Let« IX., štev. 31.
Uu]t razen ponedeljka ln dneva p«
prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
(Vatlov za telegrame: >Naprej«, Ljubljana.
Oekovni račun st. 13.807.
Poitnina platana ▼ gotovini.
V	LJUBLJANI, v soboto, 1. avgusta 192S.
Današnja številka Din 1*50.
NAPREJ
Stane mesečno	.... Din 25-— j
za inozemstvo	.... Din 35-— s
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besed* 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se n* priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat na teden in stane mesečno © dinarjev.
Letnik VII., šiev. 31.
Četrtkova „Naprejeva" številka izheja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Knietsko-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Deseturnik v Kranju.
Ven s politiko iz strokovnih organizacij! Tako pridigajo demagogi in nezavedni jim nasedajo, ker od dosedanje politike res »še nikdar niso bili siti«. Kako nesmiselna pa je ta zahteva, vedo vsi, ki so že kdaj kaj delali v delavskem gibanju. — Zborovanja strokovnih organizacij se ne dajo kar tako prepovedati. Kadar pa vlada reakcija, se tudi to dogaja, dasi je protizakonito. V Jugoslaviji je tako prepovedovanje tudi protiustavno, ker ustava popolnoma jasno govori, da je treba naznaniti le tiste shode, ki se vršijo na prostem, pod milim nebom. Če shoda ni treba naznaniti, kako bi ga bilo mogoče prepovedati? Glavarstvo v Kranju je pa prepovedalo shod pre-dilniških delavcev pod pretvezo, da je treba shode naznaniti 3 dni prej in je v ta namen izvleklo na dan neko staro cesarsko naredbo, dasi ustava izrecno določa, da so vse naredbe razveljavljene, ki nasprotujejo ustavi. Ali kranjsko glavarstvo ustave ne pozna? Ali je noče poznati? Ali je le nasedlo kakemu demokraškemu upravnemu svetniku predilnice? Vse troje je napačno. Zlasti tudi tretje, kajti glavarstvo mora gledati na izpolnjevanje ustavnih določb tudi takrat, kadar so kakšnemu visokemu ^državotvornemu purgarju« nevšeč!
Na shodu je bil s. Leskošek, ki je bil do Božiča 1924 član vodstva naše stranke, ki so mu pa korunovski stro-kovničarji prepovedali udejstvovati se v naši stranki, politika je dovoljena samo zeleni mizi SPJ. Odkar je s. Leskošek »le strokovničar , ne razume več politike, zato se je branil pred glavarstvom popolnoma napačno. Dovolil je, da so žandarji odganjali mlade ljudi, češ, ti nimajo na shodu pravice (pač pa imajo pravfco delati v tovarni!); udal se je na zaupni sliod članov po starem avstrijskem § 2., ki je seveda tudi nepotreben, odkar imamo ustavo. Tako so smeli biti navzoči edinole člani in je odpadla važna točka dnevnega reda: sprejemanje novih članov. Tudi druge take nerodnosti so se vršile, vse zato, ker je s. Leskošek že dobrega pol leta »samo strokovničar«.
Za zaspani Kranj seveda je bil Leskoškov nastop zelo dober. Delavstvo je videlo, koliko je vredna zavednost in da se mora pred zavednim zaupnikom vsaka intriga ponesrečiti. Že samo to dejstvo, da se je prepovedani •hod vseeno vršil, je vplivalo jako dobro. Če je bil kak terorist navzoč, je lahko spoznal, da je zavednost močnejša, nego nabite puške.
A čeprav je dobro vplival, vendar ga je treba grajati, da je tudi on — kakor glavarstvo — pozabil na ustavo in se branil s pomočjo avstrijskega paragrafa. Zborovalna svoboda nam je po ustavi zajamčena in nikdar nikjer ne smemo na to pozabiti, kajti če pozabimo, bo gospoda ustavo in zakone poenala samo takrat, kadar bo nji
v	korist in delavcem v škodo, takrat pa, ko bi bili ustava in zakoni nam delavcem v korist in kapitalistom v škodo, takrat jo bodo ne le pozabili, ampak tudi z nogami teptali!
Kadar se dogajajo take čudne zgodbe, takrat gre gotovo za kaj važnega.
In res. Šlo je za 8 urnik. Kapitalisti hočejo uvesti 10 urni delavnik, da bo več brezposelnih in da bodo ti v svoji, bedi postali mehki in prosili za delo, čeprav pod težjimi pogoji in za manjšo mezdo; potem bodo kapitalisti staro delavstvo lahko metali na cesto, tega se bodo delavci (zlasti družinski očetje) bali in bodo iz strahu postali prav tako mehki, kakor oni, ki so že zdaj brez posla. To je stari kapitalistični plan in za preprečenje tega načrta je zakon o 8 urnem delavniku ustvarjen. Pa tudi mednarodni dogovor ga zahteva! Kakor namreč ni prav, če ima kak delavec preveč dela takrat, ko se drugi izprehajajo brez vsakega dela. tako tudi ni prav, če v kaki drža-
vi	delajo delavci več nego je prav, do-čim delavci v drugi državi ne morejo sploh najti zaslužka. Zato so se države medsebojno dogovorile, da bo povsod uveden 8 urni delavnik. To je potrebno iz popolnoma kapitalističnih razlogov, drugače namreč tudi v kapitalistični družbi nastanejo polomi in krize. Socialisti imamo pa zato še tudi druge razloge, zlasti tega, da bo delavec, ki dela več nego 8 ur na dan, s časoma popolnoma pozabil na svojo izobrazbo, da se bo popolnoma poživi-nil. V par letih bo samemu sebi in drugim v nadlego, vsemu človeštvu v sramoto, delavstvu pa še posebno — čim več je takih nezavednih delavcev, tem večje je izkoriščanje vsega delavskega razreda.
Kranjski kapitalisti (na čelu jim g. župan, demokraški veljak in delničar predilnice) so pozabili na vse te narodne zakone in mednarodne dogovore, pozabili so tudi na narodno čast in napredek, o čemer sicer tako radi govorijo, in za dosego višjih profitov so hoteli uvesti v tovarni 10 urno delo. To ni mogoče drugače, kakor če se delavstvo potom tajnega glasovanja izreče za 10 urni delavnik. Že ta na-redba sama na sebi je slaba, ker podpira egoizem zaposlenih proti nezaposlenim, kakor je lepo popisano v letošnjem Majskem spisu na strani 13.: Najstrašnejša kuga« (brezposelnost). Vendar če je delavstvo dovolj daleko-vidno, glasuje za svoj stalni prid, ne za trenutno korist. Tako je bilo tudi v tej tdvarni. Kapitalisti nikakor niso mogli pričakovati, da bi to delavstvo glasovalo proti svojim razrednim koristim.
Zato so si izmislili trik. Izdali so glasovalne listke v novi samolastni obliki z napisanimi številkami 10 in 8 in hoteli, naj vsak prečrta tisto, ki je ne mara. Delavcem se to ni zdelo povsem točno, zato je okoli 200 delavcev napisalo na listek bodisi »za 8 urnik« ali pa »proti 10 urniku«, le 25 delavcev je bilo pridobljenih, da so po volji podjetnikov prečrtali osmico in s tem glasovali za 10 urni delavnik. Volja delavstva je bila dovolj jasno dokazana — zmagala je pa volja podjetnikov.
V	obrambo tajnosti tega glasovanja je namreč naredba določila, da se ne smejo na glasovalne listke pisati ni-kake opazke, ampak le besede »da« ali »ne«. Po rokopisu se lahko ugotovi, kdo je pisal, in tako bi se lahko glasovi kupovali. Torej dobra naredba. Ali — kapitalist jo s svojim trikom lahko zlorabi. Vse listke z opazkami
je namreč proglasil za neveljavne, glasovalo je torej le 25 delavcev, vsi ti so za 10 urno delo, zato se začne delati po 10 ur na dan ...
Krivičnost se lahko otiplje. Ali bo pa tudi obveljalo, to bomo šele videli poročali. To pa tem bolj, ker ho-
m
dijo strokovne organizacije še vedno tisto žalostno pot »brez politike«, da jih potem kapitalistična politika tako nesramno zlorablja. S. Leskošek bo moral proč od te strokovne »brezpoli-tičnosti«, ki ne pomeni nič drugega, kakor tajno politiko Korunovske diplomacije. GRSJ in SPJ sta eno in isto, GRSJ vodi politiko SPJ. SPJ je pa filialka SDS. Kako je mogoče upati, da bo Golmajer kot general žerjavov-ske filialke resnično delal proti kranj-
Lovro Klemenčič:
skim kapitalistom, ki so steber žerja-vovske SDS?
Sicer pa smo zelo radovedni, kaj poreče k temu slučaju »Socialist«, glasilo GRSJ in SPJ. Delavsko zbornico pa pozivamo, da v Kranju napravi red, če noče tudi uradno postati to, kar se privatno o njej že govori.
Obleke
kupite najugodneje pri
J os. Rojina
Ljubljana
Nacionalna vprašanja in proletarski razred v Jugoslaviji in na. Balkanu.
Slovensko nacionalno vprašanje.
Stališče, ki ga mora zavzeti proletarska stranka v nacionalnih vprašanjih, torej ne sme biti dogmatično. Vedno mora imeti pred očmi, na kakšni stopnji družabnega razvoja se nahaja nacija: ali prehaja iz fevdalnega sistema v kapitalističnega, ali je že preživela kapitalistični sistem in se razvija k proletarski demokraciji. Fevdalizem in njegovi branitelji izkoriščajo nacionalna vprašanja, da bi se povrnili k staremu sistemu. Narodi imajo suvereno pravo vrniti se tudi nazaj, ali — je dolžnost proletarske stranke v teh slučajih, da prosvetli ljudske množice in jim razkrije načrte takih nazadnjaških reakcij, pa naj se skrivajo pod nacionalno, versko ali kakršnokoli drugo masko.
V	čem obstajajo nacionalna vpra-nja v SHS?
Vzemimo najprvo slovensko nacionalno vprašanje. Konštatirali smo, da so se Slovenci razvili v moderno nacijo. Pod Avstrijo ni nobena slovenska politična grupa nikdar postavila v svoj program zahteve po suvereni samostojnosti Slovenije. Vse so se zadovoljevale z manjšimi avtonomnimi pravicami v Avstrijski monarhiji. Edino izjemo so tvorili neposredno pred vojno revolucionarni nacionalistični Omladinci okrog »Preporoda« in »Glas Juga«, ki so prvi v zgodovini Slovencev postavili jasno politično zahtevo: suvereno samostojno Slovenijo v zvezi s samostojno Hrvaško, Srbijo in Bolgarijo. Toda ta parola je našla pristašev samo med malim delom slovenske inteligence. Po prevratu pa se je ta parola čez noč uresničila. Slovenija je postala suverena, imela je svojo »Narodno vlado« in svojo vojsko. Toda zaradi nesposobnosti in reakcionarnosti »Nar. vlade« v kateri so bili na žalost zastopani tudi voditelji naše stranke, je ta suverenost bila kratka: trajala je samo par mesecev, čeprav je bila dana vsaj materialna možnost, da se obdrži: saj je bilo takrat v Sloveniji koncentrirano orožje, municija in živilska skladišča cele soške fronte.
Toda bojazen pred revolucionarno razpoloženim ljudstvom je oplašila
»Narodno vlado«, da je odprla svoje meje z juga italijanskim imperialistom in z vzhoda srbski armadi, namesto da bi takoj apelirala na ljudstvo, razpisala volitve v slovensko konstituanto in -A da bi tako odprta na izvoljene zastopnike ljudstva uredila vsa sporna politična in gospodarska vprašanja. Ta reakcionarna politika je bila usodepol-na za samostojno Slovenijo. Tretjina Slovencev je radi te politike prišla pod Italijo, kjer se ji kratijo osnovne državljanske in nacionalne pravice.
A tudi slovenski Korotan se je radi reakcionarne socialne politike slovenske buržoazije odločil za avstrijsko republiko, ki je bila v onem momentu socialno naprednejša. Znano je, da je slovensko delavstvo na Koroškem pri plebiscitu glasovalo za avstrijsko republiko predvsem radi Zaloške ceste, in radi drugega preganjanja in batinanja v SHS. In to je odločilo pri plebiscitu.
Slovensko nacionalno vprašanje je torej bolj pereče ko kdaj poprej. Obstoja iz sledečih problemov:
a) Primorska Slovenija.
b) Koroška Slovenija.
c) Vprašanje medsebojnih odnoša-jev med Srbi, Hrvati n Slovenci.
Popolnoma jasno je, da se slovensko nacionalno vprašanje da rešiti samo na temelju narodnostnega principa, ki smo ga postavili v prejšnjih člankih, to je: pravo samoodločbe do ustvaritve samostojne države ali zveze z drugimi nacijami.
Slovenskemu Primorju moramo priznati pravico samoodločbe do odcepitve od fašistične Italije in pridružitve k ostalim Slovencem.
Ako danes klerikalna Avstrija zatira slovenski Korotan, potem moramo priznati tudi slovenskemu Korotanu pravico, da se odcepi od Avstrije in priključi Sloveniji, kjer bi užival vse nacionalne pravice. Samo na ta način je mogoče eliminirati nacionalne boje v slovenskih ppkrajinah in dati polno svobodo razrednim bojem, ki bi dvignili gospodarski napredek teh dežel.
Nacionalno notranje vprašanje Slovencev torej obstoji v tem, da se slovenske dežele, ki tvorijo tudi prirod-no gospodarsko celoto, združijo po
principu popolne narodne samoodločbe s pravico odcepitve od imperialističnih držav in s pravico stvoriti samostojno državo.
Ako ta samostojna država uvidi, da lahko najbolj varuje svojo nacionalno neodvisnost v zvezi s hrvaško in srbsko državo, potem ji moramo to pravico priznati.
Proletarska stranka ne sme torej nemo zreti na nacionalno zatiranje Slovencev, pa najsi to zatiranje vrše italijanski fašisti, nemški haken-krajclarji, srbski šovinisti ali pa pre-čanski orjunaši. Naša stranka je imela boj proti vsakemu nacionalnemu zatiranju že v svojem erfurtskem programu. Zakaj so beograjski centralisti to točko erfurtskega programa črtali, je neumljivo, in je v tem brez dvoma velika slabost našega strankinega programa, ki jo bo moral eden bodočih kongresov popraviti.
Čim bolj je torej fašistovska Italija nasilna in teroristična proti slovenskim osnovnim nacionalnim pravicam, čimbolj klerikalni nemški haken-krajclarji zatirajo slovensko narodnost v Korotanu, tembolj mora slovenski proletariat (a tudi italijanski in nemški!) dvigati parolo popolne nacionalne samoodločbe s pravico odcepiti se od države tlačiteljice in ustanoviti suvereno državo.
Proletariat Slovenskih dežel tostran in onostran meje mora v tem pogledu apelirati za pomoč na italijanski in nemški zavedni proletariat.
Taka politika odgovarja današnjemu stanju. Proletariat Slovenije pa mora predvsem voditi boj proti lastni buržuaziji, ki je to stanje zakrivila s tem, da brezobzirno in odločno dema-skira nacionalne fraze slovenske bur-žuazije, liberalne in klerikalne, ki je suverenost Slovencev pokopala braneč svoje trenutne interese.
Če pa bi v Italiji ali v Avstriji zmagala proletarska demokracija, ki bi bila najbolja garancija za popolno narodnostno svobodo, potem bi tudi politika proletariata v Sloveniji bila v novi situaciji nova.
S tem bi bilo za enkrat dovolj povedano o splošnem nacionalnem problemu na Slovenskem. Prihodnjič bpm razpravljal o medsebojnih odno-šajih Slovencev, Hrvatov in Srbov v SHS, torej o problemu, ki je v današnji situaciji (ko ni nobene grupe, ki bi težila izven okvirja SHS) le ustavno vprašanje.
Oportunizem.
(Zlasti z ozirom na žensko vprašanje.)
Oportunizem je škodljiv vselej in povsod. Res, da včasih izgleda nedolžen in potreben, pa to le za kratkovidne majhne dušice. Kdor program pozna in razume, ne bo v nobenem slučaju delal proti njemu. Kdor misli, da je izvrševanje socialističnega programa nemogoče, naj gre h kapitalistom. Tam pravijo, da je socializem nemogoč, tam verujejo, da bo kapital vekomaj vladal nad delom, tam se držijo korupcije, ker nočejo pošteno delati in se zato izgovarjajo, da je nemogoče biti pošten.
Najogabnejši je pa oportunizem takrat, kadar ga izvajajo voditelji zato, da zapeljejo nezavedne. Vsaka lopovščina je tem bolj ogabna, čim bolj nezavedne slabiče izkorišča. Če ogoljufa mala miška mogočnega leva, ji to še odpustimo. Kaj bi pa rekli levu, ki bi bil prelen za odkrit lov in bi z goljufijo vabil k sebi nezavedne ovčice in jih potem takorekoč v naročju davil, da bi našle smrt tam,* kjer so upale dobiti blagodejne srčne toplote?
Socialisti nimajo v programu zvijače kakor lisica, ampak odkrit boj. Zato so pridobili v svoje vrste tudi mnogo nedolžnih ovčic, ki pričakujejo od socializma rešitve. Pa pridejo posamezni voditelji in igrajo lisičjo diplomacijo na račun teh ovčic. Tako n. pr. obljubljajo socialistične zadruge, da bodo izločile vmesno trgovino in vse profite, potem pa najdemo Kristanov-ce, da prodajajo klqbase po 10 Din, čeprav so jih kupili po 4 Din. Za izgovor navajajo, da ostane dobiček itak vsem zadružnikom, celi zadrugi — toda tega dobička nikjer ni, ker so si ga posamezniki prilastili. Če potem zahtevajo člani, naj se vrši vse poslo-
vanje javno, se lisičji konsumarji začno takoj izgovarjati, da socialistični program ni mogoč, da bi jih kapitalistična konkurenca premagala itd. S tem pa sami prav jasno priznavajo, da delajo še večje dobičke nego kapitalisti, drugače bi morali v konkurenci sami zmagati! Ti dobički se vidijo tudi v praksi: Kristan je postal prej milijonar, nego postanejo navadno drugi trgovci, ki ne prodajajo socializma.
Oportunizem v politiki se je prav jasno pokazal po prevratu. Kristan je vedel, da bo socializmu škodilo, če pojde v ministrstvo. Vendar je to storil, češ, kaj nas brigajo končni cilji, da imamo le sedaj pokazati kaj uspeha! Če bomo vladna stranka, bomo gospodarsko napredovali in s tem bomo imeli za poznejše boje trdnejše postojanke. Pa posledica? Trdnejše postojanke ima Kristan res pri vseh tistih, ki verujejo v kapitalovo moč, proletariat ima pa mačka, hudega mačka! Le s težavo in počasi si popravlja razbite organizacije!
Žene so še manj zavedne nego možje. Še bolj se dajo prevarati. Zato jili izkoriščajo večinoma s še bolj preprosto goljufijo, s srednjeveškimi vraža--mi. Ženske ovčice molzejo klerikalci. Katoliška vera sicer ženam ne priznava nobenih pravic, včasih so še celo trdili, da žena nima duše, da jo ima le mož. Žena še za mežnarja ne more biti priznana. »Možu boš pokorna«, to je višek katoliške modrosti. In vendar vidimo v naprednih državah, tam, kjer je delavstvo že dobilo precej moči v roke, da hočejo klerikalci proti svojemu programu priznati tudi ženam volilno pravico! Klerikalci imajo svoje »končne cilje« v nebesih, za nebesa pa volilna pravica nič ne pomaga. Še moškim so jo branili, češ, držite se svojih duhovnih,očetov, za politiko se ne smete brigati, to je pagansko brez-verstvo. Iz oportunizma, iz umazane želje po trenutnih koristih, so se klerikalci odrekli teh končnih ciljih svojega programa in hočejo dati volilno pravico tudi ženam, da bi s pomočjo teh nedolžnih ovčic obdržali posvetno moč v svojih rokah ...
Baš narobe delajo socialistični oportunisti. Socialistični program zahteva enako volilno pravico za vse, torej tudi za žene. Vendar pa je Kristan po prevratu govoril, da to ni mogoče, češ, žene so vse klerikalne, glasovale bodo za klerikalce in zato da moramo socialisti biti proti ženski volilni pravici. Tega pa ne ve, da bodo ostale žene še nadalje nezavedne, če ne bodo poklicane k volitvam, da prevzamejo svoj del odgovornosti. Šele potem bodo začele misliti! Kdor je za resnični napredek delavskega razreda, mora biti brezpogojno za žensko volilno pravico, ker brez sodelovanja žen socializem ne more zmagati. Vsak resničen socialist mora priznati, da je oportunizem tudi v tem vprašanju ze-
lo	umazan in škodljiv. Le razni plačanci in koritarji poslušajo Kristana brez ugovora, kadar razlaga, da je treba delati le za trenutne uspehe in da so vsi tisti zavedni sodrugi, ki sp brigajo tudi za bodočnost — norci. (Tako je govoril Kristan zopet na letošnjem občnem zboru Zveze gospodarskih zadrug).
Kam tak oportunizem privede, smo videli na Belgiji. Socialisti so vstopili tam v vlado skupno s klerikalci — že to samo na sebi kaže, da niso vredni socialističnega imena. Toda njih oportunizem je šel še'dalje. Čitali smo poročilo v »Napreju«, da so se postavili proti ženski volilni pravici, dočim jo njih vladni bratci —* klerikalci — zagovarjajo. »Naprej« je takrat omenil, da bo imela Internacionala radi tega sitnosti, kajti predsednik belgijske vlade je vpliven funkcionar Internacionale. Ali bodo res sitnosti? Slišati še ni bilo riič. Morebiti se pa drugi voditelji tudi strinjajo z Vanderveldom? Ali pa hočejo to že davno rešeno pro-gramatično vprašanje prepustiti Bel-gijčanom v rešitev, kakor so drugo programatično vprašanje — o militarizmu — prepustili Francozom, češ, oni bodo že sami vedeli, ali je vojna v Maroku oportuna ali ne ...
Čemu je treba socializma, če dogovori nič ne veljajo, če se niti prvega in temeljnega dogovora ne držimo, ki ga imamo določenega v programu?! Če sme delati vsak, kakor mu kaže
trenutni uspeh, ali ne bi bilo boljše, če bi ostali liberalci? Iz tega tudi vidimo, zakaj ti lažnivi socialisti vedno nazaj silijo k liberalcem, tako da so pravzaprav njih filialka! In zakaj ustanavljajo po starem liberalnem načinu za vsako stvar posebno organizacijo, da imajo vse polno med seboj se pobijajočih srednjeveških cehov, resnične organizacije vsega delavskega razreda se pa bojijo kakor hudič križa!
Zato ustanavljajo tudi za ženske svoje posebne organizacije, da polovijo vanje vso žensko nezadovoljnost in jo pustijo tam izhlapeti v praznih frazah, namesto da bi žene vzgajali za socializem, jih organizirali v socialističnih organizacijah skupno z moškimi, da bi si proletarska žena ramo ob rami s svojim proletarskim možem skovala potrebno organizacijsko orodje za dosego končnih ciljev socializma
—	osvoboditve vsega delavskega razreda brez razlike narodnosti, starosti, spola, verskih vraž itd.
Zavedni sodrugi! Ne zanemarite nobene prilike, kadar gre za probu-jenje žene! Vzgajajte dosledno in neumorno! Le 10% žen je organiziranih v naši stranki, mož pa 90%. Pomislite, koliko dela nas še čaka, če se niti naše žene še ne zavedajo svojih dolžnosti in če ne sodelujejo vsaj tam, kjer imajo res enako pravico! V tem oziru bo treba še mnogo delati, drugače se utopimo v najžalostnejšem izmed vseh oportunizmov, v tistem namreč, ko žena za svojo izobrazbo prav nič noče delati, češ, od izobrazbe ni kruha. Res da izobrazbe ne moreš ugrizniti, še bolj res pa, da je kruh vsak dan slabši zato, ker smo izobrazbo — prepuščali drugim.
Proč s kratkovidnostjo!
Nered v strokovni organizaciji kemičnih delavcev.
V	strokovnih organizacijah je nered, to je stara stvar. Kako bi mogel biti red, če pa tam ne velja načelo, da mora delavstvo svoje voditelje kontrolirati in da je zato treba javno obravnavati vse dobro in slabo. Ker je tako, se včasih zgodi, da tu ali tam kaj zasmrdi. Tako se je zgodilo tudi v organizaciji kemičnih delavcev, ki se je jeseni združila s splošno delavsko zvezo v Zagrebu (Obči radnički Savez, ORS). Nered je nastal na ta način, da je imel tajnik vse sam v rokah in da se šest let nikdar nihče ni brigal za kontrolo. Tajnik (s. Val. Rejc) pa je imel nesrečo v rodbini, žena mu je pijančevala. Plača je bila majhna, mož je bil prisiljen voditi gospodinjstvo sam, ker ženi ni smel dajati denarja v roke. Taka žena je zmožna vsega — tajno si je večkrat prilastila organizacijski denar, tajnik pa ni ničesar vedel; ker je imel vse sam v rokah in ker ni ničesar opazil, ni niti sam kontroliral blagajne, časa itak nikdar ni odveč. Šele tašča ga je opozorila, da ima žena v njegovi odsotnosti denar, in tako je prišel na sled. Dal se je ločiti, sicer pa ni ukrenil ničesar. Kdor misli, da bi bil sam bolje uredil, naj misli, da ni gotovo, če bi bila njegova ureditev res boljša. Od pijanke nadomestila ni mogoče upati, sam ga pa more nuditi le, če bo imel službo. Kdo ve, če bi mu bila služba ostala, ako bi bil organizaciji vse povedal. Mnogo je ljudi, ki še dandanes delajo moža odgovornega za dejanja žene in tudi narobe. Mnogo je tudi takih, ki si predstavljajo tajniško službo za nekaj zelo sladkega in vsi taki bi se zgražali in kričali nad »gar-jevo ovco«, da bi jo izpodrinili, nikogar pa ni, ki bi vstal in rekel: Kdor je sam popolnoma brez greha, naj prvi vrže kamen!
Dolgo je nosil tajnik svoje breme, a zmanjšati ga ni bilo mogoče. Ker se nihče ni brigal za kontrolo, bi bil lahko knjige ponaredil, po starih letnikih bi gotovo še manj kdo stikal, ko niti po novih niso; pa tega ni storil, ampak je upal, da se bo plača povišala in da bo začel lepo po tihem odplačevati.
Med tem pa je prišel korunovski kurz v strokovne organizacije, združitev v ORS in GRSJ. Prepad med kapitalističnim sorodstvom in razrednimi socialisti je postajal dan na dan večji.
Strokovničarji, ki so deloma slutili, deloma pa poznali tajnikove težave, so jih hoteli zlorabiti po stari navadi: bodisi pojdeš z nami, ali pa te ubijemo.
Za Rejca je bil položaj tem težavnejši, ker v politični borbi ni bil nikdar v prvih vrstah, strokovno delo mu je čas izpolnilo. Ni se odločil ne sem ne tja. Šele pod vtisom dogodkov v »Svobodi«, kjer je direktno videl razloček kristanovstva in socializma, šele takrat je ob strani s. Pastorka začenjal spoznavati, da strokovni pokret ne sme ostati več v rokah političnih generalov SPJ. Na Novega leta 1925 je podpisal pristopno izjavo naše stranke in s. Pastorek nam je to povedal s pripombo, da plačal ni. Mislili smo, da je to le tako za oči, da se ne mara na nobeno stran zameriti in da poskuša sedeti na dveh stolih. Da se v javnosti ne kaže ne tako ne drugače, nam je bilo dovolj. Nezavedni člani strokovnih organizacij imajo pravico ne razumeti, vodilni člani pa ne smejo biti neorientirani, to je jasno. Pozneje je pa s. Rejc tudi članske dolžnosti izvršil in ko ga je krajevna organizacija SSJ v Ljubljani vprašala o zadevi kemične organizacije, je dal na razpolago tozadevni material in izjavil, da se zadeva lahko javno obravnava.
Material je preobširen, nikakor ni mogoče, da bi vsega objavili. Zato pozivamo nasprotnike, da proti temu, kar smo tu na kratko omenili, prinesejo svoje ugovore. Javna tožba in obramba, javna ugotovitev krivde in položaja je najboljše sredstvo za ra»-čiščenje.	m>
To je potrebno zlasti iz ozirov na organizacijsko misel. Delavstvo bo res izgubilo vso vero v lastno moč, če bo videlo, da je povsod nered, kjer ni kapitalističnega biča zraven. Razni Svetki itd. so organizacijo kemičnih delavcev prav posebno hvalili, kako vzoren red ima, zdaj pa hodi Harami-na iz Zagreba po podružnicah razlagat, da je bilo vse za nič, dokler njega ni bilo, on je baje tisti bog, ki je in ki bo vse uredil. No — mi smo drugačnega mnenja! Pod njim bo še slabše, on niti knjig ne bo imel v redu, če se članstvo ne bo nič brigalo za kontrolo. Za s. Rejcem se da vsaj ugotoviti, kako in kaj, ker je vse točno vpisoval in ni imel namena kaj zamolčati, drugod pa taki tiči tako vpisujejo, da se krivda sploh ne da ugotoviti. To je tako velika razlika, da jo je članstvu treba povedati, da bo razumelo, kaj pomeni javna kontrola in kakšnega zaupanja so vredni tisti diplomati, ki se »zaradi kapitalistov« branijo načela javnosti, v resnici pa hočejo tajnost le zato, da delavstvo goljufajo.
Dalje je treba ugotoviti krivdo drugih članov vodstva in zlasti še nadzorstva. Če bi bili vsaj vsako leto enkrat pregledali, bi bil ta slučaj nemogoč.
Tudi drugih misli roji človeku po glavi, da bi bilo za polno knjigo. Omeniti hočemo le eno, osebno stran. Od maja že straši ta zadeva, pa ne more nikamor naprej, Rejca so pa takoj spodili iz službe. Ko si je že poiskal drugo, so mu jo odgrizli. Že prej je težko izhajal, kako naj živi brez službe? Ali je njegova krivda res večja nego raznih drugih, ki so jim poskrbeli dobre službe, ker so se jim popolnoma udali? Ali naj navedemo par primerov? ... Tu gre edinole za primanjkljaj v blagajni, ne pa za ponarejanje številk itd., ta primanjkljaj je s. Rejc pripravljen pokriti, ko bo imel službo in nič ne skriva svoje odgovornosti. Vi pa ga hočete spraviti ob kruh in šele potem trpinčiti, ko res ne bo mogel plačati. In vse to zato, ker ne mara z vami tuliti, da je načelo . javnosti neumnost, ko vendar na lastni koži čuti, da ga je tajnost spravila na rob propada in se ne more drugače restavrirati, kakor če svoj greh javno prizna in ga javno popravi, čim prej bo mogoče.
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev.
Karl Marks.
Pogubonosna krista novska politika.
Čimdalje bolj je očiten prop.ad, v katerega vodi delavski razred Korun-
Kristanovska politika. Sedemletno sodelovanje te ldike s fašističnimi de-mokratarji v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu je popolnoma prepojilo to kliko z idejami fašističnih demokra-'tarjev. Kakor so oni »nacionalizirali« različne Bambergove tiskarne in druga podjetja, Thum-Taxis itd., tako je ta klika s pomočjo fašističnih demokratov »socializirala« razne delavske institucije, ki si jih je proletariat zgradil v deset- in desetletnem boju: Delavske domove, tiskarne, knjigarne, strokovne organizacije, Delavsko zbornico itd.
Kakšne posledice bo brez dvoma imela ta pogubonosna sccial-fašistov-ska politika, ta pogubonosna korupcija in osebna gonja proti vsem tistim, ki se borijo proti tej politiki. Ako se danes razpišejo volitve v Delavsko zbornico ali v OUZD — je nevarnost, da bodo dobili večino v teh institucijah v Sloveniji klerikalci, na Hrvat-skem radičevci in v srbskih pokrajinah radikali. Povsod torej meščanstvo. Evo — to so posledice sedemletnega social-fašizma!
Te nakane pa mora delavstvo preprečiti. Preprečiti pa jih more samo zavedno delavstvo, ki ni pristopno korupciji in ki se zaveda, da brez politične zavedne proletarske stranke ne more doseči ničesar.
Zadnji čas je, da delavstvo odstrani vpliv teh social-fašistov iz vseh svojih organizacij in se združi v skupni enotni' zavedni organizaciji.
Kristan bi bil zopet rad
minister
Kristan pripravlja veliko socialistično stranko, v kateri bodo združeni razen njega in njegovih plačancev tudi vsi drugi iz vseh proletarskih strank. Kako široko si to zamišlja, se vidi iz tega, da bodo tudi narodni socialisti zraven. Vse to misli zmešeta-riti s svojim denarjem in službami. Ker je velikopotezen in velikodušen, bo sprejel tudi »Naprejevce« v to stranko. Pa ne s korupcijo, ampak s priznanjem njihovega dela. Niti Ber-not ne bo mogel nasprotovati, kajti izpolnila se mu bo njegova ideja: ta stranka bo izdajala velik dnevnik in za glavnega urednika bo določen Ber-not, ki je za to delo »res sposoben«. Vse to bo prav kmalu izvršeno in pri prihodnjih volitvah bomo že zmagali ...
Tako se govori. Verujemo, da izpušča Kristan take vesti, ker tiplje, kako bo reagiral proletariat. Pri vsem svojem bogastvu vendarle čuti, da je ničla, če nima zaupanja proletariata. Zato tiplje, kako bi si ga pridobil. Resno in pravilno pa takega predloga ne more predlagati in ga tudi ne bo predlagal, zato je popolnoma nepotrebno, če se take govorice širijo. Čas nam jemljejo in nepotrebne debate nastajajo; kak nerodnež si bo še razne prazne upe delal in zato pozabil na resnično delo za napredek delavstva. Slišali smo že nekoga, ki je trdil, da so taki pogoji sprejemljivi. »Če imamo list v rokah, je dovolj, z listom lahko vzgajamo« itd. To ni res! Pred vojno je Tone Kristan tudi prepustil Etbinu Kristanu list v roke in res ga je Etbin dobro urejeval; kdor ne veruje, naj pogleda v takratno »Zarjo«! Toda kaj je to pomagalo? Nič, prav nič! Delavstvo bodisi ni čitalo ali pa je sproti vse pozabilo. Kaj je zalegla ta vzgoja, se najlepše vidi iz tega, da so tisti »gojenci« pustili Kristana iti v ministrstvo, potem so pa stranko zapustili in razbili zato, ker je šel! Delavstvo mora socializem izvrševati, ne pa samo lepe nauke čitati. Nikdar ne bo delavstvo zmagalo, če bo čakalo zmage od voditeljev, urednikov, tajnikov, konsumarjev itd., ampak samo si mora pomagati, samo se mora vladati, samo mora svoj list ne le citati, ampak tudi vzdrževati in pisati. List mora pa biti tudi last stranke, last vseh članov. Zato mora biti stranka
dobro organizirana, da se ve, kdo odloča in da ne nastanejo spori o odgovornosti in da ne bo nihče več po mizi tolkel, češ, tako bo, kakor bom jaz ukazal!
Sicer pa tudi Bernot ne pojde na ta lim. On bo urednik toliko časa, dokler ga bo izvrševalni odbor smatral za sposobnega, pa če mu sto kapitalistov izda še tako lepo izpričevalo sposobnosti in če mu to izpričevalo tudi z zlatom potrdijo. Ali posamezniki grajajo ali hvalijo, to je prav vse eno, dokler organizirana stranka na svojih kongresih in potom odgovornih odborov daje svoje smernice in po izvršenem delu rte hvalo, ampak potrdilo o storjeni dolžnosti.
Kdor hoče veliko stranko, naj nese naš program med ljudstvo in naj pridobi stranki več članov, da bo izvrševanje lažje. Ne pa da skuša s kompromisi skovati veliko zeleno mizo, da se bo okrog nje kakor okrog čudeža zbral ves narod. Kako brez pomena je taka stranka nezavednih vernikov, to so v zadnjem času dovolj jasno pokazali radičevci. Takega poloma mi ne maramo več — naš Radič je bil v ministrstvu takoj po prevratu, mi ga ne bomo več tja pošiljali!
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenike za vedo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
lil Klilo!
Ha malo!
Razno.
r OUZD v Ljubljani ima od 29. t. m. novega ravnatelja. In sicer demokrata dr. Joža Bohinjca. Drugi kandidat je bil dr. Stanko Likar, ki je pa dobil proti 9 le 6 glasov. Bivši ravnatelj Kocmur, ki je tudi kompetiral, sploh ni prišel več v poštev. Izgleda, da so korunovci zato kandidirali dva, da so se glasovi razbili in da je bil demokrat bolj gotovo izvoljen. O razpisu volitev v OUZD se še nič ne sliši. Delavstvo naj le plačuje, vladali bodo pa drugi... — »Socialist« še zdaj ni povedal ničesar, če kaj ve, zakaj je bil njegove stranke član (SPJ) Ivan Kocmur nenadoma premeščen in zakaj mu je bila baje obljubljena še celo cela pokojnina, za slučaj, če odstopi. Ali se je tudi to izvršilo iz »višjih strankinih interesov«?
r Progresija navzdol. Finančni minister je izdelal načrt, po katerem bi podjetja, ki so obvezana javno polagati svoje račune, od 1. avgusta dalje plačevala po največ 100% občinskih in le 50 % okrožnih, okrajnih in oblastnih doklad. V naših občinah znašajo te doklade 200 do 500%. Te pa naj bi po predlogu finančnega ministra veljale le za nižje sloje. Mali človek, ki zasluži komaj toliko, da živi, mora plačati vse. Delniške družbe, banke itd. te se zdijo g. ministru usmiljenja vredne. Čim manj dohodkov bodo občine imele, tem bolj bo zanemarjena skrb za ljudstvo.
r Državnega proračuna še ne bo, ampak bomo še dalje gospodarili z dvanajstinami. Za dvanajstine je zdaj glasoval tudi posl. Pucelj. Ni dolgo namreč, odkar je Pucelj v Ljubljani na protestnem shodu kritiziral krivičnost dvanajstin in krivičnosti, ki se gode Sloveniji sploh, zdaj jih pa že odobrava. Ta poslanec predlaga tudi za Slovenijo za oba velika župana dva
hrvatska uradnika. Na tem se jasno vidi, da jadramo, kakor >veter pihac.
r Za uradniške razlike je v novih dvanajstinah novi kredit v znesku 50 milijonov dinarjev. Zadnjič 80 milijonov, zdaj 50, pa še vedno mi uradniki nič ne vemo, da bi kdo že dobil, kar mu pritiče.
r Boj za korita državnih podtajnikov še ni končan. Pucelj je že postal bolj skromen. Najprej je reflektiral na ministrski stolček, zdaj se. zadovoljuje s stolčkom državnega podtajnika. Pa izgleda, da tudi iz te moke ne bo kruha.
rZadružne zveze in zadruge, ki so včlanjene v Glavnem zadružnem sa-vezu, so oproščene od poštnine.
r Rudarska stavka na Angleškem se pripravlja z velikanskim naporom obeh razrednih nasprotnikov. Do zadnjega trenutka ni mogoče izprevi-deti, ali pride do boja ali ne — na obeh straneh skušajo nasprotnika preplašiti, da ne bi riskiral. Če pride do boja, bo kolosalen in bo imel tudi kolosalne posledice. Če bo, bo nastopil v soboto, 1. avgusta. Solidarnost je popolnoma, tudi izven Anglije so sklepi, kjer so se sklepali, povsod povolj-ni. Veliko pomoč so prejeli rudarji od transportnega delavstva, ki se je tudi solidarno odločili po potrebi nastopiti. Problem je pa seveda mnogo večji, nego da bi ga mogli v naši SHS pravilno oceniti. Naši rudarji nimajo niti take organizacije, da bi jih kdo vprašal za mnenje.
Gradiva imamo preveč, vsak dopis moralno krajšati. Dopis o Majski proslavi v Velenju je že od maja postavljen, pa še ga nismo mogli uvrstiti. Poskrbite, da bo »Naprej« čimprej izhajal vsaj 2krat na teden. Zberite 1000 naročnikov, ki bodo založili po 12 Din za tisti mesec. Sodrugi, sodružice — na delo! Dopisniki pa — oprostite!
Današnji številki prilagamo položnice vsem naročnikom »Naprejac Kdor je prejšnji mesec plačal naročnino za celo četrtletje, naj to položnico shrani, ali še boljše naj jo da svojemu prijatelju, naj pošlje naročnino, in naj si naroči edini proletarski list to je »Naprej«. Zamudniki naj se pa požurijo, naj nikar ne čakajo in povzročajo stroške za opomin.
Vsak sedanji naročnik naj pridobi samo še enega novega naročnika pa bomo še enkrat tako močni.
Naročniki »Ljudskega glasu«, ki naročnine ta IH. četrtletje še niso poravnali naj se po-služijo že davno poslane položnice čimprej. Najmanjši znak zavednosti je, da plačifle vsak redno svojo naročnino. — Uprava.
s Vsem n&rožnikem »Naprej*« )oSlje»»
prihodnji* »Naprej« i na novo prepisanimi na*lovi. Vsako pomoto naznanite t*koj. Č* bo kdo izpuščen, reklamirajte takoj.
Uprav*.
iz stranke.
Din 80.-
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 11. julija	Din	34.505.43
Karol Marinšek, Nova cerkev	Din	2.—
A. Pilih, Celje	Din	10.—
Triperesna nepriljubljena deteljica z Vrhnike 17. julija Nabiralna pola 304:
J. Železnik, Vrhnika	Din	10.—
Fr. Langof, Vrhnika	Din	10.—
F. Vrhove, Vrhnika	Din	10.—
F. Mlinar, Vrhnika	Din	5.—
I. Štajer, Vrhnika	Din	5.—
Maks J., Vrhnika	Din	2.50
Nabrano na Mrzlici 19. julija:
Izletniki iz Trbovelj:
Herman Kuhar	Din	10.—
Aleks. Kuhar	Din	19.50
Ignac Snoj	Din	2.50
Jakob Štruc	Din	3.—
Karl Flebus	Din	10.—
Lovro Žlak	Din	2.50
Franc Pencelj	Din	3.—
Franc Kuhar	Din	3.—
Ivan Polak	Din	5.—
Jože Učakar	Din	4.—
Ivan Marin	Din	4.25
Franc Klopčič	Din	10.—
Ivan Završnik	Din	10.—
Franc Strmole	Din	10.—
Ivan Karlič	Din	2.25
Franc Rinaldo	Din	10.—
Karl Pavelšek	Din	10.—
Franc Urbanija	Din	10.—
Leopold Vozelj	Din	2.—
Jože Zelenšek	Din	6.—
Franc Saje	Din	10.—
Ivan Majcen	Din	10.—
F. p. '	Din	23.—
Drugi izletniki:
Franc Rožnik iz Hrastnika	Din	3.—
Tvan Domšek iz Hrastnika	Din	5.50
Ivan Šmigl iz Št. Pavla p. Preb. Din	10.—
I)r. Fedor Mikič iz Celja	Din	4.—
Štefan Lah iz Celja	Din	5.—
Valentin Lebič iz Celja _	Din	10.—
Anton Marinc iz Liboj	Din	10.—
Franc Reberšak iz Liboj	Din	2.—
Avgust Razpotnik iz Liboj	Din	2.—
Karol Košec iz Žalca	Din	10.—
Franca Koščeva iz Žalca	Din	5.—
Miha Varmočnik iz Štor	Din	6.—
Ivan Vaš iz Štor	Din	5.—
Iv. Domšek našel v travi	Din	3.—
»Z združenimi močmi«	Din	8.—
Vorižnica (drobiža ni dajala nazaj) Din	7.50
Blagajnik našel pri preštevanju preveč denarja za	Din	50.—
Skupaj Din 84.965.93
jt:	| UADKORl : Stedis j	
kk	S1©! kupuješ . Hsi iQINA?0 PfiAVO DOMACOfS	Q®|
iilmisffl		u
je najboljša žitna ltava!
(H Rleki
OB
0»ME8TNITRAfi •OERNATOm
NA ROKE
Dopisi.
Blanca: Prihodnjič!
Za Brežiško okrožje in tudi drugod.
V >Napreju« št. 5. lanskega leta smo povedali, kako gospodarijo oblasti pri izvrševanju volilnega zakona, pri reklamacijah, popravljanju volilnih imenikov itd. Izrecno je bila tudi ožigosana SKS s svojim velikanom Ivanom Urekom. Gospoda je na te naše očitke tožila, toda s. Umek je prinesel dokaze na dan in obtožitelja obč. odbornika Jože Lesinšek in župan Jože Molan sta svojo tožbo kot uradna organa vkljub §104. umaknila. Če stopiš mačku na rep, zacvili... Občani si pa zapomnite, da boste vedno izigrani, če ne boste poskrbeli, da bodo izvoljeni funkcionarji čuvali vaše pravice. Kapitalistične stranke od SLS in SKS do narodnih in Žerjavovih socialistov vas ne morejo ščititi, ker vam zabranju-jejo ali pa preprečujejo sodelovanje. Njih interes je, da ostane preprosto ljudstvo neizobraženo in nezavedno, kajti konec bo vseh izkoriščanj, kadar bosta zatirani kmet in delavec izpre-gledala. Vaša rešitev ni v praznih dogmah in frazah vaša rešitev je v organizaciji in sodelovanju v SSJ in KDZ.
V vsaki hiši mora biti >Ljudski glase, ki edini ščiti neustrašeno vaše pravice in je edini zagovornik resnice, ki mora zmagati. Sami vzemite vajeti v svoje roke, pa bo izkoriščevalcem kmalu odklenkalo!...
Trbovlje. 19. julija so imeli naši klerikalci shod. Govoril je poslanec dr. Gosar. O političnem položaju ni smatral za potrebno razlagati veliko. (Po Kristan-korunovski metodi nas delavce politika nič ne briga, tako misli tudi dr. Gosar). Je bil pač nekaj žalosten, da se ne da delati, da se pridobiva le v drobtinah, kar bi morali pridobiti v velikem. Mi tudi pravimo, da bi več dosegli za delavstvo, če bi ime-
li	prave delavske zastopnike. Omenil je tudi, da je poslala »Naprejeva« skupina Jugoslovenskemu klubu odprto pismo zaradi davka. Rekel je, da lahko pošljemo tudi prošnjo za lepo vreme, pa da bo vse brezuspešno. (Pa procesije za dež, ali lepo vreme še niso odnehale! Te pa potem le morajo imeti uspeh... I seveda, če drugega ne — pa »ofer«!) Pa k stvari. Mi zavedni delavci nismo pričakovali uspeha na naše odprto pismo in ga tudi ne pričakujemo, dokler bomo imeli take delavske zastopnike v parlamentu, kakor jih imamo zdaj, ki dolžnosti ne poznajo. Pa poglejmo, kako se dr. Gosar briga za nas. Rekel je, da po njegovi zaslugi bo davek na ročne delavce odpravljen za tiste, ki zaslužijo pod eksist. minimum. Za druge pa ne, ker je že v dvanajstinah predyide-van. Koliko pa znaša eksistenčni minimum? Zdi se nam, da mi vsi rudarji zaslužimo manj nego potrebujemo. Kaj ste v tem oziru napravili, g. poslanec? — Neki ministrant iz Kristanove cerkve je napravil medklic, >ali duhovnom ste pa zvišali doklade?« Pa zakaj bi bili proti temu? Samo zato, ker se nam zdi napačno, da so se škofom, ki že itak več imajo, tudi do-
Predno kupite
oglejte si v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celje.
Znižane cene in 5e pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna!	Blago	prvovrstno	1
klade Ke več zvišale. Pred časom smo v >Napreju< čitali o nekem kaplanu v SDelavekem domuc, gotovo se ta ministrant moti, in misli, da bo tudi ta kaplan tistih doklad deležen. Sicer mogoče je, saj se končno razlikuje od drugih navadnih kaplanov le po ovratniku. Škofije so pa tudi za take kaplane, s drugačnim ovratnikom ... Torej morajo biti tudi doklade! (Op. uredn. Ko bo več delavcev izvrševalo progresivni davek, se Gosar ne bo več norca delal iz njega. — V »Slovencu« se je že prav na dolgo branil!)
Velenje. Kakor po vseh večjih krajih je bil tudi v Šoštanju sklican protestni shod proti nameravani razširitvi srbskega dednega prava po vsej državi. Poročala sta Bajt, nastavljenec bolniške blagajne, in Rakovčeva iz vodstva konsumnega društva iz Ljubljane. Umevno je, da so se tega shoda žene in dekleta v obilnem številu udeležile, ker bi jim ta načrt vzel še tiste pravice, ki jih še imajo iz bivše Avstrije. Bajt in Rakovčeva sta govorila navzočim ženam v smislu socialističnega programa, da se morajo žene izobraziti v politiki itd. Rakovčeva je dosegla s svojim govorom, da je več žen in deklet pristopilo k zvezi delavskih žen in deklet (celo Marijine družbenke), seveda za tako dolgo, da jih fajmoštri in kaplani poučijo, da je ta zveza navadna Kristanova iirma. Rakovčeva si namreč navzočim ni upala povedati, da je predpogoj za izobrazbo, da se žene in dekleta otresejo klerikalizma, ki potom svojih naprav, cerkve itd. drži ljudstvo, zlasti revne kmete, kočarje in kmečke kakor industrijske delavce že tisoče let v temi nevednosti. V »Napreju« štev. 22 z dne 20. marca 1924 čitamo v članku, podpisanem od Rakovčeve, da so si zadružni gospodarji (Kristan!) pridobili premoženje s svojim razumom, da se jih torej radi tega ne sme napadati. Uredništvo »Napreja« ji pa v isti številki očita, da ima otroke v le-
pih službah v konsumu, da je nehala biti organizirana in da je dopisovala v >Zarjo<, ki je podpirana od Čobala in drugih začela izhajati proti >Na-preju«. Če Rakovčeva misli slepariti naše žene, se prokleto moti. Za naše žene je prostora dovolj v naši organizaciji, vsaka lahko dopisuje v >lNa-prej«, če hoče, ne pa da s svojimi krvavo prisluženimi dinarji vzdržujemo še poseben list, ki so mu dali nedolžno ime »Ženski list«. — Še nekaj o napadih. Konsumni generali se bogatijo na račun delavske brezbrižnosti, delavci pa naj k temu molčimo. Tako čitamo v »Napreju z dne 14. februarja 1924, da zasluži ravnatelj ljubljanskega konsumnega društva Dražil 270 D dnevno, vzlic temu je pa vpisan med dolgotrajnimi dolžniki in znaša njegov dolg v konsumu 3775 Din. (Po revizijskem poročilu.) Kakor znano, je bila tudi v Velenju ustanovljena prodajalna konsumnega društva (centrala Zagorje). Namesto, da bi delavce učili, da se je treba za boljšo plačo boriti v organizaciji, da bo delavstvo lahko izhajalo, so dajali živila na »puk in ustanovili protiorganizacijo (Korunovo), dasi so imeli komaj tri pristaše. Denar za živila so delavcem jemali na rudniku, kateri ni mogel ali ni hotel plačati, seveda samo nekaterim. Ker se ni z vsemi enako postopalo, so narasli dolgovi v konsumu nad 100.000 Din. Sedaj je pa odtegovanje ukinjeno, ker je rud. glavarstvo z dopisom dne 8. junija 1925, št. 15‘27. razglasilo delavstvu, da se zaslužek v smislu § 207. obč. rud. zak. ne sme zarubiti. Čobal so jo pa zopet pogrun-tali. Ves ta dolg naj se odtegne v štirih mesecih, seveda zopet samo nekaterim. Če pomislimo, da danes tukajšnje delavstvo praznuje že več mesecev po dva šilita tedensko in zasluži z vsemi dokladami povprečno nekaj nad 50 Din dnevno, bo moral vsak pameten človek priznati, da je to nemogoče, kar hoče Čobal. Če ne morejo
izhajati konzumni ravnatelji s plačo 270 Din dnevno, še manj rudarji s 50 Din dnevno. Vse naše člane pa, ki so v konzumu kaj dolžni, poživljamo, da poravnajo svoj dolg čimprej, ker se moramo zavedati, da je d e -lavstvos težkim trudom ustanovilo današnje zadruge, dasi se kdo marsikdaj trka na prsi, češ, to je moje delo. Da pa danes delavstvo nima nobene besede, je krivda ta, da so nas na umeten način razdelili na bernotovce, ko-runovce, komuniste itd. Za denar, ki ga je kapitalistično sorodstvo razmetalo za razne liste, bi imeli danes lahko dobro financiran dnevnik, ki bi znal braniti naše pravice. Tak je vaš socializem, pa nastopajte potom ženske organizacije, strokovnega ujedi-njenja ali kar hočete, to si zapomnite, delavstvo vam nikdar več ne pojde na lim.
Prevalje. V zadnjem času se je začela širit pri nas taka nezadovoljnost kakor je iz časa vojne ne poznamo, in to kljub temu, da imamo odbor za določevanje cen živilom. Pa kaj pomaga odbor, če nima dovolj zaslombe, da bi njegovim predlogom dalo zadostnega pritiska. Sedaj, ko je dosežen višek nezadovoljstva, ko so cene dosegle višino od 100—200% napram cenam po drugih krajih daleč za mejo, sedaj šele, ko delavci stradajo skupno z družinami že mesece v isti meri kot v vojnem času — sedaj bodo »padle« cene, če bodo mesarji hoteli. Naši
mesarji so posebne vrste ljudje in se se prav malo zmenili za »komisijo. , ker so vedeli, da vlada soglaša z visokimi cenami. Meso je padlo 6. julija na 15 oziroma 14 Din, a danes, 10. julija, se še vedno prodaja po stari ceni. Isto je s slanino in mastjo. Kdo bi s* zmenil za ukaze okr. glavarja? Kruh je tako drag, da ga porabi delavsita petčlanska družina za 350 Din mesečno — a to samo tedaj, ako ga porabi za najnujnejše trenutke. Mleko prodajajo kmetje samo na domu po 4—4.50 dinarjev liter, dočim je zadnja cena po mestih 2—2.50 Din liter na dom postavljeno. Jajca so 1 Din dražja kot v Ljubljani. Moka se prodaja do 8 Din kilogram in vendar čitamo, da je drugod cenejša. Dela pa je vedno manj
—	mi praznujemo že vse svetnike koledarja. Okrajnemu glavarju priporočamo, da se začne prav temeljito baviti z draginjo in to iz razlogov že, ki jih pogosto navaja za razne namene nacionalizma. Mi se bomo bavili g temi stvarmi obširno in pogosto, da zastopnik vlade ne bo pozabil, da smo brez dela, raztrgani in lačni tudi v njegovem glavarstvu. Molčali ne bomo več.
Lastnik: »Slogac, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica: Iza Prijateljeva
(v imenu izvr. odbora SSJ in IvDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 31. VIII. 1925 — 2400.
Drobnino in galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini
GASPARI & FANINGER
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
Češko sukno, žensko volneno perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
v dolžini 2 do S m
20 m močnega er firja Din 240’—, 20 m trpežnega oksforta Din 290-—. 20 m močne modrovine (druk)	Din 290-—,	20 m krasnega kambrika za
otročje	in ženske obleke Din 240-—, 10 m hlačevine
.^88	dvojno	široke (cojcja) za moške obleke Din 350’—,•
20 m belega platna	Din 230'—20 m sirovega platna Din 180'—
razpošilja
veletrgovina R. Stermecki, cene it. 23
Ilustrovani cenik z čez 1000 slilami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
^nižanje cen!
Vsled pozne sezone prodajamo damske čevlje štev. 34 36 dokler traja zaloga: plainene Din SO1--, lakaste Din 195'—, semiš vseh barv Din 150'— rujave špangarje pravi ševro Din 140'—, otroški špangarčki in sandalce Din 25' . Samo pri „VOIKA“, Ljubljana, Krekov trg štev. 10.
IS let priznane
kapsule „LARUCIN“
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
Štajerska klet
Maribor, Narodni dom
Kopališka ulica na vogalu Tattenbachove Najcenejše vino in jabolčnik. ■P- Podzemeljsko kegljišče
UČITELJSKA TISKARNA
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ========== velikosti po najnižji ceni. ======
Najbo&fšl šivalni str o
|e edino le	Orietizner in
^	Adler za rod-
Pouk v vezenju brez- ujMgf
plačno.	ipji	binsko in obrtno
Večletna garancija. iMli ^ yvseh opremah Delavnica na razpolago
Josip Peteline, Ljubljana ve g a spomenika)
la dalmatinski PORTLAND-CEMENT
„TITANW
Generalno zastopstvo:
M. GREGOVIČ & Co.,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7 Telefon 956	Poštni	predal	167
E|u3»|)ana — Frančiškanska ulica Stev. ®
rcotoferovami sadniga m omejeno Eavem,
Tiskovine
lil!
n Sole, hpanitn la urade, najmodernejšo plakat* in vabila n veselica, leta* sakljačke. Najmodernejša nredba *a tiskanje časopisov, knjig, broiur Itd.
STEREOTIPU A	LITOGRAFIJA