slovenskih beguncev s kakim °AROM! D©M©¥ AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, MARCH 12, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ^ie cene bodo Male na trg več obleke ^amarjTbwJo smeli panjih stroških, __ Urad za kon.j Dosjfg ,dovolil izdelovalcem , dHovsSke vi«Je cene in upa, He ^ , prišlo na trg na Z ki so jih do-j \'oVa , rJi držali na rokah 1 dovoljuje tovar-j i" %i;u;a postavijo cene obleki) poj so, lo :J1h stroških in ne kakor 1942 }SbPSediC0' da bo cena moš- 1,0 npir arn in suknjam na dro- doslej. To bo ime- «o prišlo zdaj na moških oblek, ki v skladiščih radi dovoljene od IIP' "i, ' ^ eene' dovoliene od . ^clen, Maže "Ž l00,000" cene eJo tudi deško oble-dežne plašče. Zadnji J*o Pa 0pA dovolila višjo t! W|riljCe» spodnjo obleko Hm 'm bombaževim oble- »sednik Truman k "J»l jemo manj, lačne r rVoramo do 40% Hofpnd<>20%nami. ■ J m masti n«on. __ predsednik sinoči apeliral na J? pS,naj P°vžijejo 40% porabijo za \ (|,J ^mmnh olj in ma-Nal bo lahko toliko ^ni Evropi. °lažje na Pekarije, naj Cj<^ekruhain sicer -(%je J 10 Odstotkov. Re-'lo^k?^ Ovirajo samo k Uha z« osebo name- ,ijo vi°lare- Tudi na-i ne 1 ^fleii 1 dva funta m0" 'tojp1 Za vsakega odje- , 'Za kruh in drugo. *;>' m -1 Prehranjevalni od-l-^a lmenoval predsedniki tucli aPelira naj «LS ' Ul-adi, da ve far- • •! žu. J krmii n živini MEŠČANI SO KUPILI OD VLADE VELIKO TOVARNO Washington. — Vladna agencija, ki prodaja vojno industrijo, naznanja, da so meščani v ] Scrantbn, Pa. kupili Murray to varno za $1,200,000. 3.500 me-ščanov je dalo denar, da so lah-: ko dali vlad; prvi ček za $800,-: 000. i Tovarna bo izdelovala hišne : potrebščine. Pričakujejo, da bo j tam zaposlenih od 1,500 do 4,000 | delavcev. Ob koncu vojne je j imelo mesto 10,000 brezposelnih, j (ločim so pričakovali domov še | 12,000 veteranov. To je meščane j spodbudilo, da so kupili tovarno. Kardinal J]ohn Glennon iz St. Louis, Missouri, ki je umrl v Dublinu na Irskem. V sredo bo darovana v Mul-l ing ar katedrali pogrebna maša, nato bodo pa truplo pokojnega kardinala deli v svinčeno krsto, jo zapečatili, nato pa položili v hrastovo krsto. To bodo potem s transportnim letalom odpeljali v Si. Ljouis, Mo., kjer bodo v soboto zadnji pogrebni obredi. Letalo, ki bo pripeljalo kardinalovo trupplo v Ameriko, je nedeljo večer iž Newark, N. J. odletelo preko Nove Fundlandije. =F DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) K \ da krmijo «a bo več za Ev- iV1 dežel- aVl> da ne v ' v odr,! , na svetu .toliko t* ^ke kot v Ameriki, J Amerika največja if v svetu- spomni- \ ^S»č/ato SE ^nemara V^E, KI JE i^w njim h Av.tra.ij, .K"""«. 5f"criskc«» »°ia t»jw B®ckhama. Pito je Ibilo, ker : Ilir Jakat mož v prista ^ Ho i ^zočajranje, še V N«« fa bilo, ko ji j \ ' se je njegovo H JN], °hladilo. Kaj bo |VNja; ne ve še. S seboj V^ka tudi ,sv°j° 2 ieti X b ^ * S^i!' da se je poroči- ^ v Avstraliji v .Siij, 2 vojakom se %tatV kjer je %t p ^ >s> ŽUPNIK DR. ARNEJEC ARETIRAN. — "Glas zaveznikov" ima sledečo vest: "Neki dopisnik je poslal "Ljudski pravici" dopis, v katerem pravi, da je ljubljansko prebivalstvo prul-skega okraja med razpravljanjem o ustavi obtožilo šentjakobskega župnika dr. Arnejca, da je bil vso dobo okupacije odločen nasprotnik OF in da še sedaj zagovarja ljubljanskega škofa Rožmana. Ker župnik zagovarja zločince, je sam zločinec, so sklenili zborovalci ter sestavili resolucijo, da bodo proti-ljudskega župnik postavili pred ljudsko sodišče. Takoj potem so zborovalci odšli pred šentja-obsko župnišče, kjer so poklicali župnika, mu predložili ljudsko obtožbo ter ga odpeljali na poveljstvo "narodne milice" in tako izločili izdajalca iz svoje srede." Dr. Arnejec je znan koroški borec za narodne pravice proti Nemcem. Moral je pred Nemci bežati v Ljubljano. Kasneje je bil žužpnik na Gorenjskem, pa je spet moral pred Nemci v Ljubljano. Sedaj je tretjič preganjan radi svojega prepričanja. "(Partizanska pisma pa bodo naprej govorila o svobodi v Sloveniji in seveda še posebej o verski svobodi. Nekaj backov bo tudi kar naprej to verjelo. Opomba ured.) ŽUPNIKA IVANA VINDI-ŠARJA iz Trnova v Ljubljani so tudi aretirli, ker je baje tako zahtevalo "ljudstvo.' Tako spravljajo s poti enega za drugim. Morda pride čas, ko bo ljudstvo spet čisto nekaj drugega govorilo in sedanje mogotce pozaprlo. j Vsaka revolucija požre svoje otroke, pa jih bo tudi jugoslovanska. BIVŠI magistratni ravnatelj Jančigaj je bil obsojen na 10 let. To je bilo "ljudstvu" premalo. Obsojen je sedaj na smrt. Pravijo, da krvoločna zver, ko okusi človeško kri, ne zna nehati z moritvijo. Tako tudi komunistična podivjanost. Namiguje se, da se bo vršil sestanek velikih treh v kratkem Washington. •— Mednarodni položaj je danes tako zapleten, da v diplomatskih krogih močno namigujejo, da se bo vršil v kratkem sestanek "velikih treh," ki naj bi razčistil ozračje. Odnoša-ji med zavezniki se danes na j najnižji stopnji od zmage nad | osiščem in položaj je tako resen, I da je treba nekaj storiti, ali pa i se bodo zavezniki še bolj odda-I ljili drug od drugega, kar bi ne bilo nikomer v korist. Vprašanje e samo, kdo bo vzel iniciativo v roke in prvi sprožil idejo za tako k»nferenco velikih treh. Predsednik' Truman se je že izrašil, da je taka konferenca možna, ampak če se bo vršila, je rekel, se mora vršiti v Washington u. Pravda je udarila po (hurchillovem programu Churchill priporoča, da združijo vojaško silo Zed. države in Anglija ZADUŠILA STA SE V j j AVTU, POPOLNOMA j Razne drobne novice iz ZAMETENEM j Clevelanda in te Freeport, 111. — Dve moška iz'' Kenosha, Wisconsin, so našiti ! mrtva .v avtomobilu blizu tega mesta. Avto je bil popolnoma skrit v visokih zametih. Njiju okolice Kaj vse morajo partizanski bralci /prebaviti "Z neumnostjo se tudi bogovi zastonj boVe," so rekli kari Grki. V Enakopravnosti od 8. marca piše neki partizanski navdušenec, da v Hotavljah nekateri, ki so najbolj potrebni, nič ne dobe od pomoči iz Amerike. Potem pa nadaljuje: "Jaz mislim, da je mogoče, da kar prejmejo, da pride vse v roke belogardistom. Seveda, oni ne bodo nič dali partizanom." Ta junak torej še ne verjame, da vladajo na Slovenskem samo partizani, če partizanska oblast ne deli pošteno, so spet krivi belogrdisti, ki že davno nobenega več ni v Jugoslaviji. Ta cvetka modrosti iz partizanskega vrta res lepo pove, česa vsega je zmožna zagrizenost." Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Župnik Frane Kanduč je bil izgnan od Nemcev iz Krope. Pomagal je potem v Grahovem. Na praznik prvega mučenca, 26. dec. 1942, ga komunisti ustrele iz zasede. Ali je od Nemcev pregnani duhovnik "narodni" izdajalec? Ali je napad iz zasede boj za narodno svobodo. AU more biti človek nevaren Nemcem in komunist oni obenem? Moskva. — Pravda, uradno j: glasilo komunistične stranke, je napadla Churchillov program za i vojaško zvezo med Zed. državami in Anglijo, ker da bi razbila organizacijo združenih narodov. Churchill je imel tozadevni govor na 5. marca v Fulton, Missouri in sovjetsko časopisje je vse do včeraj trdovratno molčalo o tem. Včeraj je pa prišla Pravda s 3 stolpce velikim uredniškim člankom na prvi strani. "Nobene sleparske besede o demokraciji in svobodi iz ust obsojenih reakcionarjev, kot je Churchill in njegovi prijatelji iz Vandenbergovega tabora, ne bo-dl v hribih ni slabo godilo, bi po osvobojenju stopila v obrambo naše Srenje, Združe- V6C/° trpek Usti v dolinah, ki ne Slovenije. Kot kaka "slovenska vojska," del jugoslo- se ^anes trpijo. Naj omenim vanske vojske v domovini, je tudi prisegla še pod nemškoise 1i0: Nekateri med begunci so zasedbo po svojih častnikih kralju Petru, kar je bilo tedaj!se pozneje odte&h za povratek vsekakor veliko dejanje. Ko so Nemci zaslutili, da ta voj- jv domovmo- Med njimi je tudi ska s srcem ni na njihovi strani, temveč da vzdržuje zveze'eden m0-ilh sorodnikov. V be-z zavezniki, so voditelji (polkovnik Peterlin) in druge od 2'unsklh taboriščih so tudi tr-peljali v Dachau, odkoder so jih "osvobodili" šele komuni-' PeIl> Pa 80 sh naza-i Danes se sti in na sveti večer v Ljubljani obsodili — na smrt! itakl buta-j° po glavi tam v Ju-Proti "Bogu in Narodu" je zopet zmagal "bog: umor! Voslaviji in ne morejo <*©pove- * * * j dati, kakšno pomoto so naredi- To sta dve himni, ki sta se peli v našem bratomornem " s povratkom. boju: prva je bila oficielna himna partizanov, druga pa je' Poročevalec: Torej o#begun-bila zložena za himno ilegalne Slovenske legije, pa se jejcih v taboriščih nimate infor-pozneje udomačila med domobranci, s spremembo zadnjih! macij ? dveh verzov: "Stopa zdaj na plan — slovenski domobran!"! Manj: Ne dosti. Preden sem Natančno ju preberite in pretehtajte njihov smisel in!^a na obisk v Jugoslavijo, o vsebino. Vsaka beseda pri eni kakor drugi je važna in teh, ki so bežali pred Titom, vsaka skriva v sebi svoj pomen. Jaz sem ga razbral in sploh nisem dosti vedela. V Slo-skušal prikazati vašim bralcem, ker se mi zdi, da tako dej-' vemji so mi pravili o njih, pa stvo bolj jasno gotori kot še toliko člankov, kje je bil "umor zaradi umora," revolucija zaradi mednarodne revolucije in kje volja po redu, po krščanskem redu in po slovenski narodni samobitnosti, neodvisnosti od mednarodnih preku- cuhovjn tujih okupatorjev. Himne pomenijo — vpesnje-: Mrs< Frances Kave, 13712 uclova in je zelo prizadeta od na načela: poglejte ta načela, in se odločite po svoji vesti' Sprecher Ave ; Je prejela od' vojske. Vse jim je zgorelo, j in morali, na katero stran boste dali svoje srce! Ne dvo-|gvoje gestre redovnice S. Mr. 'samo življenje so si še rešili. ! mi m, da bodo bfaldi Ameriške Domovine, p^na/ čutijo slo-, Marisstelle £ete 'ki je doma iz ! Ivanka je tudi poročena in ima •vensko, ali pa tudi samo amerikansko, dali svoj pristanek jjoriula. in sedaj v Petrovgra-j štiri otroke, eden je padel I POI inn o rcl'i himni l-nf nncitpl iifi bfvJInnpl/o in nornHno i J J |du v Banatu naslednje pismo: Petrovgrad, 22. XII. 45. ku pačijo potuho in jih še zaposlil j ete j\z delom. Neumnost! Pobijte vse! — Ta partizan je bil sin ljubljanske operne pevke. Kar tresel se je od pričakovanja, kdaj bo l&hko spet na debelo klal partizanske nasprotnike. (Dalje prihodnjič) -o- Poljedelci v Ameriki Najstarejše poljedeljsko posestvo v Ameriki so začeli obdelovati leta 1681. To je stara misijonska farma pri Aslete. Kraj kmetije je sezidana lična cerkev. -o- — V državi Massachusetts praznujejo .zdravniški krogi 15. oktober kot spomin na prvo uporabo etra kot uspavalno sredstvo pri operaciji, katerega so prvič rabili v Massachusetts General Hospital leta 1846. Velikokrat sem mislila na Te Legijonarski himni kot nositeljici krsčanske 'in narodne zavesti, pa tudi demokratičnosti proti nasilju. In naj bi zato bili vsi ti tisoči in tisoči, ki so dali življenje za "Bo- 4 , ga in Narod," zdaj "izdajalci"? In mi, ki blodimo po tu_! Draga sestra! jini, razbojiiiki in klavci?! ! Velikokrat: Dve himni sta pred nami, v katerih melodijah je vrša- v teku te strašne vojske m Te la pri nas bratomorna borba. Kdo je to borbo razvnel ? i blagrovala, da ne okusas teh Kdo je to zemljo branil? V imenn kakšnih načel in kak-;strašnih grozot, katere šo nas šne miselnosti? In kdo je kriv, da je zmagal "bog" in ne i zadele. Bombe so sicer pre-"Bog"? j nehale, a nastala je beda in Toda Bog je pravičen sodnik in naša vera v Njegovo i lakota. Vsega primanjkuje, pravičnost se kljub tolikim porazom še ni omajala. Po j hrane in obleke. Kamor se križevem potu je tudi On bil križan na Golgoti, pa — svet j obrneš, sama žalost, se je stresel, grobi so se odprli in vstalo je jutro veliko-1 Draga sestra; dolgo je že nočno —Jamar. Razgovor z LI, Mary Stone (Stanovnik) iz South Chicage (Nadaljevanje) Poročevalec; Po naročilu u-rednika Ameriške Domovine vam imam zdaj staviti! nekatera vprašanja, Mary. Kje bi začel, sam ne vem. Prav za prav je treba zdaj, da bi ljudje, ki bOjSo moj razgovor z vami' čitali, ponovno prečitali tisti posnetek iz vašega pisma v onih dveh uvodnikih Ameriške Domovine. To jim bom tudi takoj tukaj nasvetoval. Izšla Sta zapovrstjo dne 9. in 10. januarja 1946. Amipak, preden greva v kake podrobnosti, mi pevejte tole: Ali je Angležem in Amerikancem znano, ,kaj se godi v naši stari domovini? Mary: KoFikor morem sklepati, jim je vse,čisto dobro znano. Zlasi.i Angležem. Poročevalec: In kaj pravijo na vse to? ? Hm! Naj vam povem, kaj mi je rekel neiki visok angleški vojaški uradnik v Celovcu ob mojem povratku iz Slcjvienije. . Vprašala sem ga, če Angleži mislijo kar pustiti, da se Jugoslovani drže pod tako strahovlado. Sploh sem hotela vedeti, kaj sodi mož 'o1 uredbi današnjega sveta, zlasti na Balkanu; Njegov odgovor je bil skrajno ciničen. Dejal je: Da, kar pustili bomo. V svetovni odkar si nisva pisale, naj Ti pa sedaj malo popišem moje življenje in potovanje. Je že minilo 36 let, odkar sem šla od doma. Službovala sem po raznih krajih Jugoslavije. Naj-politiki ni ne nam, ne drugim, | prej sem bila dve leti v Marina primer Rusom, čisto nič na 1 boru, potem v Ljubljani 14 let, tem, kako se godi v kaki deže-1 nato sem bila imenovana za li preprostemu ljudstvu. Gre za prednico v Kranju in jz Kra- vse večje reči. Gre za vprašanje, kdo bo obvladal Sredozemlje. Poročevalec: Ali je tako govoril iz prepričanja? Manj: Kdo bi mogel presoditi? Povedal mi je pač mišljenje angleške in sovjetske svetovne politike in sem prepričana, da je to točno zadel. Poročevalec: Tore j ste se u-stiavila v Cekvcu? Ali ste kje videla slovehske begunce? Mary: Na Koroškem ne, pač pa1 v Trstu. Pa niso bili v taboriščih, ampak se skrivajo, kjer morejo. Tisti, ki sem jih jaz videla, so bili partizani, ki se jim je zagabilo partizansko pobijanje lastnega ljudstva. Zato so pustili svoje tovariše iz zbežali čez mejo, dckler je bil; še čas. Danes je beg skoraj nemogoč, ker je meja ostro za- nja sem šla v Mostar, od tu pa v Beograd, kjer me je dohitela vojna vihra. Strašno je bilo, osem dni smo bili neprestano pod bombami, a hvala Bogu ostale smo vse žive, le živci so veliko trpeli, tako da še sedaj čutim. Leta 1942 sem pa prišla v Petrovgrad v Banatu, kjer sem še sedaj. V tukajšnjem zavodu imamo stare ljudi, moške in ženske. šole so nam vse uzeli, odkar smo v novi Jugoslaviji, otrok nam ne zaupajo več, čeravno so bile naše šole vedno najboljše, od države pohvaljene in priznane. Tudi internatov nam ne pustijo več. Imamo le še nekaj ubožnic in bolnišnic, pa še to ne vemo, kako dolgo bo. Sliši se, da bodo vse redove razpustili, če bo stražena. Naj omenim zlasti jto res' potem pa "a stara leta v enega teh skrivačev. Potika se'svet • • • Ali »i to strašno?! pri neki družini, ki sama sko- No.- Pa se ne bojitfc, Bog je še raj nima kam glave položiti, j vodn° skrbel Za sv0-1-e> Pa bo Vsi ti begunci so trdno prepri- tudi zame. Samo, da bi bila čani, da bo Titu v slučaju za- zdrava, potem si bom pa že sčdbe Trsta dal klati na debet , ■enako Slovence kakor Lahe. Kar stresa jih, če na to pomislijo, ker i/, lastne, skušnje tlo- pomagala, saj sem vsega navajena, dobrega in hudega. Doma v Horjulu ata ni več in mame tudi ne. Ančka je vojski, dva fanta in eno dekle so pa zdaj doma in si postavljajo dom, ki jim ga je tudi vojska razrušila. Tončka je tudi poročena, ima dve punčki, ona je učiteljica, je na šoli. Franci, najmlajši pa je na domu poročen že od leta 1940, 3. novembra. Poročil se je komaj tri mesece po mamini smrti, ker hiša ni mogla biti brez gospodinje. Ne veš, kako je bilo bridko, ko smo v treh mesecih zgubili ata in mamo. Bila sem pri obeh doma. Zelo lepo slovesno smo jih pokopali in tudi ležita na lepem prostoru drug poleg drugega. K večnemu počitku so jih spremili štirje duhovniki in vse občinstvo. Vidiš, ljuba Fani, tako sta nas zapustila ata in mama in odšla v boljšo domovino, po kateri tudi mi vsi hrepenimo. Franci je clobil dobro gospodinjo; imata že dve punčki, ena pa jim je umrla. Med vojsko je bilo silno hudo doma. Franci je moral k vojakom in po razpadu Jugoslavije je prišel domov. Pod okupacijo je pa nastalo preganjanje, bil je zaprt in je veliko pretrpel. Doma so mu vse uzeli, trgovino in obrt, odpeljali so vse kože in usnje, z eno besedo: vso hišo so izropali. Sedaj je, hvala Bogu, doma in si je že precej opomogel, ker je zelo priden, vesten in pameten. Tako ljuba sestra sem Ti samo malo opisala naše življenje' doma. Dosti smo pretrpeli, 'ali dobri Bog nas je le ohranil pri življenju in zdravju, za kar smo mu iz srca hvaležni, naj nas vodi še v bodočnosti. Sedaj pa imam še eno proš- j njo do Tebe, ljuba sestra. Pro-! sila bi Te, če mi moreš, mi pošlji 5 metrov črnega blaga za obleko in 3 metre za šlajer, kar mora biti bolj tanko. K sklepu Ti voščim prav ve- Torej kot vidite sem111;", krat diplomatske odnos«*" prnicami, pa vselej se j« I • v • IIOM nesel moj strategicni « kar gre največji kred11, stopam. Seveda, da«es J stvar drugačna. Motor J košu, štihpan v stopaj1'^ kar spaja oboje skupaj- . volili take telovadbe M počel doli po Slivnici- ^ če bi se pripeljal doli Pr,, ^ ka na Brezjah po za^J' ^ Takrat sem jo pa sre£"0 j in prestani strah senl stresel iz kosti. Sicei- se pa ni treba VJ kazati za menoj, Češ. ° ^ ^ trota, pred coprnica'1^,' vlil, ki vendar vsak PatlL, vek ve, da jih ni tam. šur, saj to tu(il ampak takrat pa niserll(ri' Meniševkam pri kor^1. j ušesa, d'a coprnic n1' ,£ oblile z vodo, če ne A13' tunkale in namočile v krivega preroka in 1 ^vj je prišel v črnih šolah , Saj je baron leta 1689 na Bogen^ sal knjigo o "Slavi Kranjske" in tam na belem, da so na S" ^ nice. Baron Janez trt' ž njim ne bom P1'^'1^ (» jo coprnice blizu janl , hriba ob sobotah sv0j L ples. Zakaj ravno « pa res ne vem. Me d ^ bile menda preveč »i lVj| prašiči. Valvazor omenja . ^Jt^ že coprnic: coprnice-^ da tvorile generalu'« m «va sib so bile vešče in pa ita Hii nja dva oddelka $ ^ opravljala bolj hlaPc J se da sta razpošiljala ^r* poizvedovalne čete P ^ so nagajali judem. ■ > tili ob njih služben1 zor tudi piše, da soi , prnice, vešče in hi,c) le učke, ki so švigaj? To je čisto lahko n^J ko bodo pa frčale P^ brez leščerbe, vas v' ^ Dalje trdi baron & ka, da so v naših ^i? mnogo coprnic na S1 01 govih časov. To bo ■Jas o"1 cla so coprnice sča^0 iW1 ma izginile; o1 jih gorke pošilja'1 Te lepe navade s0 i* sK> ..pomnili tudi sloVe'^j ^ ni, ki so zelo radi m \ ^ žive ljudi. c( SI; k V; »0 K Je it >0i, i <1 Torej dvakr coprnicami, enkrat ^ lovu v Pretržju, el Slivnici. In ker f j ' eV*1 i , noč v Pretržju d* 9 vilo. Razume se. jaz tisto noč več P° . . tli , M . »i »-J pov ali skrinjic tako premotile, da '^'i^t polšjega lova ^ ^ povem še to, da " .1{ h a'0, iif ' «V| tudi Z veliko hvaleV pf1' nil vsako vabil0 na i Enkrat sem ga ^^e!' Pri žnidarjevih s0. s polhi zabeljene ^ /f ^ mene so povabi'1- - . ao nJ'V nekako pravico e v\, niso šli in še danf f' a l ■ šni so na žganci^. ^t ^ pič trdi, da soJgKOtf^ ce. Pa vem tolik0 rihte iz veverick pokusilin jetudiJJgh ^ če pa sede takole ^ ^ * v repo, potem Vl]lf šal: kaj ste i,£>kl1' 8 t* vs \S »ki A, 1< XlfERlSZA DOMOVINA, MARCH 12, 1946 Carjevi spomini Spisal Jos. Kostanj evec ta so Kil' . -- koncu in neka, t0 »ovico. Bilo J Uslišanega ite lež: 'bi 5.hne broške na bi na J8egai>, UIU> da -ne re- Trn°vec, kje K J zacel oni hoditi ern : 2 enim sa-m vse bo zopet feV6 je nekaJ t°vi4pe VCU Pd" vam odleže." ' "Vtihotapil se je v mojo hišo, kakor tat po noči," je razburjeno govoril Trinovec. "Kdo ga je klical, kdo je vedel zanj? Pokazal sem mu bil vrata, a tedaj mi je prišel s prijateljstvom svojega očeta in moje srce je krenilo s prave poti. Zakaj sem bil tako mehek! Vzel sem ga na svoj dom, strupenega gada z nedolžnim pogledom. In kako je znal govoriti v svoji lažnjivoisti in hinavščini, da sem za vse poplonoma oslepel in oglu šel. Kakor otrok sem postal, zaupen in lahkoveren. Ha, ni mu bilo težko ribariti v kalnem, njegov lov se je popol- Na, in se-1 noma obnesel. Kje sem imel ; oči, kje sem imel ušesa! Gospo-■ t^—uje, odkar j dje, vjel je mojo hčer na svoje LVe. kje • n°toe Nottingham Rd-se !>• S;,kak°,r ,bi bil! C uri zvečer KE 6275 a W se ni ne na ; , . v.. , , ., . . .• morali ležati na tleh. Zdaj le i slugi naših doonh rojakov iz v . i ... .. ze bolje. Nekateri 702 E. 156. St. (Mar. 12, 14) uči." me"e." se ' ia glej, l Je bližal Trno- Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 5 sob, zaprta veranda, lahko takoj vselite. Pokličite po je na- ♦m. je globoko I - in VERA SULAK Zemljiška prodajalka (53) Hiša naprodaj do vsi naši begunski otroci imeli neizmerno veselje, ki bo toliko večje, kar popolnoma nepričakovano. Le piši v Ameriko, da bo na Sveti Večer po vseh taboriščih odmevala za-molitev in prošnja za I blagoslov vsem, ki nas niso. obsodili, ampak z nami v dejanju sočustvujejo." Ker so zveze med Italijo in Koroško tako čudovito težke, je bil ta transport ;teh božičnih Pevski zibor šteje 130 pevcev I in pevk. Svoj prvi koncert je g i priredil v taborišču že kmalu | po prihodu. Pozneje ga je polj novil v sosednji vasi Tristach ! za domačine Tirolce.. Posledica je bila, da je bil zbor povabljen tudi v samo mesto Lienz, kjer je priredil sijajen cerkveni koncert v dekanijski cerkvi. Potem je priredil še dva nadaljnja koncerta v taborišču, kamor je prišlo mnogo gostov in drugih naši Slovenci |'ravno zaradi teh nastopov uži- II vajo izreden ugled. .Zbor vodi |' prof. Silvin Mihelič, ki ga smeji mo šteti med najboljše slovenske pevovodje. Dalje moramo omeniti taboriščni slovenski tisk.. List "Domovina v taborišču," ki so ga prinesli s seboj iz Vetrinja, je sicer moral prenehati, tloda na V vsaki baraki sta- njegovo mesto 80 stoPile "No" vice." Poleg tega lista izhajajo tudi "Domači glasovi." ki st močno razširjeni. Vrhu tegt izhaja še tretji list, tednik, pc vzoru nekdanjega "Domoljuba." Imenuje se "Slovenska beseda." Tudi ta se je že zelc priljubil. Za strogo cerkvene !zadeve pa izhaja še četrti listič z imeno nl"Cerkvena ozna-• Uiila." Ta prinaša zgolj verske vsebino. Versko življenje vodijo: dekan Msgr Matija Škerbec, de-jkan Hafner, župnik Gregor Mali, kaplan Ciril Lavrič in št drugi.. lastne kapelice to taborišče nima. Služba božja se vrši včasih kar na prostem pred zasilnim oltarjem Marije Pomagaj. Ob slabem vremenu se mašuje v veliki k pa služi tudi Rusom zvečer potem za kabaretni ples. D u ? n o pastirska duhovščina ima vsak teden po 4 stanovske govore za vse posamezne stanove. Poleg tega ima dr. Han-:'želic vsak teden po dva vzgoj- Nadaljevanje o taborišču Lienz . . Taborišče v Lienzu obsega 35 barak, nuje po 100 do 150 ljudi. Barake so razdeljene v večje in manjše sobe, v katerih navadno prebiva po več družin skupaj. Le malo je družin, ki bi imele svoje lastne sobice. So tudi velike sobe, v katerih stanuje po 20 ljudi. Prvotno so bile vse sobe primerno opremljene s posteljami, mizami in omara mi. Toda že Rusi so marsikaj od tega pohištva požgali. Ko so prišli Slovenci, so jih nastanili v prazne sobe in so dolgo! iaril ena najhujših skrbi na lomilce 5 ''O?"!/8*'" Je de- • V ,6 Trnovec sto-BBIM ■ W vem, da ste1 ki' iako dobro vzdrževana 5 cena vesel. In to svoje veselje že "'č hJn vem t„,n samo $7,000. Pokličite lastnika imajo postelje, drugi vsaj slamnice na tleh. Barakam- načeljujejo "bara-Čni glavarji," ki skrbe za red in snago. Tudi hrano deloma razdeljujejo ti glavarji. Barake so sicer lesene, pa so dobro zgrajene, le strehe marsikje puščajo.. Tc se zdaj popravlja. Težko je pa dobiti primeren material. Sprva je bilo v barakah precej mrčesa. Toda dobra higienska služba, ki( jo vodi švabski zdravnik, pa j jugoslovanski 'državljan, in > zdravnik "n ina govora, enega za vse, druge- sestire j e Naprodaj je hiša za 3 druži-; ramah rimskega odbora. Zato'":"""", q , . ne, 3 zidane garaže, dobri dohod-1 sem bil tega poročila izredno11 g ' J V 11 temu, , zraven S V vm° bili -Ž H 11' ^ . i Hi evstopii v sobi 1 % C d Oil te' •že sku- naprej „ a "st0lT' 'le težko se- bi se bif bUo vse ti-0 hir a miš. Hv0 itt0v 3e dvignil s tresočim «'lo ■e^.^Pov!' 'et, " 8lasu X^'-jearce kar niJ zupnik hr-lla ranio. "In Je odme- s prise je in mu | lim čimprej deliti z Vami, zato OR 3451._(52) | hitim s tem pismom. Poceni hiše i Prisrčno pozdravlja hvalež- x Naprodaj je hiša za 1 družino, | ni dr. Miha Krek. ga posebej -«a inteligemco. Ta to nadlego j Predavanja so vsa na višku., je to tabo-1 Končno- naj pripomnimo, da riš-če glede snage ' in zdrav-J so zadnje čase začeli komuni-stvenih naprav na prvem sti veliko gonjo zoper naše be-mestu.. V taboru s,ta tudi dva ' gunce. Skušajo nas oblatiti pri slovenska zdravnika: dr. Mer- Tirolcih.. Ker pa s komunist,ič- poceni. Dalje hiša na Cherokee, 10 sob, za 2 družini. Zidana hiša na Nottingham Rd. med St. Clair in Euclid Ave. Pripomba: Kakor smo že objavili, je rimski odbor za našo prvo pošiljko 5000 dolarjev nakupil za begunske otroke na te IV 1514 Ce' obupati ne izhu-"' bi vam, IS t«mu možu, ^ praviti, in s' C«4 Ali člo-w 1 v ov-,. Sen junak, Junaštvo in S bi m"ko bi ne bilo \ govoril tola- , .N iakih okoiitei. /t^to gotovo vi p Za nadaljna pojasnila pokliči-. Koroškem in v Tirolah raznih j božičnih darov. Za otroke v . Italiji je poskrbel enake daro- _____ i ve Vatikan. Tu imamo' zdaj po- Pes se je zatekel trdilo, da so otroci božične pa- Zatekel se je pes, mešan Great kete tudi v resnici prejeli. Dane in policijske pasme.. Kdor! Darujte še nadalje in pripo- pove zanj, dobi nagrado. Frank mogli boste k temu, da bo še Spruk, 5367 St. Clair Ave. ! mnogokrat po taboriščih "od- 'rT~i 3 m7! ! mevala zahvalna molitev in Zelo ugodna prilika , . , , ........ „.5/1 V Madison O. je naprodaj 47 : P^snja za blagoslov nad akrov, 1250 čevljev na cesti št. I Vas vse! 20» 1900 čevljev na stranski ce-i 0(1 zadn-'e oblave Je Llgl'na sti, 2 nova poslopja, 22x32, se blagajna prejela naslednje na-lahko spremeni v lepo hišo. Kra-| dalj nje prispevke: sen prostor za kabine, gazolin-jDr. Marije Pomagaj KSKJ, sko postajo itd. Ne zamudite tej Willard, Wis......... .»5.00 prilike. Se proda za $12,500. C.! Ave Maria v Lemontu A. Rybak, tel. PO 6727. (51) šol in dr. Puc.. Opravljata zlasti službo na šolski polikliniki, neuradno pa storita za naše ljudi, kar največ moreta. Glede kulturnega delovanja je lienško taborišče vsekako na prvem mestu in j^g pripomoglo, da uživajo begunski Slovenci med tujci velik ugled. Najprej je treba omeniti slovensko gimnazijo. Neumorni ravnatelj Marko> Bajuk je zbral okoli, sebej spretnih učnih moči, ki so lienško slovensko gimnazijo dvignile na lepo višino. Angleški nadzornik, ki je bil tudi doma v tlaki službi, je to gimnazijo postavil za zgled vsem šolam te vrste. Prav ta/ko vzorno delujeta ljudska šola in otroški vrtec. Šport in telovadbo vodi Ivo Kermavner. Angleški referent za to stroko je Mr. Strachan, ki se zelo žene za napredek na nimi gesli tu nič ne opravijo, so vrgli med domačine očitek: Beguncem se dobro godi in i-majo trikrat več kruha kot domačini Nemci . . . Reči je treba, da imajo s to krilatico komunisti znatne uspehe. Zato in še iz drugih razlogov stališče naših beguncev nikakor ni rožnato. Na vse načine si morajo prizadevati, da si ohranijo svoj •sloves kot kulturni narod. — Lienz, 15. oktobra 1945." Rev. Alojzij Medic, taj. —-o-- Grob za grobom s@ vrsti Koncem decembra lanskega leta je umrl v Rimu dr. Janko Kralj, ki je bil zvest prijatelj in sotrudnik Goriške Mohorjeve družbe. Dr. Janko Kralj je" bil širom Slovenije znana osebnost. Ro- LASTNIK GRE IZ MESTA Mora žrtvovati hišo ta 2 družini na Shaw Ave. za fkrajno zmerno ceno. Mi govorimo slovensko. Vprašajte za Mr. Paušiča. . - i PORATH REALTY tvorimo, tla I RA .5777—10522 Superior Ave.—RA..6853 ____(53) °Vi1ice apelirajo na dobra srca -v Van°iP - aPr I>°Zar o1^"1 poslopje deškega semenišča :,"5 ^ ^Storih Uršulinske akademije, Villa Angela, 1 tta ^clov^' Poslopje, v katerem je bila kapela, sta- , Ulce ter več šolskih sob, je popolnoma uni-'%„ ........■■■ V v> Za k 6}le- Zato je treba takoj zgraditi novo ^f '' na je pa potreba denarja. Sestre uršulin- \r0l)ra srca> da bi pomagala po svojih mo-' k i,wy ^nogo slovenskih deklet je že pohajalo in novega. je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki »i, <>- V ' 1- ft^7 oivj vcnaivili UCIVICt J^ /.C |A/liajaiu Iti 'v ^ot ]n,in^am' ki so priznane dobre vzgojiteljice, .' /1 K . av, (ja jim tu(jj gi0venci pomagamo v tej hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu !|f bod() 1 ,pa' izroči v našem uradu proti potrdilu. ec'- sestre večno hvaležne. "dil se je 18. avgusta 1898 v Za-loščah pri Dorenbergu. šolanje' je začel v domači šoli, v gimna-' zijo je hodil v Gorici, pravo pa je študiral v Gradcu, Zagrebu,) Ljubljani in Padovi, kjer je leta' 1925 postal doktor, že kot dijak je veliko svojih nenavadnih sil posvetil javnemu delu, zlasti organizaciji mladine in časni-: karstvu. Delal je v uredništvu "Slovenca," dijaškega lista "Zore," j "Goriške straže," "Družine" in j "Novega lista." V vseh teh in j še drugih listih je napisal nešte-j to programatjčnih in drugih člankov v svojeha jasnem, lepem jeziku, v katerem je vsako še tako težko misel znal izraziti ta-j ko, da jo je razumel tudi preprost neuk človek. To je lastnost, ki jo imajo v veliki meri samo možje vidci. Leta 1924. jej Kralj napisal brošuro o "Bojih j 'malega naroda," ki so jo faši-j stovski cenzorji takoj zaplenili. To je bila prva zaplenjena slovenska knjiga v Italiji. Sledile so še mnoge druge. Dve leti potem pa je uredil prvi zveaek "Socialne čitanke." Odkar se je iz Ljubljane vrnil na Primorsko, je ves svoj čas posvetil organiziranju (narodnega odpora proti fašistov-skemu pritisku. Zato je postal trn v peti fašistovskim oblastnikom, ki niso dolgo gledal; njegovega dela. Postavili so ga pred komisijo za konfinacijo in ga v decembru 1928 poslali na Lipari. Dr. J. Kralj je bil tako med prvimi Slovenci, ki so okusili težo novega fašistovskega policijskega zakona. Ko se je vrnil, je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. Spadal je k tisti majhni skupini goriških Slovencev, ki so bili redno vsaj enkrat na leto zaprti. V pozni jeseni leta 1030, ko so nekateri dotakratni voditelji zapustili Primorsko ter se podali v inozemstvo, je dr. Kralj prevzel politično vodstvo goriških Slovencev, čas je bil nenavadno težak. Fašistovski pritisk je bil v tistih letih najsil-nejši. Za vsako malenkost je človek zletel v ječo ali 11a otoke. Še šepet in, neizražene misli so bile nevarne. Mnogi so takrat obupali, češ, saj je vsak odpor zaman. Janko ni obupal. Znal je poiskati med ljudmi nove dotlej neslutene možnosti odpora in da ljudje niso v teh mračnih dneh zblazneli ali obupali, je v veliki meri zasluga dr. Janko Kralja, ki je vedno znal pokazati končni cil narodne svobode v taki luči, ki je ogrela srca in znova užgala ugašajoče upanje. Septembra 1943, takoj po zlomu Italije, se je dr. Kralj podal v Rim, kjer je še zadnje leto svojega živlenja posvetil delu za lepšo prihodnost primorskih Slovencev. Rimsko podnebje pa ni bilo zanj. že v dijaških letih je bil težko bolan na pljučih, a je bolezen premagal. Novega napada pa hudo izmučeno in utrujeno telo ni preneslo. Podrla ga je huda pljučnica. Pogreb je bil, lep, da jih je v Rimu še malo takih, čeprav je stopalo za krsto veliko trpljenja, razočaranja in malo upanja. Udeležila se ga je polnoštevilno vsa slovenska in jugoslovanska kolonija v Rimu. Vsi so se zavedali, da pokopujejo idealnega moža, neutrudnega borca za narodne pravice, človeka z nenavadno širokim obzorjem in z ge-nijalno dušo. Vrztfl ,ki je nastala s smrtjo dr. Janka Kralja se bo težko kdaj zakrila DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko 1» hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plaža Poln ali delni čas 8 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40 bJ. Zglatite »e 9 Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 5 pop. v»ak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Janitor ja iščemo V službo se sprejme janito-rja. Dobra plača, hrana in soba. Naslov iii druge informacije dobite v uradu tega lista. _____(51) MALI OGLASI Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez na plin, velik lot in garaža. Nahaja se na Luther Ave. blizu 55. ceste. Cena je samo $6,800. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. tel. EN 8380. (x) Novo vodstvo I Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-tiike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroji. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. _ _ _ (M-T-x) Kupim pohištvo Kdor ima kako pohištvo, ki bi ga rad prodal, naj pokliče EX 1876. (x) Hišo vzamem v najem Družina odraslih oseb želi dobiti stanovanje 6 ali 7 sob spodaj, ali hišo za eno družino v okolici E. 65. ceste do E. 90. St. severno ali južno od Superior. 5e moramo seliti, ker je hiša predana. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2267. ________(x) 5 ali 6 sob iščejo Išče se 5 ali 6 sob za 4 odrasle v družini, najraje v" st. elairski okollici. Pošteni plačniki. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 2819. (50) He čakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. v Pred W. A. Jones livarno v Chicagu je prišlo do spopada med piketi in policijo, ko so piketi hoteli zabraniti vstop v tovarno delavcem, ki niso na stavki. Eden izmed stav-kar jev je bil tako razjarjen, da še ko so (ja ž v v policijski voz devali, pa je še vedno grozil nazaj in kazal stisnjeno pest. Income Tax 15. marca (petek) je zadnji dan za plačitev Income Tax Oglasite se takoj za hitro in točno postrežbo pri Wm. J. Kennick 6530 St. Clair Ave. j Urad odprt od 9 zjutraj do 8 zvečer (Mar. 8, 12, 13) | DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 123 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijsks tiskarna vam tiska krasna poročni« rabila po jnko zmerni ceni Pri .iite k nara in «» izberite vzore* papirja in frli Ameriška Domovina 6117 St. CUir A v«. HEnderson 0628 vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo GLAVNI UR 351-353 No. Chicago St. A M iS k A DOMOVINA. MARCH 12, 1940 Kar jecaii so od presenečenja. In ta nekdo ni bil mnce kot Bršlinov begun. In se je kar na kratko z njimi pogovoril. Ce ne bo v dveh dneh tega in tega konec, pa pridrvi on z \ojsko nad Pogorje. Potem je potrkal s puškinim kopitom ob ..tla, se »krenil in zaloputnil vrata za sabo. Natanko o tem so si šušljali ljudje in vedeli povedati še to, da so vrata stra-žarnice zatem samo nekajkrat plaho zavekala, sicer je pa bilo vse tako čudo t i hotno in mirno. Naslednji dan je bila vojašnica prazna, vse so izpustili, obdržali so v zaporu le nekatere Jasinjce, ki so se zdeli sumljivi zavezniki Bršlinovega. Zopet noč. Bran je stopal proti gol i pa mislil na Azunto in na njeno ljubeznivo povabi- sto nič dogovorjeni. Posedli so okoli velike hrastove mize pa mirno moževali, kakor bi bili vsakdanji gostje, a so potekla leta, odkar so1 bili zadnjikrat v taki zbranščini. O čisto navadnih stvareh so modrovali, o letini, trti, vinu, sadežih; in v samem soglasju, nič jadiko-vali ne tarnali, samo* hvalili na vso moč: letina, sadeži, vino in vreme pa živina, vse je bilo kar moč po godu vsem. Tisljevka jih je poslušala, zmajevala z glavo pa šla nekajkrat ven na prag, pa pogledala po vasi: se je li svet prevrnil—ali je to še Zoranje? Ko se je prepričala, da stoje hiše vse tako kot so stale včeraj, in je videla pod lipo ligursko stra-žarnieo, je šla zopet noter. Šele ko je spomnil nekdo na Žu- gursko pridigo.'" Onadva v kotu ne moreta ver- vodi tretjo, vojsko Bršlinov. Z Vrhunja.se usipa z njo v Mila- lo. Toda ni stopal po cesti, da-jlja, se jim je ustavila beseda, si prav bi lahko, saj je name-j vendar so to kar nekako p res lili j en k nji, ki jo obožuje sam|šali pa vlekli prijetno besedo-mogočni simba, in ki klone i vanje dalje, pred njo vsa sila na Pogorju.! Vstopil je Drnula. Za hip je Ne, Bran se je pod višinjskimi;beseda zastala, oči se zasenčile, trsi pognal prek Pečinke, pri Odpadnik je sedel na drugi ko-Pustih lehah zavil dol k šoli. nec izbe, in beseda se je znova Ob ograji je prisluhnil, potem sprožila, ni je ustavila kričava se je previdno splazil skozi bo- ovijača na Drnulovi glavi, dečo žico v seč. Čaka. Nabere V nenavadnem soglasju se je prgišče peska, ga zaluča v o- prožilo'besedovanje Zoran j cev. s p red je vrta. Zarenčaj, čepet. Sleherna beseda je bila izgovor-Okrog hiše prihrumi pošast, i jena z nekakim svetim ognjem renči, voha. Bran vstane. Uzre in sprejeta z očitnim spoštova-volčje oči, ki se skokoma bliža- njem. Po tako dolgem času v jo. Bran dvigne sekiro, zver se .tako prijetni zbranščini, v tako zažene, strahotno ji zazevajo iskrenem besedovanju. Saj jih zobje, toda ne utegne več za-jje razdvajala večnost, prepadi, saditi jih, kajti sekalo ji je si-jbrezdanji, črni, razdruževala 1 ovito padlo na glavo. Zatuli, I jih je sama strašna noč. Gleda požene se visoko, a težko telefone na zemljo. Bran se je potem iztrgal iz ograje pa se miren vrnil domov. Prihodnjo nedeljo je čitai Bran verni množici pri svetem studencu iz> knjige Makabejcev. "Pomagali so mu vsi njegovi bratlje in vsi, ki so se bili pri- li so v tla, kakor da drug drugega ne poznajo, a so si vendar sosedi, dobri, biagi; drug po drugem so hlepeli, a se drug pred drugim skrivali. Pa so natančno vedeli eden za drugega: kdo je odpadnik, izdaja-vec, kdo se je zapisal zlomku, in kdo se nagibal k slabemu. družili njegovemu očetu. In j Prav nadzirali so se, a nihče ni razširjal je slavo svojega 1 j ud-! vedel, kako in kam bi sprožil stva, in obdal se jb z oklepom I besedo, si nitji ni prav upal. kakor velikan, in se prepasal z bojnim orožjem v bojih in branil tabor s svojim mečem, Sli-čen je bil levu v svojih delih, in kakor mlad lev, ki .rjove na lovu. Iskal je brezbožnike in jih preganjal, in vznemirj alce svojega ljudstva je sežigal. Iz strahu pred njim so se umaknili njegovi svoražniki, in vsi hudobneži so se ustrašili." Verno je poslušala množica in se potem kar nekam poživ-ljena razšla. Tisi jeva krčma na Zoran ju je bila čisto zapuščena. Ljudje si niso upali več noter radi odpadnikov, ki so se shajali tu pa udrihali po Zoranjcih in lovili sumljive besede. Ali pa so se pripodili noter krdelarji, ki so se 'norčevali iz kislega vina, iz ovaduhov brili norce in iz vsega Pogorja. Tisto nedeljsko popoldne je pa po tako dolgem času nakrat čudovito oživela. Že zgodaj popoldne je prilomastil noter Strajnar, pokonci vzravnan, velik, san z mečem! "In mi imamo s "In kopače, k05' "Laprje!" "Žulje!" "Kri!" "Ajdov knin! "Zlate klase!" "Tisovnik!" („ "Zlodje korito- "Pij unce!" Trdo je pada]«'j kovalu. TirflJeV v žala, umaknila f j "Ceste yii prime Parklej- ,,. 'J| zastonj. Oni so le, da so nas P1" pli." teKOOlSoJ.7 " ORCAT OPPORTUNITY TO SAVE FATS TODAY / " NOVIC E- „ z vsega sveta NOVIC E- . ki jih potrebujete NOVIC E Ji jih dobile se sveže NOVIC E- . popolnoma nepristranske NOVIC E „ kolikor mogoče originalne NOVIC E- M ki so zanimive Gornja slika nam sklonjene glave violi po vsečanih imenovanim kardinalom podelil kardinalov ^ zililci sv. Petra, v Rimu. 30,000 ljudi v največji cerkvi na ^uiiiiiiiiiimmiiiiimiimimiimiiiiimmiiiim j TAKOJ LAHKO Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, B" — izdelka vam lahko takoj dopoljemo. Pridite k nam i" Imamo tudi veliko drugih električnih hlfenih Potrf | NORWOOD APPLIANCE & Fl 6104 ST. CLAIR AVE. I JOHN SUŠNIH, lastnik ...............................iiMiiii»i»iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii»^!!!^ ^ POPRAVLJAMO VRŠIMO VSAKOvJV* GRADBENA »»J Prenovljenje je naša posebno5^ ^f dobiti materijai za prenovljenJe STREHE POKRIVAMO C® jffl ' ty Vse delo je prvovrstno in v v jjftlt'J kk želite, se plačevanje uredi nft viofir ( i, plačila. Se priporočamo za n -'/»% URii jasa H"'"-" , m rrj prenovljen.) e ^ OP SIJI vašut želite, se plačevanje uredi KOVAČ BfJjS GENERAL CONTfW1 956 E. 185. ST. Najboljšo Garancijo Zavarova^nS Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENjj! KATOLIŠKA JED*0' Najstarejša slovenska podporna o^o v Ameriki . . . Posluje že Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,0U ^ Solventnost K. S. K. Jednote zna«8 Ce hoče« dobro aebl in »Tojlm draiim, *av»ml " Itenl In nadsolventnl podporni orranlMcijl, it KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI kjer k lahko »varuje* u »mrtnine. ruur pn«k»dt,e bolezni In onemorlosti. oi. K. S. K JEDNOTA sprejema moSke »n iensk* >r|lK I____,_____. .___1 .A I ..__J .0Jl|# " otroke pa takoj po rujstvu in do 16. leta pod ■vo-'e K. S. K. JEDNOTA Izdaja aajmodernejic rr*te dobe od 1250.00 do I5.000.M. K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in ,/(' ali članica te motočne in borate katalUke DoUpor°c trudi m in pristopi takoj. Za pojasnila o cavarovanja in «• m •e obrnite na vradnike in uradnice kra, K. S, K. Jednate. aU pa na: