ProtiversM kremplji Zerjavove ,,DGmovine". Zerjavova »Domoviaa« je zadaje tedne podobaa potuhajeai mački, ki se prijazao smuče okrog svojih zaželjenih aaročnikov ter skfbao skriva svoje kremple pred ajimi — svoje protiverske narareč. »Domoviaa« ima dvojao orožje: protilHerikalae zobe ia protiverske kremplje. Protiklerikalae zobe kaže vedao rada, nepreaehoma zatrjuje, da se bojuje le proti klerikalcem, a vere pa d'a ne aapada nikdar . . . pa Łe še tako skrbao zakriva svoje protiverslke kremplje, se še vendiir večkrat spozabi — kakor ticti gospod vrag, ki je bil oblečea^po na|aovejši pariški rnodi, samo špie njegovega kosmatega repa mu je nekje pod hrbtom vea nvigal Ker se urodnak v svoji 9. številki grozovito pridušuje aad podlostjo naših listov ia imeauje »Do.mol]uba« in »Sloveaskega Gospodarja« bogokletaa (!) lista — ter nazareasko mijavka, kakšaa vaebovpijoča krivica se mu dela v teh listih, ki so se predrraili imenovati »Domovino« brezverski list — trdim jaz daaes, da ai samo brezverski ta Iist, temveč naravnost protiverskL Poglejrao si nekaj večjih ali maaSših protiverskih kreimpljev potuhajene »Domoviae« št. 9: med smešaicami zdeluje župaika, ki dolgočasao pridigu'e. Župaik tolaži nesrečaega soseda, ki si s palico hoče pridobiti Ijubezea svofe žeae. Žirpaikovo odpiianje ust in krilieaje z rokami se dopade aekemu gluhemu sosedu. »Domoviaa« ima za farovže ia r.a župaiike ia za kaplaae silno veliko skrb, da naravnost gialj''vo: ta župaik ji je predebel, oni presuh, ta hodi s preveliko vrečo po žbirci, oai blagoslavlja po hiši kiblce, tretji predrizno po lari krače in klobase: aobeaega koraka ne sme storiti duhovnifc, da ga ae bi opazilo in skritiziralo čuječe oiko za sveto vero vnetega uredaika »Domoviae.« Duhovnik ne sme storiti nobeaega političaeiTa koraka, ae sme spregovoriti nobene političae besede, da, še v cerkvi ne sme aastopati ipo cerkveaih predpisih, temveč po željah m poveljih »Domoviae«. Ljudje ne smejo župaika ubogati, to bi bilo klerikalao ia neuimao, zato bi bilo tudi neumno in otročje, bati se, oziroma ogibati se potuhnjene »Domo- viae«, ki s svojim protiverskim krempeljčkom neprestano spodfeopuje ugled duchovnika z raznimi smešnicami in lafc1 ajivimi poročili.  Jaiko oster protiverski krempelj, ob eaem debela laŁ ali pa zlobao zavijaaje zgodoviaske resaice: Na levi slika- Vodlatkovai, ki ga davi neka figura, a zraven sledeče bc- sedilo: Kakor so pred sto kti jezuiti pregaajali fraočiš* kaiia Vodaika . . . Nesramaa, ostudaa laž! Ali je bil po- licijsiki komisar Sia\ca Kremaitzer jezuit? Ia dvomi ko* misar grof Saurau je tudi bit jezuit? Torej avstrijski polf* caji so bili jezuiti? Pa ka| briga »Domovino« vse to, glav* ao je, da očrai jezuite, ozaaajevalce vere, četudi po krivi- ci. Laž mora pamagati, kjer je treba, samo da se lopne po tistih, ki ozaaaju;'ejo vero. Priprost Človek taike laži bere in veriaime! Saj tudi mora verjeti, če bere samo »Domo- vino«, a protiverski kremplji tega lista se vedao globlje zasajajo v aj^govo srce. Ako mislijo ustanovitelji Vodaikove družbe svoje n»< vovsajeno dlevce zalivati s tako strupeao brozgo lazi to zavijaaj zgodovinsldh dejstev — težko, če bo raslol