 Znanstveno ime (Titius) Nahajališče (Titius) Nahajališče (ime danes) Leto nabiranja Določitev / Opomba 19 Chantransia thermalis Tit. Warme Quellen in Ofen Topli izviri v Budimpešti na Madžarskem 1856 20 Chondrus griffithsiae Ag. Adr. M. Zara in Dalm. Jadransko morje, Zadar v Dalmaciji 1856 21 Cladophora clathrata Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 22 Cladophora glomerata Kg. Süßwassern in Leutschau Sladke vode v Levoči (danes Slovaška) 1857 23 Cladophora prolifera Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Cladophora prolifera (Roth) Kutzing 24 Codium tomentosum Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Codium vermilara (Olivi) Delle Chiaje 25 Coralina officinalis Lamr. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Corallina officinalis Linnaeus 26 Cystoseira abrotanifolia Ag. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 Cystoseira barbata (Stackhouse) C. Agardh 27 Cystoseira erica Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Cystoseira spinosa Sauvageau? (Cystoseira sp.) 28 Cystoseira hoppei Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Cystoseira barbata (Stackhouse) C. Agardh 29 Cystoseira leptocarpa Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Cystoseira sp. 30 Dasya simpliuscula Zan. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 31 Dictyota acuta Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Dictyota dichotoma (Hudson) J. V. Lamouroux 32 Dictyota dichotoma Grev. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Dictyota dichotoma (Hudson) J. V. Lamouroux 33 Dictyota dichotoma var. intricata Grev. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Dictyota dichotoma (Hudson) J. V. Lamouroux 34 Dictyota fasciola Lam. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Dictyota dichotoma (Hudson) J. V. Lamouroux 35 Dictyota laciniata Lam. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Dictyota dichotoma (Hudson) J. V. Lamouroux 36 Draparnaldia glomerata Ag. Süßwassern in Padua Sladke vode v Padovi 1854 37 Ectocarpus abbreviatus Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 38 Ectocarpus siliculosus Lyng. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 39 Enteromorpha ramulosa Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 40 Fucus sherardii Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Fucus virsoides J. Agardh 30 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Znanstveno ime (Titius) Nahajališče (Titius) Nahajališče (ime danes) Leto nabiranja Določitev / Opomba 41 Gelidium crinale Lamr. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 42 Gelidium pinnatum Ag. Adr. M. Insl. Lissa in Dalm. Jadransko morje, otok Vis v Dalmaciji 1856 Pterocladiella capillacea (S. G. Gmelin) Santelices & Hommersand 43 Gigantina acicularis Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Chondracanthus acicularis (Roth) Fredericq 44 Gigartina fecelii Lam. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 45 Ginannia furcellata 45 Mont. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Scinaia furcellata (Turner) J. Agardh 46 Gloeotila aluminosa Tit. Cement Mauern in Schmelnitz Zipser Comitat Cementni zidovi v Schmelnitzu 1858 47 Grateloupia filicina Ag. Adr. M. Insl. Lesina in Dalm. Jadransko morje, otok Hvar v Dalmaciji 1856 48 Griffithsia tenuissima Ag. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 49 Halymenia floresia Ag. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 Halymenia floresii (Clemente) C. Agardh 50 Hormoceras capillaceum Meng. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Ceramium sp. 51 Hydrurus penicillatus Ag. Süßwassern in Leutschau Sladke vode v Levoči (danes Slovaška) 1858 Hypnea musciformis 52 Lamr. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Hypnea musciformis (Wulfen) J. V. Lamouroux 53 Jania rubens Lam. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 Jania rubens (Linnaeus) J. V. Lamouroux 54 Laurencia obtusa var. gracilis Grev. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 55 Laurencia patentiramea Mont. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 56 Leptomitus lacteus Ag. Süßwassern unter den Carpathen Sladke vode pod Karpati 1857 57 Leptothrix ochracea Kg. Schmelnitz Schmelnitz 1857 58 Leptothrix zenkerii Meng. Süßwassern in Leutschau Sladke vode v Levoči (danes Slovaška) 1858 59 Liagora complanata Zan. Adr. M. Zara in Dalm. Jadransko morje, Zadar v Dalmaciji 1856 60 Lomentaria kaliformis Gail. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Chylocladia verticillata (Lightfoot) Bliding 61 Lyngbya aeruginosa Ag. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 62 Oscillatoria acidularum Tit. Mineral Quellen bei Sivabrada in Zipsen Mineralni izviri pri Sivabradi v Karpatih 1858 31 SCOPOLIA No 86 - 2016 Znanstveno ime (Titius) Nahajališče (Titius) Nahajališče (ime danes) Leto nabiranja Določitev / Opomba 63 Oscillatoria antliaria Küzg. Süßwassern Schmeks in Carpathen Sladke vode v kraju Schmeks v Karpatih 1857 64 Padina pavonica Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Padina pavonica (Linnaeus) Thivy 65 Plocamium coccineum Lyng. Adr. M. Insl. Lesina in Dalm. Jadransko morje, otok Hvar v Dalmaciji 1856 66 Plocaria armata Ag. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 Gracilaria armata (C. Agardh) Greville 67 Polysiphonia arachnoidea Zan. Adr. M. in Triest Jadransko morje, Trst 6 5 8 68 Polysiphonia elongata Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 69 Polysiphonia leptothrix Kg. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 70 Polysiphonia polyspora Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Polysiphonia veneta Zan. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 72 Polysiphonia vestita Zan. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 73 Polysiphonia violacea Grev. Adr. M. Venedig Jadransko morje, Benetke 1854 74 Polysiphonia vulfeni Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 75 Porphyra laciniata Ag. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Pyropia leucosticta (Thuret) Neefus & J. Brodie 76 Porphyra vulgaris Ag. Adr. M. Spalato Jadransko morje, Split 1856 Pyropia leucosticta (Thuret) Neefus & J. Brodie 77 Protococcus mucossus Kg. Süßwassern in Leutschau Sladke vode v Levoči (danes Slovaška) 1858 78 Scytonema thermale Kg. Warme mineral Quellen in Abano nächst Padua Topli mineralni izviri v Abanu pri Padovi 1853 79 Scytonema tomentosum Kg. Süßwassern in Leutschau Sladke vode v Levoči (danes Slovaška) 1857 80 Sphacelaria disticha Lyng. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Halopteris sp. 81 Sphacellaria scoparia Lyng. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Stypocaulon scoparium (Linnaeus) Kützing 82 Sphaerococcus coronopifolius Ag. Adr. M. Castelnuovo in Dalm. Jadransko morje, Herceg Novi 1856 Stypocaulon scoparium (Linnaeus) Kützing 83 Staurospermum virescens Kg. Süßwassern inter den Carpaten in Zipsen Sladke vode pod Karpati, pokrajina Zipsen 1857 84 Ulva lactuca L. Adr. M. Spalato in Dalm. Jadransko morje, Split v Dalmaciji 1856 Ulva laetevirens Areschoug 32 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... ' t -Jig - .V ■ ........ ■■■ aHB />* t- f, F. fc' ( /jf> 'ti*"-* ''Srjy fšSl) ¿m t . vr it'"?!}. k'ir-OTC VfH ( /¿S ' f Y- i .V.ri itjfu. f-tA m K/* J !"{'i A't»,'t*rr, JtitrArri' | ('/<]■ . t', „ -r V Jr^Jt.ffflF> ,.'.-* i). ..«V-« t- f v/v f/K ^'»■.r, ., -V h. , „-/„„„ i .1 T■(,.„ r JtYt Ttftjjprft fn.i$t £traf*f. //Ji»,* 1 a,h oy l r i".1. />> Mr M, faStn ffc Slika 19: Herbarijski list iz zbirke alg, shranjene v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Na njem je tudi jadranski bračič (Fucus virsoides J. Agardh), nabran v Piranu leta 1868 in poimenovan Fucus Scherardi Ag. Pod njim je vzorec vrste Phylophora rubens Grev. Primerek te vrste najdemo tudi v herbarijski zbirki Accurti, ki je shranjena v Prirodoslovnem muzeju v Trstu. Foto: Ciril Mlinar Figure 19: A herbarium sheet from the collection stored in the Slovenian Museum of Natural History. There is a specimen of Fucus virsoides J. Agardh, collected in Piran in 1868 and named Fucus Scherardi Ag. Below it, we can see a specimen of Phylophora rubens Grev. A specimen of this species is kept also in the collection Accurti, which is stored in the Natural History Museum in Trieste. Photo: Ciril Mlinar Mlajšo zbirko sestavlja 12 herbarijskih listov v velikosti 29x21 cm. Vsak list je s tanko črno črto razdeljen na 9 delov. Vsak del je pravokotne oblike in velikosti 9,5x7 cm. V sredini vsakega dela je prilepljen manjši list svetlo modre barve velikosti 9x5,5 cm, obrobljen prav tako s tanko črno črto. Na vsakem lističu je prilepljen samo en primerek posušene alge. Nad zgornjim robom vsakega manjšega lista je na roko napisano latinsko ime primerka z navedbo avtorja, pod spodnjim robom, na levi strani, je napisano nahajališče, na desni strani pa leto nabiranja (slika 19). 33 SCOPOLIA No 86 - 2016 fi™ tr . ---- ..i i ---,--------- ^ ■ , cjtfcr ¿sSSf« r? & % ¿fg. Slika 20: Listič z algo vrste Dictyota spatulata Tit., ki jo je Titius nabral v Piranu leta 1868 in jo očitno registriral kot novo vrsto. Foto: Ciril Mlinar Figure 20: A herbarium sheet with the algae Dictyota spatulata Tit. Titius collected it in Piran in 1868 and clearly considered it a new species. Photo: Ciril Mlinar Na enem izmed herbarijskih listov te zbirke sva opazila listič z algo Dictyota spatulata Tit. (sllika 20), ki jo je Titius nabral v Piranu leta 1868 in jo očitno registriral kot novo vrsto, kot je razvidno iz napisa na zgornjem robu. Na dveh herbarijskih listih dve algi manjkata, tako je v celotni zbirki skupno 106 primerkov, in sicer: 103 alge (70 rdečih, 21 rjavih, 12 zelenih) in 3 »zoofiti« (preglednica 1). Vsi primerki so bili nabrani med letoma 1861 in 1869. Primerki »zoofitov« in 99 alg so bili nabrani v Piranu, večinoma leta 1868 (2 algi 1861, 1 alga 1864, 3 alge 1865, 3 alge 1866, 3 alge 1867 in 1 alga leta 1869), 1 primerek rdečih alg je bil nabran v Benetkah leta 1868, 1 primerek rjavih alg pa v Miramaru pri Trstu leta 1868. Dva primerka rdečih alg sta iz Avstralije, leto in lokacija nabiranja pa nista navedeni. 34 Claudio BATTELLI , Špela NOVAK: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801-1884) in druge herbarijske zbirke alg .../ Collections of Father Pius Titius Vendel (1801—1884) and other herbarium collections of algae ... Preglednica 2: Seznam alg v mlajši (1861-1869) zbirki p. Titiusa iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Navedena so latinska imena vrst in nahajališča ter leto nabiranja, kot jih je na etikete zapisal Titius. Titiusovim nahajališčem sva, kjer je to bilo možno, pripisala današnja imena krajev. Kjer je bila možna določitev alge, sva zapisala njeno novo ime v skladu z novejšo nomenklaturo (Guiry & Guiry, 2015). Table 2: List of algae from one of Titius' younger (1861-1869) collections kept in the Slovenian Museum of Natural History. Listed are the Latin names of algae, collecting locations and dates according to Titius. We added Slovenian names of the locations, if possible. Where we were able to determine the algae, we wrote their names according to the new nomenclature (Guiry & Guiry, 2015). Znanstveno ime (Titius) Nahajališče (Titius) Nahajališče (ime danes) Leto . Določitev / Opomba nabiranja r 1 Acetabularia in tegra Zan. Adr. M. Pirano Jadransko morje, Piran 1868 Acetabularia acetabulum (Linnaeus) P. C. Silva 2 Aglaophyllum denticulatum Kg. Adr. M. Pirano Jadransko morje, Piran 1868 Nitophyllum punctatum (Stackhouse) Greville 3 Aglaophyllum lobulatum Zan. Adr. M. Pirano Jadransko morje, Piran 1868 4 Alsidium lorralianum Ag. Adr. M. Pirano Jadransko morje, Piran io