LETO—year xxrn. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAÉQDNE PODPORNE JEDNOTS assv uvriii« iti korespondent- ne sole goljufajo učence Učenci so osleparjeni za milijone dolarjev letno Chicago, 17. febr. — Ameriška asociacija inženirjev je pričela z bitko proti korespondenč-nim šolam, ki osleparijo nevedne mladeniče, ki »e vpišejo v te šole, za milijone dolarjev letno. H. A. Wagner, predsednik, je včeraj izjavil, da je asociacija uvedla posebno študijo v delovanje teh šol in ugotovila, da je v teh vpisanih več učencev kot v priznanih ameriških univerzah in višjih šolah. Te šole, je dejal Wagner, nakolektajo polovico več denarja, kot vse druge priznane strokovne šole in lihiverze. Nekatere uposlujejo od tri do štiri tisoče učiteljev z visoko plačo. Nekatere šole poučujejo kiropraktiko, zobozdrav-ni&tvo in druge znanosti hi prodajajo naslove doktorja filozofije za $8.50 graduantom. Samo v Chicagu je okrog šestdeset korespondenčnih šol, veliko več jih je v New Yorku in drugih velikih ameriških mestih. Graduant je teh šol, je dejal Wagner, se večkrat obrnejo na asociacijo za pomoč, ko sprevi-dijo, da ne morejo dobiti tehničnih del, kadar končajo svoje študije. Največ teh dijakov se rekrutira iz dežele. Mladi fantje so oskubehi za zadnji dolar po korespondenčnih šolah v veri, da bodo dobili uposlenje v profe-siji, v kateri so se "izučili." Chicago, DL, torek, 18. februarja (February 18), IMP. Uli, A* of Oct. t. HIT, aetherM «n Jane 14, it is Nov višinski rekord v letalstvu St. Louie, Mo., 17. febr— Letalec D. S. Zimmerley je včeraj napravil nov viftinaki rekord v letalstvu, ki je 27,-350 čevljev. Do sedaj je imel rekord v viàinakem poletu nemški letalec Paul Baumer, ki je poletel v višino 22,500 čevljev 8. julija prejšnjega leta. Rekord, ki ga je dosegel ameriški letalec, ne bo priznan uradno, dokler ne bodo inštrumenti, katere je rabil, preiakufteni po Ameriški aviatični asociaciji in pariški Aéronautique Internationale. Raketa izpuščena na luno «ks Dunaj, 17. febr. — Rakete, na kateri sta delala dr. Darwin Lyon, newyorÄki zdravnik, in njegov pomočnik dr. AViler iz Dunaja poskuse, in katero sta nameravala poslati na luno, je eksplodirala in ranila oba. Poskus je bil napravljen ns italijanskih Alpah in kakor hitro sta raketo užgala, je sledila razstrelba plinov, ki je razdejala laboratorij. Znižava*)* v industrijah ( ene /ivljenskim potrebščinam »e niso zmanjšale New York. — (F. P.) — Zvezni delavski biro poroča o nadalj-im m zniževanju mezd v industrijah. Edina industrija, v kateri so bile zvišane mezde v profilih šestih mesecih, je bila tiskarska. ; ! Povprečni zaslužek delavca v Združenih državah je bil znižan za dva odstotka v preteklem letu- Mezde v Illinoisu so padle V tekstilni industriji KC mezde zniiale za T/i , v jeklarski in železarski pa za Brezposelnost je hudo zadela «vtne delavce, kjer se je zaposlenost zmanjšala za 16%. MHtem, ko prihajajo iz vseh industrijskih mest poročila o 11 « zpuselnostl in zniževanju niezd, cene življenskim potrebni na m niso padle. V nekaterih krajih so celo višje kot so i red enim letom. Zdi se, da so se apostoli pro-* peri tete zmotili s Hooverjem x »"ed, ko so napovedovali boljše "»m: za delavce. Boj sovjetov proti religijam Ikone («vete podobe) sežigajo na grmadah. Oblasti prepove-d u je jo zvonenje in zapirajo cerkve Moskva, 17. febr. — Vzlic protestom, ki prihajajo iz cerkvenih krogov drugih držav proti zapiranju cericva, so sovjetske oblasti danes zaiprle mnogo cerkva, molilnic in sinagog, druge pa spreminjajo v klube, šole in žitne shrambe. Ta akcija je bila podvzeta, pravijo oblasti, na zahitevo delavcev. Mnogo cerkvenih zvonov je bilo vzettti iz stolpov in pre-topljenih v kovine za uporabo v industrijah. V več r irskih mestih in trgih so oblasti sledile odloku iz Moskve in prepovedale zvonenje. V senpuhlkovskem distriktu so ob-, lasti zaprle nadaljnih dvanajst uf po«UK^proTid«d foTTT JSÜL STEV.—NUMBER 41 T kompanija slabo pla- njeusluoo - Pričela je z zniževanjem mead delavcem, ki ao pomagali k razbitju 8tavke v drugi tovarni New York. — (F. P.) — Ne-unijski nogavičarski delavci v podjetju Kay ser Hosiery Co. ao iznenadeni nad početjem družbi*, ki jim je pričela zniževati mtzde. V zadnjih dveh mesecih jim je utrgala plače za 16'r. Preteklo poletje so baš ti delavci pomagali zlomiti stavko organiziranih nogavičarskih delavcev pri Federal in Keystone družbah, ko so te izročile dela prvi družbi, ko je nastala stavka. Takrat jim je Kayser kom-panija dobro plačevala, ali sedaj se več ne zmeni za nje. Delavci v Kayser tovarni se zdaj uče od svojega delodajalca, da ne ljubi stavkokazov, kadar jih več, ne potrebuje. Pritožujejo se, da jih ni niti obvestil o nameravanem znižanju. To je storil kar nakratko z odlokom, ne da bi jih prej vprašal, ako so s tem zadovoljni. Sedaj noga-vičarji izprašujejo sami sebe, dali se stavkokaštvo izplača. Pričeli so se zanimati za pristop v unijo, v kateri vidijo upanje za izboljšanje njihovega položaja. V tovarnah Keystone in Federal kompanije so se pričeli puntati stavkokazi, ker morajo delati 12 ur na dan in izpostavljeni so priganjaštvu delodajalcev. Tudi vodje podjetja niso cerkva. , , zadovoljni s stavkokazi, ki ns EatvorRev cerkv* Je obogati- svojega dela in lomijo la trg z leaenimi svetimi podobami. Manj vredne sežigajo na javnih prostorih, dočim dragocenejše in umetniške pošiljajo v lokalne muzeje. VZROKI INDUSTRIJSKE DEPRESIJE Nove Iznajdbe In stroji v industrijah glsvnl vzrok breepo* ne I nonti Mlad bandit aretiran < hkago. — Miles Clark, star 14 let in vodja skupine mladih rarttrežev, je bil v nedeljo aretiran v trenutku, ko je skušal iretl v neko trgovino na Van Buren cesti. Deček je prisnal. da je napravil s svojhnl tovariši Mtevilo v Ionov in tatvin v '-»dnjih dveh meeeclh. Par oje-«ikrivcev j« bilo aretiranih. New Orleans, U. -y- (F. P.) — Družine delavcev si ne morejo prihraniti ničesar za stara leta, je dejal Jacob Blllikopf od Philadelphijske delavske federacije v New Orleansu. Billikopf je navedel tri vzroke, ki povzročajo brezposelnost med delavci in industrijsko depresijo. Uvajanje strojev v industrije je eden glsvnih, kajti en delavec opravi s pomočjo strojev danes toliko dela, kot dvajset delavcev pred desetimi leti. Drugi Vzrok je diskriminacija napram starim delav-cem; kadar delavec doseže sts-rost 45 let, je nsvsdno odslov-Ijen iz tovarne. Le redki so slučaji, da takega delavca sprejmejo v službo drugje. Velebiz-nis in verižne trgovine izpodrivajo male podjetnike In trgovce in tako armada proletarcev narašča. Edino upanje za spremembo teh razmer Je krajši de-lovnik, da tako dobe brezposelni priliko do dela In zaslužka. Vodje Izgredov v jetnišnkl ob«o Jeni namnrl Auburn. N. Y., 17. febr. — Trije od šestih kaznjencev v državni jetnišnici, ki so bili <4>to-ženi umora Henry Sulllvana o priliki upora v prošlem decembru. so bili Obsojeni ns smrt na električnem stolu. Ostali trije so bili oproščeni krivde in bodo mo-rail odslužiti kazni« v katere so bili Obsojeni rsdi prejšnjih zločinov. Šivanke in stroje. Polomljeni stroji so jih prepričali, da je bolje imeti organizirane delavce v tovarni, ki razumejo svoj posel, kot pa stavkokaze, akoprav zadnji delajo za nižje mezde kot prvi. Družbe se hočejo na vsak način iznebitl neizkušenih delavcev, ki so jih najele za časa atavke. Delodajalci na skrivaj prigovarjajo izučenim nogavi-čarjem, naj gredo delat v tovarno. Obljubujejo jim dobro pla-¿0 In nobene diskriminacije, toda priznanje unije odklanjajo. Razume se, ds unijski delavci nc bodo šli delat v tovarne Keystone In Federal družbe, ako ne priznata delavske organizacije. Medtem pa uradniki Hosiery Workers unije skrbno opazujejo situacijo in bodo izrabili prvo priliko, da uveljavijo svoje zahteve. ZVEZNI USLUŽBENCI IN POKOJNINSKA PREDLOGA Pričakuje se, da bo k on gre« «prejel predlogo la da jo bo H 00 ver pod p bal Washington, D. C. — (F. P.) — Luther Steward predsednik Narodne federacije zveznih u-službencev, je te dni naznanil, da bo federacija podpirala Lehl-bachovo' pokojninsko predlogo, ki določa minimalno starostno pokojnino $450 letno zs vsakega zveznega uslužbenca. Vsota, ki se doda vsakemu letu službe, je $30. Ta se pro-porčno zviša v razmerju s plačo uslužbenca, tako da bodo dobro plačani uslužbenci prejemali starosto pokojnino v vsoti tli tisoč dolarjev letno iz pokojninskega sklada. Steward pravi, da je Lehlba-chova predloga veliko ugodnej. še od predloge, ki Jo je predložil senator Dale v višji zbornici in je bila sprejeta v prošlem decembru. I>ehlbach se je P*IHKss korspija v VMMiylvaalJi Delavske organizacije ae pripravljajo na boj proti nadvladi induatrllekih magnetov. Protestni ahod v Phlladetpfclji Philadelphia, Pa — (F. P.) * — To staro nfesto, ki je bilo priča mnogih sfodovinskih epizod v boju sa ameriško neodvisnost, je vedelo začetek revolte proti politični ^orupciji, ki ae jii ugnezdila v državi Pennsyl-vanlji, ko se je]na ahodu v Allegheny glpdalifcu zbrala velikanska množica unijskega delavstva, da protestira proti izdajanju sodnij nkih prepovedi proti delavcem v industrijskih sporih. Veliko gledališče je bilo napolnjeno igodaj ln zunaj poslopja je stalq več kot tritisoč delavcev, ki so k*!"*»!! izvajanja govornikov, akoprav je bril mrzel zimski ve er. Dve veliki sti vki, ens pri A-berle Hosiery 9o. v Philadol-phiji, druga pr Kraemer Hosiery Co. v Na»irethu, sta dali povod intenzivnemu gibanju proti politični lnrupcljl Melllo-nove ln Grundyjeve mašine, ki ■izvaja svojo tiransko politiko nud delavskimi unijami. "Raz-bijmo to mašiim, ki je dobila pod svojo oblast sodišča in legislature,M je bil glavni apel govornikov na poalušalce. Za temi) demonstracijami so stale državna delavska fedraclja, fila-delfijska delavska unija, tekstilna unija in druge, ki reprezen-tirajo delavstvo v držsvi Pennsyl vani ji. Glavni govornik na shodu je bil senator Brookhart iz Iowe, ki je izjavil, da' Ima veleblznis druge važne stvari pred seboj kot pa pritiskati na delavce, da jffi zasužnji s pomočjo sodnij-skih prepovedi in s uvajanjem kompanijsklb pogodb. Krtačil je senatorja Grundyja, voditelja QfotlunJjskih sil, ki dels na to, da se ustoliči industrijska avtokracija v Združenih državah. Grundy še vedno tajno kontrolira loblje, v katerih Je bil aktiven, oredno je bil Imenovan zveznim senatorjem, je dejal Brookhart. Delavci so nsvdušeno pritrjevali Brookhartu, ko je izjavil, da bo v tekočem zaaedanju kongresa predložena predloga za omejitev moči sodnikov, ki Izdajajo aodnijske prepovedi proti delavcem v industrijskih sporih. Velika delegacija je prišla na ahod iz polja antracita. Charlea Kutz, predstavnik delavske federacije, je urgiral delavce, nsj ustanove svojo stranko ln postavijo svoje kandidste pri prihodnjih primarnih volltvsh, da tako pomete j o politično korupcijo, katera ima svoje zagovornike v Grundyju, Mellonu in Ve-ru. , . ' Pošten najditelj Ijoulsvllle, Ky„ 17. febr. — Louis Willinger, želeaniški delavec, Je našel na cesti torbico, v kateri je bil denar In dragulji v vrednosti 122,000. O najdbi je sporočil policiji, ki je na*la last-nika v oedbi W W. Harveyje le Chicaga. Pošten najditelj je bil navraden s dvajsetimi dolarji. Jas je ameriškega denarja ae Poljskem Varša, 17- febr. Državne oblasti so odkrile veliko števil» po. narejenih ameriških stodolar-sklh bankovcev, ki krožijo v prometu. Vse banke na Poljskem ao bile obveščene o tem In uvedena je bila preiskava, da se najde ponarejevalce. \ komisija se je izrekla pm- i ti ielavcei To je že tretji slučaj v državi Celoradl. ko je komiaija odločila v prilog delodajalcev Denver, Cool. — (F. P.) — "Ako ae delodajalec odloči, da spremeni unljako delavnico v openšaparsko, s tem se delovni status sa delavce ne spremeni." Ta odlok je isdala državna Indu> strijaka komisija, čije dovoljenje morejo dobiti delavci, pred» no se odločijo sa stavko, drugače stavka nima legalne opore, Ako so delavci oropani pogojev unijske pogodbe, ne morejo glasom tega odloka napovedati legalne stavke. Ta odlok ae popolnoma ujema s drugimi, ki jih je Isdala državna komiaija, odkar Je pričela Hooverjeva industrijska komisija funkcionirati. Trikrat v manj kot dveh mesecih je komisija na peticija de-lavcev za izboljšanje razmer odločile v prilog delodajalcev. Ko so stavbni delavci vpraiall za svišanje mezde, Je komisija citirala pakt med predsednikom Hooverjem ln William Gree-nom, predsednikom Amerišks delavske federacije, v katerem jo rečeno, da ae mezde ne bodo zviševale in ne snlftavale, dokler traja Industrljsks depreeija. Ako se bo,to stališče uveljavilo, bo treba nove proklamacije prosperlteti, da bodo lahko delavci zahtevali višje mezde. Delodajalci so že neštetokrat kršili pakt, ki so ga sklenili Hooverjem in snižali mezde de-lavcem, ell v vladnih ksaféh-to povzročilo nobene sensacljs niti razburjenja. Samo delavci so obvezani, da se morajo držati paktov, ki Jih sklepajo deloda jalci. Rockford. 111., 17. febr. —'svetoval glede predložene po-Atanley Undstorm In njegova 1 koj ni neke predloge s predeed* nevesta sta se včeraj ubile, k^nikom Hooverjem In pravi, da je v avto. v katerem sta se vosi- je prepričan, da bo sprejeta v le. treščil na križišču vlak lili- <4ieh zbornicah kongresa not» Central železnice. 'Jo bo Hoover podpisal. Kor lallet I pofasllll veter Pittsburgh, Pa. — Hocialfeii-čna organisera v tem meetu je ^o- priredila banket v počest WIU liam Ademsu ob priliki njegov» 70 letnice. Adams Je vetersn soe. stranke; pridružil se JI je pred 20 leti la isdnjih deset let in da1 je bil tajflik lokalne organizar I- 'Jt. Rasstrelbe readejala bančno poslopje Baltimore, Md., 17. febr. — Eksplozija v Mercantile banki Je včeraj deloma raodejala poslopje. Skoda se ceni na $100,000. Sodijo, da je rasstrelbo povzročil plin, ki je uhajal Is plinske cevi. Amtriika izvozna trgovin Združene države produdrajo več blage kot gs potrebujejo ss domačo uporabo Washington, D. C. — (F. P.) — Zakaj morajo ameriški Industrial! Iskati trg za svoje produkte v Inozemskih državah, Je pojasnjeno v glasilu finančnikov "Magazine of Wall Street." Theodore Knappen, urednik revije, pravi v članku, da se je ameriški biznis rszšlrjal radi naraščajočega prebivalatve. Sto-tisoči so prihajali v Ameriko, dokler se ni uvedlo reetrlktne (migracije In Je val naeeljevenje |kinehal. Z omejitvijo naseljevanja se je skrčil domači trg, dočim so se Industrije razvijale v večji meri kot poprej, kar je povzročilo nadprodukcijo. Knappen argumentira, da Je konsum v nega blaga v Ameriki doaegel svoj višek in da amarlike industrije prav lahko napolnijo domač trg. kar se je fte zgodilo. Posledicp nad produkcije je so-rfanja Industrijska deppssija. Ameriški Industrlslcl so prisiljeni iskstl trg zs svoje produkte v Inozemskih državah V tem oslru Je Ford na prvem mestu. Njegove to verne ee skoro že v veeh deželah; njemu si «de drugn ameriške korporaeije. Tekmovanje na svetovnih trgih je danes ostrejše kot Je bilo yred deeetletji. rezultat kompe t kije uf najde odmev* v konfliktih. ki od čase do čaae naeta-jejo med državami. ? Bolnišnica s« milijonarje v New Yorku New York.—Danee je bila tukaj otvorjena bolnišnice, ki bo eprejemeia Izključno mili-jonarakf paciente. Foalopje je atalo 94,250,000 in je postav-Ijcno na višini poleg Eeet reke. Pohištvo v bolnišnici je najmodernejše. Vaaka aoba bo imela pwelno miso In drugo opremo, Bat je navadna v uradih velikih financirjev. Hrana ae bo eervirala na slatth krožnikih la najemnina aa boljše sobe bo IftO na dan. Gozdarji zahtevajo osemurnih mmmmmmm ^ Zadevno resolucijo so poslali kongresu v Waahlngton Washington, D. C. — (F. P.) — Vsi Hfiiatorj! In kongresnlki la držav Oregon, Waahlngton in (daho, kakor tudi progresivni senatorji i* drugih dršav so prejeli Is glavnsfa stana Loyal Legión of Loggers and Lumbermen resolucijo, v kateri sahtevajo le-glslstlvno aikcljo, da se prepove meddržavno trgovino a lesom družbam, pri katerih ao delavci prisiljeni delati več kot oeem ur na dan. Ako M U resolucija prišla od navadna strokovne unije, bi ne vsbudila posebne pozornosti med «enatorji in kongresnlki, toda ker js prlšls od organlaacijs, v kateri Imajo besedo delavci in delodajalci In ki repreaentira les-no Industrijo v ssvernoaapadnih državah, bo ta resolucija akoro gotovo upoštevana v kongresu. Ta orpaataacija ss is rsavila Is tiranske kampanje, ki je bita u» veda na proti LWW sa časa svetovne vojne. Ustanovijsns je bila s posredovanjem tfveene vlade, kl je garantirala osemurnlk gosdsr-sklm delsveem. Po vojni se Je organizacija reorganizirala. Leena industrija v omenjenih državah sa nahaja že leta v stanju kronične depresije In ns prinaša profltov podjetnikom. Gozdarji morajo delati sa nlsko mes-do in od tosa do Časa ss pojavi bresposelaost Nesdravo situad-Jo i>ovzroče v glavnem nsdpro-dukclja, ki Ima za posledico pro-iajanjc lesa pod ceno. Skoro polovica lesa ss produ-d rs v teh državah. Okrog 08% lesa, ki se ga producirá v Združenih; državah, js posekapegs od del^vcsv, kl morsjo dslatl U ali celo več ur ns dan, Glavni vzrok nepokoja med gosdkrsklml delavci ko dolge delovne ure, Ako bi vse lesne družbe upeljal« osemurnlk, bi se s tem odprsvlls brea, poselnost, avlšsls bi se nskupo-vaina moč In življenskl standard bi se isboljšal. Za vsgled lahko služi Jekltrska Industrija, kjer so bili spori na dnevnem redu, dokler se ni skrsjásl dolovnlk na osem ur. W. C. Ruegnits, predsednik orgsnlssdjs, kl je poslal rssolu-cijo v njenem Imenu kongresni-kom In senatorjem, omenje. ds bi se položaj goadarjev irfjoljšsl, ako kongres sprejme poatevo, da se zabranl meddržavno trgov I-no lesnim družbam, kl silijo de. lavce delati več kot oeem ur in s tem ustvarjajo kompetkijo. Ruegnits pravi, da reaolucljo podpira na stotine lesnih podjetnikov ln na desettlaoče nadar-sklh delavcev In njihovih drufta. ftpenskl dijaki graae e stavko Barcelona. 17. febr. — fttu-dentje tukajšnje univerze so zagrozili s stavko, sko Berenguer-Jevs vlada takoj ne odpokliče govemerja province Catalonlje Milana dd Boecha. Dijaki nasprotujejo eovernerju, ker je zavzel sovražno skeljo napram rektorju anlverze Ht a tka voznikov v Herllau Berlin, 17. febr. — Voanlkl taksijev eo včerej odšli ne etev« lu». Vse promet e takelji v glav-nem meetu Nemčije počiva. delavske udi je pomagajo stahurjei Stavka voznikov takaljev v Ptttaburghu gre še v peti teden. Aretacije atavkarjev eo na dnevnem redu Plttaburgh, Pa. — (F. P.) — Mellon-Grundyjev režim se mora boriti na dveh frontah: proti revolti tekstilnih dslavcev v Phlladelphlji in Nasarethu In proti vosnlkom taksijev v Pitts-burghu, Mellonovl trdnjavi, ki so sastavkall prod patiml tedni. Stavka voznikov je podžgala da-Isvske unije v Pennsylvanijl, da so priskočili na pomoč vocnl-kom. Organizirano delavstvo, kl je bilo v nekakem mrtvilu od leta 1919, ko js bila rasblta stav-ka Jeklarskih delavcev, se Je vrglo sopet v aktivnost na issl-vanje Parmalee družbe, ki je Is-prla vosnlke taksijev. Do stavke Js preyladovelo mnenje, da voznikov se sploh ne more pridobiti v unijo, toda dogodki v svesl 1 odporom proti Parmalee družbi, so vrgli drugačno luč ns sltuadjo ln vss delavske u-nlje so prlšls na pomoč vosnlkom v boju sa priznanje njihovih pravic. Pat MoGrath, tajnik central-nega aveta pjttsburških unij, se je savsd sa stavkarje in Jim obljubil finančno pomoč. Izdal je apel na unije v Plttsburghu In v drugih mestih, haj organiai-rajo akcijo v odpomoč vosnlkom, da bodo lahko vstrajall y stavki. S pomočjo uniji kl so as aa» vzele za staukvi* se Ja posrečilo voznikom odbiti ponudbe agantov Parmalee družbe, ki so skušsll podkupiti voditelje s rasnimi obljubami, Liberalni elementi v Plttaburghu so ts dni ustanovili odpomočnl urad, kl bo podpiral vpsnlke, da no omagajo v bitki. Prebivalstvo Pittaburgha bojkotira stavkokaaa, katere je im-portlrala družba Is drugih meat. Avtomobile, kl Jih vosi Jo stavkokazi, spreAUJaJo policaji In privatni detektivi. Aretacije stavkarjev so na dnevnem reda. Mestna uprava se je izkazala kot uslulno orodje Psrmalse družbe, lstotako sodnik, ki js Isdal Injunkcljo proti stavkarjem. De neke sadruge bojkotira jo Copenhegen, 17. fétr. — Danska mleksrsks zadruge so pričele bojkotirati premog, kl ss ga isvaža v deželo is Nemčije. To je odgovor na odredbo nerntke vlade, kl Je neložlla visoko carino na mlekarske tsdetke is Danake. Zadruge bodo odslej naročevale premog v Angliji. IrtiptflMit v drži vi *iw York A levilo hrespoaelalh stalao na* raiča v zadnjih treh meserlh New York, — (K P ) — Januar Je Že tretji meaec. ko glevne industrije v državi New York Izdajajo poročila o redukciji delovnih moči v svojih U»-vamah, izjavlja državni delavski department. Od oktobra meaera Je izgubilo deki več kot ato tiiuič delavcev In število brezposelnih se še vedno veča. To Je najhujša depresija, kl Je zadela industrije v državi New York od leta 1914. Poliče-nI krogi krivijo polome na borzi, Se se pripetili pred par me« za nesdrsv |>oložaj v in- ___rljah. Nobenega znamenja nI na vidiku, da se situacija ttboljža v prihodnjih meserlh. V državni leflelaturi se sedaj resno ras-prsvljs o is varovanju delavcev proti brezpoeelnoeU. fkobvet* THE fcM.lc;HTENll*Ht GLASILO IN LASTNIKA »UIVSMSO HAROi XB JKDKOTB V metropoli gr»l, se bik*».... CoUiawood, Ohio — Dne 28. januarja je bil priob^n moj dopis v listu "Enakopravnost « V njem sem tudi omenjl, kam naj bi iel poročevalec na mirno PROflVETA MIT4I SMta Ut«4»l. CUmm. mirn« MEuaes or the ra>r.aA*aa.raEss so trgovci na boljšem? Nov . "kompliment" od pisanogledega Trunka: Ameriški druiinski koledar je Mole-kovo delo! V knjigi Je podpisan urednik, podpisani so vsi avtorji — okrog i«tnajst Jih Je — In vse skupaj je Molekovo delo! Fr. Zaje, Tone Seliškar, Mile Klopčlč, Angelo Cerkvenlk, Katka Zupančič. Jakob Zupančič, Ivan Vuk, Anton Garden. Anton Slabe, Louls Beniger, Ivan Jonte* In drugi so tam podpisani kar tako u šalo — Trunk jih enostavno vse stlači v Molekove hlače! Zelo čudovito, če bi bilo pošteno. Gentlemahako Ae davno nI več, moško tudi ni. samo babje je še. 1* stara klepetava baba se more tako saletetl in tako očitno norce briti is svojih čitataljev. In še nekaj. Teta Trunk Je našla — ali je mogoče? — da Molek in Tone Podgoričan pišeta besedo '«aru kan", ergo to Je "dokat", da sta oba v enih hlačah! Ali Je mogoče, da je tudi Trunk tako tarukan? Nikdar bi ne bil verjel tega. Trunk ae poaluluje supefiornega itrata "argot". Ali ima patmt ali cApjrriirht na ta itras? Ce ai Jas prisvojim besedo "ar-got", mar bo potem Trunk uradnik Froevete? Ali se še i splača? Kdaj Je še bila tista rasorošitvena konferenca. na kateri so odpravili bojne jadram ce? Enkrat je morala biti. ker bojnih Jadre-aic ni več! TOREK, 18. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije j JL OBSOJENI KOMUN18TI Hude obsodbe slovenskih komunistov jred sodiščem za zašči- to držsve v Beogradu. | (Isvirno) Ljubljana, 27. jan. 1930. Pred dnevi smo že nekoliko poročali o razpravi v Beogradu nad mariborskimi komunisti Milanom Barletom in tovariši. Vsi so bili obtoženi komunistične propagande in sojeni po zakonu o zabiti javne varnosti in reda v državi. V soboto dne 25. januarja pa je bila izrečena o tem procesu, ki je vse zanimal, sodba. Državno tožilstvo je ugotovilo, da so bili obtoženci krivi in je zato sodilo: J/, Milan Barle je obsojen na deset let robije ln na trajno izgubo državljanskih pravic; _ Rudolf Strausa na eno leto zapora zaradi starejše mladolet-nosti; Albin Breznik na šest let robije in na pet let »gube častnih pravic; ' Marj^a Breznik na tri leta ro-tije in pet let izgube častnih pravic; Franc Toplak na dve leti robije in pet let izgube Časti. Jakob Kebrič prav tako na ive leti robije in pet let Izgube iaatnih prave. Ivan Roškar na dve leti robije in pet let izgube državljanskih pravic. Zaradi pomanjkanja dokazov ie sodišče oprostilo Lazarja Sottfrieda, Iva Haurija In Ro-jerta Encika. % Sodišče je mariborske komu-liste prav ostro sodilo. V sploŠ-lem se je mislilo, da bodo soje-li, toda, da bodo tako drakonič-le kazni, o tem ni mislil nihče, ^aj je v splošnem znano, da so Slovenci pred dittavnim sodi-tcem za zaščito države najbolj nilo sojeni, , dočim dobe velike tazni le Hrvatje ter srbski ko-nunisti. > i Saša nova tiskarna bankovcev V Beogradu so ha svečan na-in otvorlli novo tiskarno ban-covcev, katera je bila te dni po-Klinoma dograjena na Topčide-u. Nova palača državne tiskarje za bankovce izgleda na zu-iaj kakor trdnjava. Zunaj je o-»asana z 8 metre visokim be-onskim zidom. Glavno poslop-<• pa je kljub temu le zaščiteno posebnim zidom, ki je prav ako .visok 4 metr*. Malo Je takih rdnjav, da bi ČloVek tako težko »rišel v notranjost, kakor baš tej novi tiskarni bankovcev v feogradu! čuvarji ne dovolijo vstopa ni-omur, ki nima posebnega dovo-jfnja, a ponoči so poleg čuva-ev na straži tudi etrašni psi. V spodnje prostore tiskarne nontirajo najfoddernejše stro-« za izdelovanje knjig in for-nularjev izključno samo za Nadino banko kraljevine Jugosla->jc. V Huterenu je dvorana za alvanoplastiko, v zgornjih dveh ladstropjih pa so prostrani lo- KONFERENCA GOSPODAR-■■ SKIH ZBORNIC in Ljubljana koncem jan. 1930. Cisto drugo ozračje se nahaja med jugoslovanskimi gospo- ... darskimi krogi, odkar je kralj Naši kmetiči so več ali manj llll/v/J MA G J___- -___J__ « il/VA J . _ -Z_ ____) _ I Jt__I «V I « • • ------ ---~ 4 V n* — - - ~»»v * WV «M« IIIMIIj uvedel po 6. januarju 1929 svoj vedno zadolženi. V agrarni krizi poseben režim. Pred 6. januar- pred par leti pa so se zadolžili jem se je sicer zelo veliko slišalo še bolj. Zadolžili pa so se kmet-o gospodarskih krogih in o nji- je tudi na davkih. Te dni se je hovih zahtevah, toda to vse je zgodil prav žalosten slučaj, da je bilo le bolj prikrito, ker so go- kmet napadel biriča, ki je prišel I____: 1__11____1_____ ...kli L..... V^Jtl.__J _ spodarski krogi, imeli svoje agen- te in nameščence med raznimi takole: Kmet Hasan iz okolice političnimi strankami. Svoje za- Travnika v Bosni je imel pre-hteve so ti gospodarski krogi u veljavili potem v raznih mini . _ strstvih ali pa, kadar so imeli krajni blrič in zahteval od njega sigurno večino, v parlamentu. Z odpravo parlamentarnega davkov. Pred hišo je blrič glasno sistema v Jugoslaviji pa se njihova taktika morala vseka kor predrugačiti, kajti gospodarski krogi «6 hoteli imeti qvoj Je P«* ra. Zer spodarako življenje Jugoslavije še nadalje. Naenkrat ¡¿o postali na odredbe kralja pozorni in njihov hapad se je zdel vsem tako oster, ^la je na ta račun padlo celo med kapitalističnimi listi v inozemstvu par ostrih in značilnih besed. Gotftvl krogi .v Beogradu pa so bili tudi drugega mišljenja kakor vsi prenapeti goapc|3areki krogi in zgodilo se je, da je žila-vost avantgardistov tega mlado-kapitaliHtičnega pokreta v Jugoslaviji nekoliko odjenjala. Izgleda celo, da so pričeli misliti na konstruktivno delo za gospodarsko obnovo na čim realnejši in trdni podlagi. In tako se je pričela doba posvetovanj ter zborovanj na vseh koncih in krajih hoteč e tem dokazati, da je sedanji trenotek najprimernejši za senzacijo gospodarstva JUgoelavlje po receptu teh gospodov. Ta delavnost je za gospodarske kroge vsekakor zelo razveseljiv pojav. Pred nekaj dnevi se je vršila v Beogrdu na povabilo trgovske' zbornice v fceo gradu konferenca vseh jugddlo-vanskih gospodarskih (zbornic. Tej zelo važni in značilni kon-ferenci je predsedoval predsednik trgovske zbornice v Beogra Najvažnejše, kar je ta konferenca sklenila, je, dk so bila sprejeta pravila o sodelovanju gospodarskih zbornic Jugoslavije. Enotna fronta kapitala v Ju goslavlji! Druga zanimivost te konference je bila ta, da se je filuno določilo stališče poslodavskib zbornic napram novim nevarno stnim razredom za nezgodno za varovanje. (Proti socialnemu zavarovanju!) Ti dve prav tipični zahtevi gospodarskih zb^plc v Jugoslavi jI bosta prav gotovo imeli odlo čilnl pomen v gospodarsko-soci alni politiki Jugoslavije.—Ostab sklepi niso toliko važni, da bi jih podrobneje omenjali. Glede za konnkega načrta o elektriflka ciji naše države se je Sklenilo. »Ii za tiskanje bankovcev. Val da se na merodajnih mestih do- troji ko dobavljeni iz Francije, "i so enake znamke kakršne I-'"tio v tiskarni za bankovce v 'rsnciji. Kontrola v glavnem w »s lop ju je zelo enostavna; po-*0d HO nameščeni In posta vlje-i avtomati za alarmiranje v »rimeru opasnosti aH požara. je takoj pripravljeno, da Je ♦-/.ko hc nepričakovano kaj zgo-liti. Kakor javljajo, ae Je delo v i"karni ie pričelo in tiakajo se « novčanios po Din 10. Osobje tiskarni Je zelo številno. 600 ame^encev zaposluje tiskarna, od teb sta samo dva spsclsli-ta frsncoake narodnosti, vsi no jugoslovanske. Novi * od ims veliko električno ešn-r«io in je v vsakem pogledu Onos mladi jugoslovanski drts-i Ilolgo so se vodila pogajanja * Postavitev domače tiskarne ' bankovce, dokler ni napočil *d«nji čas, ko prične dršava t ^tnim fabrlkatom. Kupnja »evčanic v Franciji Je eedaj sta-1 ''grnmne vsote denarja, aedaj * boljae, ker se je država •«moftvojila tudi na tem polju n n« vezana na fsbrikste fran-produkcije in francoake ^»rne. se bo vršila letna skupščina go dnevnitn redom: 1. Gospodarske zbornice, nji hov pomen in njihove zasluge 2. Turizem. S. Potreba pospsševanje sad jereje in živinoreje v primor skih krajih O tem kongresu bomo še po ^ ^ ¿000 ročali Sigurno pa je, da se bodo ___. na kongresu obravnavala taka *t*vttke kvfšfcu vprašanja, ki morajo zanimati elehemega davkoplačevalca, a delovno ljudstvo ter kmeta še posebej V vladi, ki Je bila *ri)akl groši." postavljena i. jan. 1929, je Ml imenovan tudi slovenski mini star dr. Anton Korošec, pavdu vsaja». šen Orel itd. Ko se je imenovala nova uprava Sokola Jugoslavije in je bil razpuščen poleg vseh telovadnih organizacij tudi Orel, je bil dr. Korošec na bolezenskem dopustu v Nemčiji. Ko je bila likvidacija Orla končnove-ljavno Izvršena, pa je dr. Koro-INI zopet ozdravel. Značilno zanimivo, pravimo mil Biriče napadajo TK08VVTX "TSSPfir*^ 11, u ■»»■>■ rubit kravo. Zgodilo pa se je plačQo zaostalih še neplačanih val Hasana, naj pride ven ena in otroci, katere je Hasan poučil, so mu dejali, da ga nl doma. Zato ae je birič okorajžil, vpliv na javno politično in go- misleč, da gospodarja v resnici nl doma in je. odšel v Hlev, da bi odpeljal kravo in jo na semnju prodal. Skriti gospodar je videl, kako mu blrič jemlje poslednjo kravo. Prihitel je na dvorišče, vzel Iz kota sekiro ln dvakrat z vso silo lopnil po birlču. Birič. je bil takoj padel v nezavest. Njegovo stanje je na moč kritično. Hasan se je po tem sam javil orožnikom, ki so ga prijeli ln odvedli v zapore srezkega sodišča. Kdo je avtor novega avtorskega zakona? Novi autonski zakon, kateri je bil pred nedavnim časom Objavljen ln je še stopil v veljavo je salo moderen ln nosi vse dofbre lastnosti za zašftlto au-torjev ter njihovih pravic. Redakcijo tega zakona ata oskrbela Suman in Stražnickl, velike zasluge za sprejetje tega nakana pa ima tudi ljubljanska jurisdi-čna fakulteta. Ljubljanškl univerzitetni profesorji so v novem zakonu dosegli sprejetje olit4-ki. Boben poje. Cisto mslo številk. Lani je bilo rubežnl 8600, predlanskim jih je bilo 8640. Lani js bilo na prisilni dralfei proUai seže, da se ta načrt umakne in da se o takem projektu ne raz mišlja, češ, da to ne odgovarja potrebam gospodarstva ln prebi valatva. (Prebivalstva pač, po trebam gospodarstva res ne.) Nato se Je govorilo tudi o dav ku na poslovni promet. Ta v res «Ici pomen js teftko obremenitev Ce bodo imeli f^p^ ^peh^' , . mu j€ morE, Vi4, brž ko ne ta davek znatoc, zni r^Ki. Sinček Je ver- žan. Končno pa se Je aklenlk). da nr{ir{f0Val ^ovi razlaei. ne lanlh 76 posestev, predlanskem pa samo 88. —■ PnČ zanimive številke, ki pa, ako ee bodo po teh letih atopnjevale, ne bodo pomenile za naše gospodarstvo nič dobrega. Upati je, da so to zadnji povojni pojavi. Napredek, ki se mora označiti Iz Beograda je dospela 81. jsnuarja vest, da dobi Kranj, metropola lepe Gorenjske, središče gorenjskega gospodarstva in trgovine — Javno borzo dtla. Borza dela v Kranju bo Imela moški ln Ženski oddelek in bo nameščena v poslopju bivše Meyerjeve pivovarne v Kraniu. Nova borza bo ekspozltfirs ljubljanske javne borze dela. Za delavce, ki iščejo nameščanja bo kranjska borza prav dobrodošla in Jo gorenjski delavci prav toplo pozdravljajo. SMEftNICE no pritrjeval očetovi razlagi, nenadoma pa ga je vprašal: "Am epodarskih zbornic v Dubrovni ^ ^ ku dne 4. marca z naslednjim Umno |n nt ^m*?" "Kaj, neki. vžigsllco prlžgsš in ponve- tflft." e fttevilke naraščaje "Tale vrtiunec se dviga 4000 m nad morjem." 4000 m? Jas sem pa mislil. Veste, po vojni so šle povsod I "Daj bonbone nazaj. UnUé. tvoji dinarji niso dobri, to so av- " Bežite no I Vaši cukrčkl so tedi dunsjskl. pa ps jaz nič ns Propad ali vstajenje narodov? Pesimisti—Dom «troJev.-^Paralela, ki Je nL—Atavistični nagoni in njih umiranje.—Borbe proti zločinu__Spenglerjevo prerokovanje—feakaj ni treba obupati nad današnjim svetom Ns tisoče ljudi šivi širom sveta, ljudi z visoko duhovno nao-brazbo. ki bl dali vse avoje aem-ske dobrine. Če bi mogli vnaprej vedeti, kakšna bo usoda Človeštva in kako se bo končala. Taktni ljudje, ki so preifkusili kaos ničnoati samotnih dni na lastnem življenju aH na Življenju celih plemen, so prišli kakor Macbeth do spoznanja, ¿a je življenje "od norca pripovedovana bajka, polna hrupa in jarosti, ki pa nič ne pomeni." Ljudje, ki so verjeli v to, so zavrgli življenje. Drugi, ki so na dnu svojega srca prav tako Črnogledi, pa omamljajo svoje glo-bokoumno .prepričanje s trdim, neutrudnim delom, ali pa iščejo utehe v pijači, v mamilih ali pa postanejo kar poklicni klovni. V literaturi pesimizma, katere velik del je nastal šele po vojni, je "hudič" v drami skoro ved-nq znanost ali vsaj njen izrodek-stroj! Njenemu kvarnemu vplivu pripisujejo takoreninjenje vere, ubijanje individualnosti in uničenje idealizma a strani surovega materij alizma. To je približno stališče, ki ga zavzema g. Calllaux, francoski politik v nekem avojem sestavku, objavljenem v nekem ameriškem magašinu. Znanost, izvaja pisec, zaznamuje ogromen napredek. Pala je človeku v priro-dl dblast nad atvanni, oblast, o kateri še sam ni sanjal, ampak ta čisto znanstveni razvoj ni našel viporednlce s razvojem tegu, kar imenuje taisti g. Calllaux morala. Ena izmed tvorb znanosti, katero francoski državnik najbolj obžaluje, je povzdig do-be stroja In« tendenca tehnike, ki zasleduje končni cilj standardizacije, IzloMtev razlike indivl-duailtete, ki je vendar tako važna za nadaljnji razvoj in napredek. Odkar so obtoftll! znanost, ds je tisto sredstvo, ki uniči lastnega stvaritelja, se zdi samo fair, če se da znanosti prilika, da odgovori aa to obtožbo, Kaj more, splošno rečeno, znanost proizvajati, da nas prepriča, da se človeštvo ne bUža poginu, ampak se, baš nasprotno, še vedno dviga? Ml«llm, da dam znanost tukaj lahko marsikaj pojasni, razodene, ln kar narti more povedati, ne bo, samo vzpodbudno, ampak tudi prepričevalno. Življenje na našem planetu se ras-vlja počasi ln teši leno k svojemu viaokehui smotru. Milijone let Je trajalo, preden se Je rszvl la praprotoplazma do bitja, la-rftne volje ln zavedne moči — svojo najvišjo stopnjo človeka pa je dosegla šele v zsdnjlh dvajset tisoč letih ali še manj. Da nasnačimo, koliko ln kako malo je napredovalo Človsštvo od roda do roda tekom tisočletij, smo se namenili pokazati tri velike «ločine, s katerimi mora človsk še vedno re&miati. To so: IJudflšrstvo, krvosramstvo in umor. Laik bo gotovo strmel, če mu povemo, ds ljudošrstvo Še ni premagano. Čeprav je res, da smo v tam ozlru bolj napredovali nego v območju ostalih dveh zločinstev, ss vendar še vedno pojavlja ta nagib tu In tam pri abnormsllh osebah, seveds pod poaebnimi pogoji in v postnih okoliščinah. Ljudje, ki žive na oljudenlh otokih ali v ledenih pokrajinah severnega tečaja in nimajo kaj Jesti, pridejo čisto Instinktivno na misel IJudožr-stva. To pa še oddaleč nl nobena sramotna rsakclja, saj nl v bistvu nič drngegs kakor posežek nazaj v pmetsnje človeka, ko Je zmagovsla samo fizična sila ln neuamlljenjf. LJudoŽrstvo ps ss ne javljs samo zgolj pod pritiskom sile. Primer, ki ga bomo opisali, pač ne potrebuje opravičila glede «a nvH>b vladanja. Mladim ljudem, ki so mu bili priče, Je nudil pretresljiv dokaz dejstvs brez ~ poznan Js pslhološksgs vzgona. Fakultete ene najpomembnejših univerz Amerike so stvar razumele in Jo tudi ob-rii n nt \ I' Neki dijak, ki Je bil zaposlen s svojo skupino pri ssciranju v anatomski dvorani, Je nenadoma popedel kos človeškega mesa z operacijske mlse in gs — Jede! t Dijaki so hoteli tovariša hipo- ma odstraniti is svoje srede, toda docent se jim je postavil po robu. Mladi mož je bil dobil epileptičen napad. V prvem šta-diju tega napada je popolnoma izgubil oblast nad aabo ter zapadel volji ^valskefa nagona. Ta primer služi za dokaz, da živalski instinkt še ni docela izkoreninjen iz človeka. Krvoaramstvo je pogosteje od ljudožrstva, a tudi to se vedno bolj zatira. Celo divja plemena imajo zoper takšne primere sredstva, s katerimi odvračajo ta nagnjenja od ljudi ln jih kaznujejo Čestokrat s smrtno kaznijo. V višjih krogih civilizacije pa se to ljudem naravnost studi. Na ta način je mogoče, da je naperjen človeški boj v naših dneh najbolj proti zločinu umora. Nagnjenje k umoru je zelo razširjeno, mnogo bolj kakor si to domišljajo dobro vzgojeni in izobraženi ljudje. Vsak človek očituje v svojem bistvu kakšen sadističen nagib. Izkušnja uči, da motre ljudje v kinemotogra-fu z mnogo večjim zanimanjem prizor, Če se ljudje spoprimejo ln če se igralcem vidi, fla hočejo drug drugega umoriti. Sadistični nagib se kaše tudi pri raznih napornih športnih činih. Nešne dušice bodo gotovo presenečene, Če jim povemo, da počivajo tudi v njih nagoni, ki se lahko adramijo pod pritiskom razmer. Neka selo izobražena dama,' ki jo lahko prištevamo k najbolj kultlvlranlm, mehkosrč-nim ln finim šanskam, je Šla neki večer k bokaanju. Menil sem, da bo gotovo padla v omedlevl-co, ali da se Ji bo vsaj uprlo, ko bo stvar postala "krvavs" ln brutalna.. Toda kaj šel Ne to j no ono se nl zgodilo. Boksala sta se velik in močan ter msj-hsn ln šibak borec. Manj!!, slabotnejŠi borec Je junaško prenašal svojo .usodo, smatral je to, kar se Je zgodilo, pač za samoumevno kasen. Ko je. bil njegov obraz preklan, njegovo oko zaprto ln sob Izblt ter uho presekano, se je še vedno hrabro boril dslje. Tedaj se Je mojs znanka dvignila in mu Js ploskala. »Bila Je čisto It sebe, popolnoma se je predrugačils. Vzpodbujala je slabiča, naj vstaru« In naj se še nadaljs Izpostavi js ter sprejme od svojega nasprotnika še hujše udarce. Dama pitf ni vedela, kaj dela. V notranjosti njsnega bitja se Je pojsvila bojazen pred njeno lastno fizično nemočjo. Ce Je vzpodbujala slabiča in mu klicala, naj ne podleže, Jo Je k temu priganjalo dejstvo, da se Je v mislih opstavils Čisto ns njegovo mesto. "Borila" se je tudi sama medtem ko se je s | hrbtom nsslsnjala in pritiskala k zidu. Čeprav v vsakem živi nagon, ki žene človeka k temu, da draži in povzroča rane, ter se v nekaterih atavistično celo razvije do stopnje, da počenjajo . to zgolj iz nekakšnega zsd<>volJstvs, J« po drugi strani prav tako res, da ta nagon pod vplivom civilizacije slabi, In sicer baš pod tistimi vplivi, ki najmogočnejše podpirajo dviganje ln razvoj civilizacije. Čeprav človeka pri stremljenju, da bl dosegel najvišji vrhunec gore, ki jo vidi pred sal*', zadržujejo razne ovire, udarci usode kot Je n. pr. vojna, kuge In lakota ter povzročačajo, da se mu zaradi tega majajo tla pod nogami ter včasl potrebuj«' celo stoletjs. da izgubljeno zopet popravi — vendar Je koncem koncev le res. ds se njegova pot polagoma obrača k soln-cu. Neka skrita si Is v svetu, ki Je ne moremo natančno razčleniti, daje pobudo, da ae napredek ne ustavi. Ts sila se razodeva v religiji, v zakonu, v vzgoji, v znanosti, v družabnem življenju In v mnogih javnih uetano vsh. Eno teh rszodetlj Je fizična rast. Neverjetno Je, ks-ko se lahko razvije pri rodni nagon, ki biva celo v najmanjših bitjih. Nedvoumen dokaz sa to trditev leftl v nedavno objavljenem poročilu profesorja Carro-ta, ki se Je celo vrsto let posve- čal poizkusom. Njih nsmen in končna svfha je bila ohraniti staničje živali pri življenju. U-čenjak omenja v avojem poročilu med drugim, da bi se bils skupina celic, ki je po njegovem prizadevanju živela 16 let, obdržala, če bi se bila lahko brez ovir razvijala in plodila dalje, lahko v najkrajšem času rszrasla v takšno maso, ki bi bila tolikšna, kakor jo svetovje. 2e ta primer nam nudi predstavo, kako neskončna je energija vsega živega. Todu razvoj človeštva se nemoteno nadaljuje: dvigu sledi propast, propasti zopet dvig. Ko jc propadel Uim, se je začel dvi-guti zapadni svet ... Mi sami pa smo doživeli, po bres pri mer-nom napredku Evrope fn Amerike, pekel svetovne vojne . . . Naj si bo tako, kakor misli Spengler: da ima vsak narod, vsaka civiltsacija svojo mladost, svojo zrelo dobo, svojo starost in Čas propasti — prav tako kakor vsak indlvidij, ln najsi se izpolni proročanstvo, da bo današnja civilizacija izginila, kakor se Je zgodilo Že s drugimi pred njo. Po drugi strsni pa lahko smaO*amo, da se to proročanstvo ns bo izpolnilo. Uhko se reši pred uničenjem ln propastjo, ker bivata v njej vsaj dva elementa, o katerih nl mogoče govoriti pri dosedanjih propadlih oMllzacljah. To Je prvič splošna izobrazba oivillsl-ranlh narodov, iz katere lahko Izvajamo pplošno Ismenjavanje misli ter dejstvo, da ne more noben clvilfllran narod živeti v izolaciji. Vsi, kar nas je, ss držimo za roke In noben civiliziran narod ne more propasti, ns da bl o tem zvedsl! drugI narodi. In tudi čs bl šel kateri narod naproti propasti, se vendar ne more izgubiti to, kar je ta narod doprinesel sa sporazum med ljudmi. Tudi tukaj — da se predstavotvorno iiraslmo sega sob enega kolesa v sob drugega kolesa. T1q pa sato, ker so pridobitve enega naroda pripomogle k pridobitvam vsah drugih narodov. In tako se bo sgo-dllo, ds bodo vsi narodi doši-vsli nov rasevlt ln njihovo delo bo rodilo sadove. I RAZNE VESTI Cikaška delavska federacija apelira na governerja Chicago. — Cikaška delavska federacija Je apelirala na governerja Emmersona, naj uvede legislativno akcijo, ki naj posveti v finančno krlso, v katero je zabredla mestna uprava. Radi t* krise največ trpe mestni u-siualbsnci, ker se Jim zadržujo mezda. Predsednik federacijo ~ Fitzpatrlck Je dejal, da politika-ši in bankirji namenoma izigravajo uslužbence in zadržujejo Izplačila. V apelu pozivajo, naj governor skliče posebno zasedanje državne legislature, kl naj uvede prelakavo glede mahinn-cij bankirjev In polltikašev. Suhaški morilec oproščen. Duluth,. Minn. — Emmet J. White, prohlbični stražnik, ki Je ustrelil Henry Vlrkula 8. junija al) smerlško-ksnsdski meji, je bil v miboto od porote «paznsn ne-krivim. 8 tem je bil končan pro-cea, ki je dvignil precej prahu v Javnosti radi neopravičenega na- . pada na dttavljana, ko as j» vra-N čsl v svojem avtomobilu s svojo družino proti domu. White je bil pp umoru suspsn-dlran, a Js bil takoj po izreku porote sopet nastavljen kot pro-hibicijskl stražnik. Podeutl rudarji! 8alnt Btienne, Francija, 17. febr. — Petnajst rudarjev, katerim je podautba v premogovniku Loretite zaprla iahode sadnji četrtek, so bili včeraj rešeni Is Jame. Noben rudarjev ni bil pO-ikodovgn. I Chicago, t- Robert Volk, ml-lljonsrskl trgovec s zemljišči, se je v nedeljo ustrelil v svojem stanovanju, 2221 Neva ave. Kot wrok samomora navajajo ponesrečene špekulacije na borzi. Trije otroel zgoreli Racine, Wis. — Trljs otroci so zgoreli, ko Je eksplodirala peč na domu Olaf Chrlstensona zadnjo soboto. Chrlstsnson je debli hude opekline, ko je skušal rešiti otroke Is goreče hiše. Da neki kralj see|e| flfttr« Is CfcrisUs* »bis dešsuad nLtaaali •rHfPI tirMfa, sgtešsje trsje ss JUvtnskl delavci saetavkall Mlllers Falls, Mass. — Tristo kovinskih delsvcev je te dni odšlo na stavko pri Mlller Tool Co., ko Jim Je snlfals mezde za pet odstotkov. Ktf KM HLAPCA Delo za hlapca na farmi dobi Hlovenec sli Hrvat, ki rasume šivlno krmiti in ki kaj resume okrug sadja. Fin prostor In stalna služba sa dobrsga dela ves. Plača po dogovoru. Geo. Rau-kar, Paw Paw, Mich.—(Adv.) ,HUro praline plin In radlffwije po Jed I CM* all »MflM«fe t l»M»i Im «ivvUi, vi. fMM* M< i« sme* ssMimi *«U4 **taviM»ti m Mu» «¿i-»« • NMSa-Tw im kne ššl udpfni ilkksslisa SÉWgNl Mi JBS&SSSi hTHeteeÜl** V Wuo-Tu.. m usi wt,ft»iu bl ao* s» l^ü^Cjl ptstisi a i** 4sis4su ttrnfcav Ml IMMIiriiii wimrila * M t«Tuft* wtpf« v «Wik V »i .«JI. H «H» Y«»* «a«J se« Si «tMictlt U4>«> Mir* m>U4mI •• in«« *!«• v Mlofl. r«it» mu —t M«e* MN*I m •M mi «Me»v«Ni »Hfl^lwl». frMnja is fr-ms*! Ob mrzlih vlatnih dnnvib Ognji kakor lolmua i vt/laka Ali UW'm m * hw)4r uir M Om»m «WMWI Mm — /leni üfc i^dÄniii 4n*hr Tn J* »lidUni mJ*. 4• m ihm**»— Htm k*k0* Arnims Q4 im* i» wie m» Meeft" I» dene« * e»i> M#s» - IV SLOAN'S tiNIMENI S^é Hm l^e^liffng Agitirajte za Pros veto! You've <3or Ho right to t>o that umth "the care» ( call. tfouJ LAY OPFA | -that stuff,- *domt Play lik* a BABY- «taint tv«m t>auc« OP A TAU., ! rr* "fae* of 'cuuBS* ^OO'flfc COLOft Suho» Kit>. sNouJ i VÍHAfíS THIS?1 I ÜIA-M-M- I'll sav Heave Doyle Arthur Sir □ SVET □ IZGUBLJENI (THE LOST WORLD) □ □ PROSVETA TOREK, ÎÎTtEBRUARJa * Tri dni smo veslali v medli zelenkasti luči »koči ta predor. V daljavi je bilo telko razločiti, kje neha zelena voda in ae prične zeleni obok nad njo. Globokega miru U čudne vodne poti ni motil noben sled po človeškem bitju. "Nobeni Indijanci tu. Preveč strah. Cu-rupuri," je rekel Gomez. "Curupuri je gozdni škrat," je pojaanil lord John. "To je ime za vsako peklensko nesnago. Reveži mislijo, da se skrivajo v tej okolici nekaka straAila in zato ne marajo sem hoditi." Tretji dan nam je bilo jaano, da se ne bomo mogli dolgo voziti v čolnu, ker je posU-jala reka naglo vedno bolj plitva. Tekom ene ure smo zadeli vsaj dvakrat v dno. Naposled smo privealali do grmovja ob bregu, Um zasidrali čolna pa prenočili na kopnem. Zjutraj sva prehodila lord John in jaz sama ¿e kaki dve milji po gozdu, oatala sva vedno v bližini reke in ko sva videla, da po«U-ja stalno manj globoka, sva ae povrnila ter potrdila, kar je že vnaprej mialil profesor Challenger, da smo dosegli namreč zadnjo točko, do katere je bila voda plovna. Potegnili smo torej čolna na suho, ju skrili v grmovju in s sekiro zaznamovali najbližje drevo, da ju lahko najdemo aa povratku. Na to emo razdelili med seboj vso prtljago: pužke, naboje, živila, iotor, odeje in vae ostalo. Vsak si je natovoril svoj del na pleča, in na to smo zopet nastopili svoje, zdaj le težje potovanje. Tudi to poglavje je otvoril novi nesrečni prepir, ki sta ga pričela oba naža kregarja. Od kar se nam je priključil Challenger in postal vodja karavane, so bila njegova povelja jako malo vfteč Summerleeju. Zdaj je nekaj naročil zopet profesor svojemu kolegu (moral je namreč noeiti barometer-anerold), pa je bil takoj ogenj v strehi. "Ali smem vpražati, sir," je rekel hudobno mirno Summerlee, "s kako pravico ai dovoljujete oddajati U povelja r Challenger ae je vzravnal in ga besno pogledal: "Storim to, gospod profeeor Summerlee. kot vodja te ekspedfcije." "Potem pa vam moram povedati, sir, da vam ne priznam te pravice." "Ah tako!" je zaklical Challenger in se zaamehovalno priklonil. "Označite mi potem, proalm, natančno moje staližče." "Izvolite, sir. VI ste mož, katerega verodostojnost se zdi dvomljiva, ml pa smo odbor, ki ima nalogo u-gotoviti reanieo. Vi potujete s vašimi sodniki, sir." "0, moj Bog!" je rekel Challenger in se je usedel na rob enega ismed čolnov. "V takem slučaju morate vi seveda ubrati svojo lastno pot, vam pa bom sledil jaz, če le bom hotel. Ce nisem jas vodja, Ae nI treba misliti, da me lahko vodite." Hvala Bogu sta natis med nami dva razum človeka, lord John Rozton in jaz, ki sta premagala zavzetnost in muhe natih učenih profesorjev, sicer bi se morali praznih rok povrniti v London. Koliko govoričenja, proženj in pojaanil je bilo potrebno, ds se je nama posrečilo oba omehčati! Naposled sva vendar pripravila Summerieeja do tega, da Je odkorakal s svojo čedro in porogljivim smehljajem naprej, in Challenger mu je sledil s mrmranjem In kletvami. Sreča nama je te bila mila: ba* ob tej priliki svs odkrila, ds sta bila oba nata učenjaka jako slabega mnenja o dr. l!lingworthu v Edinburgu. Od tedaj je za nas postal prava rešitev. Premagala sva marsikatero nevarno napetoat s tem, da sva omenjala tega tkotakaga soologa, zakaj potem sta vedno sklenila oba profesorja začasno prijateljstvo In zvezo, da skupaj zaničujeta in pobijata njunega nasprotnika. v, Korakali smo vedno ob bregu in kmalu ugotovili, da postane reka stalno bolj ozka ter se slednjič izgubi v velikanskem zelenem moč- virju, ki ga je pokrival gobasti mah, v katerem smo se pogrezali do kolena. Nad močvirjem so letali oblaki moskitov in druge golazni tako, da smo bili veadi, ko smo zopet stali na trdnih tleh; naredili smo dolg ovinek po gozdu, kjer so nas branila debla napadov prebivalcev iz okužene mlake. Se dolgo smo čuli kakor orgle njih tf lasno brnenje, tako ttevilen in glasen je bil Um mrčes. Drugi dan potem, ko smo zapustili čolne, se je okolica popolnoma izpremenila. Pot nas je peljala vedno navzgor, pa čim vitje smo se povzpeli, tem bolj redek je poeUjal gozd, ki je že izgubil svejo tropsko bujnost. Namesto orjaških dreves, ki so rsstla po nsplavljenem tvetu v nižavi ob Amazonki, smo zdaj srečali samo posamezne, z gostim grmovjem pomešane skupine feniksovfli in kokosovih palm. Po vlažnih kotlinah so razprostirale svoje lepe, navzdol viseče pahljače mavricijeve palme. Potovali smo samo a pomočjo kompasa in enkrat ali dvakrat je prišlo do spora med Chal-lengerjem ter obema Indijancema ter je ob tej priliki vsa naša družba — da se poelužim profesorjevih razkačenih besed — "rajši zaupala nezanealjivemu nagonu ubogih divjakov kakor najvišji pridobitvi sodobne evropske kulture." Imeli pa smo prav, da smo tako storili, in to "No. če je Uko, pa bodi, poskusi se lahko," je odvrnila Cut-rte. •Gospodična," je dejal manager,' "preden se preoblečete v garderobi, se lahko zglasite pri meni v pisarni. Rad bi sa z va-| mi o nečem pomenil." "Proalm r je rekla Carrie. V pisarni ji je manager pred- se je izkazalo na tretji dan, ko Je moral Challenger priznati, da spozna po različnih znamenjih svojo nekdanjo pot; na nekem kraju smo celo našli štiri, od ognja počrnele kamne, ki so jaano kazali na nekdanje Uborišče. Pot se je te vedno dvigala. In tekom nadaljnjih dveh dni smo lezli po skalnatem obronku. Rastlinstvo se je zopet izpremenilo; zvesto so nam osUil izmed prejšnjih rastlin ssmo nizka slonovs palma ter ob njej neštevil-ne prekrasne orhideje, izmed katerih sem se učil spoznavati redko Ni*ttonia Vexillaria pa čudovite svetlo In škriatnordeče cvetke cattle-je In odontoglossuma. Tu in Um so tekli skozi negloboke grape po hribu navzdol potoki a prodastjo strugo in a praprotjo zaraetllmi bregovi. S skalovjem poeuti drobni zalivčki ao nam nudili vsak večer pripravne prostore zs prenočitev in obenem priliko zs okusno večerjo, ker Je mrgolelo v vodi vse polno drobnih, po hrbtu plavih ribic, ki ao bile po obliki in ve-likoati slične angleški poetrvi. Deveti dan potem, kar smo zapuatili čolna In prehodili po mojih računih kakih ato dvajset milj, smo prišli slednjič iz gozda, ki je«po-sUjal vedno bolj nltek, dokler ae ni izpreme-nll v samo grmovje. Nadomestila ga je neskončna bambusova goščava, skoči katero smo si mukoma delali pot s pomočjo indijanakHi sekir pa manehete (veliki nož). Potrebovali smo cel dan od aedmih zjutraj in do oamih zvečer. ds smo ae prebili skozi to zapreko in počivali smo samo dvakrat po eno uro. Težko si Je misliti karkoli bolj enoličnega in napornega od U poti. ker tudi ob najbolj odprtih krajih nlaem mogel videti bolj daleč nego kakih dvanajst yardov pred seboj, pa mi je še od spredaj zapirala potfled bombaževa suknja na lord Johnovem hrbtu, dočim sU sa dvigali na obeh straneh kak čevelj daleč od mene dve rumeni steni. Od zgoraj so padali samo redki, kakor rešilo ozki solnčnl žarki, in videli smo, kako se zibljejo v višini petnajstih čevljev nad našimi glavami v Umnoslnjem nebu posamezni bam-buaovi vršiči. Ne vem. katere yrste živali lahko bivajo v sllčnl goščavi, vendar pa smo čull večkrat, kako so se zvrnila pljuskoma v vodo prav blizu nas neka težka, velika Uleaa. Lord John Je sklepal po njih glasu, da mora biti to neka vrsU divjih goved. Prišli smo is bambu-sove goščava baS Ukrat, ko ja. napočila noč in smo ae takoj usUvill, da bi počivali, ker smo bili izmučeni po vseh naporih tega neskončnega dneva. (Daljs prihodnjič.) le trenutna jezica, ki ji je šinila čez obraz; sodili so, da Jc U pogled pristen ter brez sleherne zveze s šalo. Ko pa je oatala nespremenjena in se ozrla zdsj po tem zdsj po onem igralcu, so se ljudje začeli muzati. Tolsti gospodje v prvih vrstah so si celo bili edini, da je U igralka ljubek keberček. Videla se jim je Uko prikupna, da bi jo bili ložil polo pagirj kar najrajši poljubili. Vsi mo- "Veste kaj," Je dejal, "vi ste ški ao se ozirsli po njej in hre- nam dragocena moč ii» vas ho-peneli po poljubu ... Bila je iz- ¿¿mo temu primerno plačati, vratna. ,[ . Dosedanja pogodma med nami Slednjič je slišal prvi komik, določa trideset dolarjev teden bat ko je pel «redi odra, med ake plače, veljavnost pogodbe občinstvom nekaj, kar je bilo pa se raztegne še na tri mesece, podobno šumenju. To je bilo v Kaj, če bi to vsotico zvitaii te-trenutku, ko se nI mogel tega densko na stopjetdeaet dolarjev? nihče nadejati. In stvar se je In pogodbo podaljtali za dobo večkrat ponovila. Ploakanje, enega leU?" ki so ga pričakovali igralci za "Hvala, meni Je všeč," je de nagrado koncem dejanja. Je bilo jala Carrie, ki je komaj zaupala pičlo. Kje je tičala napaka? svojim ušesom. Moralo ae je nekaj zgoditi! • "Ce soglašate, izvolite podpi- Iakal je in iskal — in slednjič Ua ti," Je rekel manager je opazil Carrie. SUla Je Umi Carrie je pogledala pogodbo samcat* še vedno Je kazala ki- ki je bila narejena prav tako sel obraz In ljudje, Id so jo zdaj kakor sUra, samo s to razliko gledali in videli, se niso mogli da so bile nove ttevilke, ki ao se vzdržati smeha. povečale glede plače in glede "Vraga, tega vendar .ne bogledala mrko Izpotf Če* Ia. Storila Je to Uko šegavo, da je te managerju ušel emeh. "Dobro," je rekel. "Ce se bo-ste vso predsUvo Uko držali, bo morda prav. Stopil je k deklici in JI rekel: "Poskusite ae držati tako vao preriMavo. Glumlte mračnost Če mogoče beanoat. Na U način dobi. vloga naravnost komičen po v da rek." Pri premljerl ae je zdelo Carrie, da vse to akup nič ne pomeni V prvem dejanju je bila podoba, kakor da je olčln-atvo sploh nI opeailo. Ljudje ao bili zadovoljni. Ona pa je gledala čedalje bolj mrko — brez uapeha. Nikakor nI mogla odmakniti pogleda od zvezdnika, ki se je na vao moč trudil, da b spravil publiko is ravnotežja. V drugem dejanj iT ki Je bilo zelo dolgovezno, so se gledalci utruditi. Od čaaa do čaaa so se ozrli po deskah — in glej. mar-slkatero oko je obaUlo na Car rle. SUla je tam v-skromni si vi oblekel, s sUdkim obraaom. skromna, ampak — mračna mi popolnoma ubije vee efekt!" "Ah, kaj še!" Je rekel manager in pripomnil v tolažHnem tonu: "To je samo nedolžna postranska šala." 'Tako?" je rohnel komik. Požrla je moj uspeh! Kaj Ukega ai prepovedujem!" "Potrplte vsaj do kraja, recimo do Jutri! Bomo videli, kako bo na koncu, ga je tolažil podjetnik. In rea, naslednje dejanje je bilo odločilo. Carrie je posUla središče vse igre. Vedno več oči je viselo na njej in vedno glasnejše je bilo odobravanje publike. Vsr drugi igralci so obledeli spričo njene igre, zakaj u-stvarjala jj Ukšno razpoloženje, da se mfi ni mogel nihče odtegniti. Manager in vsi člani konzorcija so spoznali, da je Carrie dragocena pridobitev za podjetje. Poročevalk dnevnikov so naravnost poveličevali njen uspeh. V dolgih Člankih je hvalil U njeno fino komiko, drugi je o-menjal njeno nalezljivo vese-lost, tretjj ja hvalil tfse skupaj. "Gospodična Madenda je dala eno svojih najleptih karak-ternih vlog, kar smo jih kdaj-koli videli na odru," je napisal modri kritik "Solnca". In daje: "Njena nevslljlvs šegavost e učinkovala na vse kakor dobro vino. £di ae sicer, da je U vloga postranskega pomena, cer gospodična Madenda običajno ne nastops v velikih psr-tijah. Zato pa je občinstvo to-pot samo izreklo svojo sodbo. 3d trenutka, ko je mala kve-cerka, stopila na deske pa d kraja se je videlo, da* stoji p gledalci njihova ljubljenka. Takšna sreča je pač redka." Iforočevulec "Večernega Ii-sU" je skutal zvest svoji nsva-dl, podati sodbo v enem samem sUvku. Napisal Je kratko formulacijo nanašajoče se na vodilni motiv burke: "Kdor si o- Feenamint The Laxative like Cum Be sure you get the $(muv Pinauds Eau de Quinine ■ the world's most famous hair tonic Checks dandruff —keeps hair thick and strong 4Aê ytttt Jivgik itcrt ir leg tku S/ffêptôméii fiit ffd mil Pmmtd.Dtp.M.uoEmtni St.. Nim Yrnk frnfmrntk i'THAT LITTLE CAME" "--By B. Link gleda Igro to, šal mu prav nikdar ne bo." Ta uspeh je naravnost čudovito učlnkqval na usodo Carrie. Drugo jutro po predsUvi Je prejela od managerija čestitke k uspeli igri In pismo s besedami: "Podobno je, da ae vam je posrečilo zavzeti vaa meeto v i akoku. Krasno, prekrasno! MoJe vaeelje ni nič manjše nego Javil ae ja tudi pisatelj v o» sebi gospoda Stevensa. Zvečer ko je stopila Carrie v gledališko >poalopje, jo ja po-idravil maruger s radoatno novico. Dejaf je: "G. Stevena je napiaal pesmi co, ki Jo hoate peli prihodnji teden." , "Moj bog. aaj vendar ne znam poti!" Je vzkliknila Carie.~ •To nič ne de." jo Je potolažil podjetnik. Stvarca ja čisto nedolžna in avtor pravi, da ae (TX**T CALW. ANY moae caros OMttU loo HAVe laíaps -» r Tiskarna S. N. P. J. SPREJEM VSŠ v tiskarsko obit spujuom bela V Tiska vabil« za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tUkarna. Cene smerne, unljako delo prve vrste. • Pišite pa Informacije na S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale A venae CHICAGO, ILL. • r .* TAM SE DOBE NA %EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA