METEOROLOGIJA 
METEOROLOGY 
PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2018 
Climate in March 2018 
Tanja Cegnar 
 marcem se zač enja meteorološka pomlad. Moč sonč nih žarkov hitro narašč a in dan se od zač etka 
do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem 
vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povpreč je obdobja 1981−2010.  
 
 
 
 
 
 
Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka marca 2018 od povpreč ja obdobja 1981–2010 
Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, March 2018 
Marec je bil le na Obali za spoznanje toplejši od dolgoletnega povpreč ja, drugod je bil hladnejši kot 
obič ajno. V visokogorju, na jugozahodu države, v Babnem Polju, Godnjah in Slovenj Gradcu je bil 
zaostanek za dolgoletnim povpreč jem do 1 °C. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med −2 in 
Z

Agencija Republike Slovenije za okolje 
4 
−1 °C. Ponekod v Prekmurju, delu Zasavju in Dolenjske ter ponekod na obrobju Ljubljanske kotline so 
za dolgoletnim povpreč jem zaostajali za več kot 2 °C. 
V približno polovici države je padlo do 140 mm padavin, le na nekaj manjših območ jih Koroške, 
Štajerske in Dolenjske padavine niso dosegle 70 mm. Na Območ ju Julijskih Alp in Trnovske planote je 
padlo nad 200 mm. Največ ja izmerjena količ ina padavin je bila 444 mm, med kraje z izdatnejšimi 
padavinami se uvršč ajo Kneške Ravne, kjer so namerili 355 mm, na Č rnem Vrhu nad Idrijo je padlo 
335 mm in 311 mm na Krnu. 
Padavine so presegle dolgoletno povpreč je v več jem delu države. Dvakratnik dolgoletnega povpreč ja so 
dosegli ali presegli na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Plavah, Movražu in na Krnu. Koroška, Bela krajina 
in del Notranjske so za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostajali, vendar je padlo vsaj tri č etrtine 
toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. 
Sonč nega vremena je bilo precej manj kot obič ajno. Največ ji primanjkljaj je bil v Beli krajini, delu 
Zasavja in v visokogorju Julijskih Alp, kjer je sonce sijalo le od 50 do 60 % toliko č asa kot obič ajno. 
Na veliki več ini ozemlja je bilo od 60 do 70 % toliko sonč nega vremena kot v povpreč ju obdobja 
1981−2010. Še najbližje obič ajnemu trajanju sonč nega vremena so bilo v Slovenski Istri in na Goriškem 
ter na Gorič kem v Prekmurju, kjer je sonce sijalo vsaj 70 % toliko č asa kot obič ajno. 
Marca je bila snežna odeja v gorah obilna, na Kredarici je bila največ ja debelina č etrta največ ja doslej. 
Snežilo je tudi po nižinah v celinskem delu države. 
Marec 2018 se je v nižini zač el z izrazito hladnim vremenom, prvi dan meseca je povpreč na dnevna 
temperatura na Dolenjskem in na vzhodu države za dolgoletnim povpreč jem zaostajala za več kot 10 °C. 
Mraz je na Primorskem popustil nekoliko prej kot v celinskem nižinskem svetu. Ob koncu prve in 
zač etku druge tretjine meseca je bilo nadpovpreč no toplo. Kmalu po zač etku druge polovice meseca se 
je zač elo drugo, glede na obič ajne razmere, izrazito hladno obdobje. Marec se je konč al z nadpovpreč no 
toplim vremenom. V visokogorju so bili dnevi v prvi polovici meseca več inoma nadpovpreč no topli, 
izrazito se je ohladilo v drugi polovici meseca, trije dnevi proti koncu marca pa so bili nadpovpreč no 
topli.  
  
Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na 
Kredarici v marcu 
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 
1981–2010 
V Ljubljani je bila povpreč na temperatura marca 4,6 °C, kar je 1,9 °C pod povpreč jem obdobja 1981–
2010; k velikemu odklonu od dolgoletnega povpreč ja so najbolj prispevali nadpovpreč no hladni 
popoldnevi. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povpreč na 
temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povpreč no temperaturo 10,2 °C, sledita 
marca 2012 z 10,1 °C in 2014 z 10,0 °C, nato marec 2002 z 8,9 °C, v letih 1990 in 2001 je bila povpreč na 
-5
0
5
10
15
20
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
LJUBLJANA
-15
-12
-9
-6
-3
0
3
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018
Temperatura (° C)
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
5 
temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povpreč no temperaturo 
1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povpreč na temperatura marca 1958, marca 1962 
pa 2,2 °C. 
Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 1,4 °C, kar je 0,4 °C pod dolgoletnim povpreč jem. 
Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povpreč na najvišja 
dnevna temperatura je bila 8,4 °C, kar je 3,0 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Popoldnevi so bili 
najtoplejši marca 2012 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 
5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, 
vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo 
k narašč ajoč emu trendu temperature. 
Tako kot po nižinah je bila tudi v visokogorju povpreč na temperatura v marcu 2018 pod dolgoletnim 
povpreč jem. Na Kredarici je bila povpreč na meseč na temperatura zraka −6,8 °C, kar je 0,5 °C pod pov-
preč jem obdobja 1981–2010. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, sledil mu je 
marec 2012 z −2,7 °C, marca 1977 je bilo povpreč je −2,8 °C, sledi marec 2017 z −3,0 °C, v letih 1957 
in 1990 je bila povpreč na temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 
1987 s povpreč no temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 
1958 in 1962 je bila povpreč na temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 desno sta 
prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na 
Kredarici. 
Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Največ jih je bilo na Kredarici, 
kjer so ta pogoj izpolnjevali vsi dnevi. V Rateč ah jih je bilo 24, v Slovenj Gradcu 22, v Koč evju 21, v 
Biljah jih je bilo le 6, na Letališč u Portorož 3. V Ljubljani je bilo 11 hladnih dni, kar je precej več kot v 
zadnjih štirih letih. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici najmanj hladnih dni marca 2014, 
ko je bil tak le en dan, v marcih 1991, 1999 in 2001 ter 2016 so tako kot letos zabeležili le po dva taka 
dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, bilo jih je 26 (slika 3).  
  
Slika 3. Število hladnih dni v marcu 
Figure 3. Number of days with minimum daily tempera-
ture 0 °C or below in March  
Slika 4. Število ledenih dni v marcu 
Figure 4. Number of days with maximum daily tempera-
ture below 0 °C in March  
Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod ledišč em že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom 
pravimo ledeni. V Ljubljani so bili marca tokrat 3 ledeni dnevi. Od sredine minulega stoletja je bilo v 
Ljubljani s tokratnim dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en 
leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. 
Absolutna najnižja temperatura v marcu 2018 je bila na Kredarici dosežena 22. dan meseca, drugod po 
državi pa je bilo najbolj mraz že prvo marč evsko jutro.  
0
5
10
15
20
25
30
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni
LJUBLJANA
0
1
2
3
4
5
6
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
6 
 
 
 
 
 
 
Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu 
Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March  
 
Slika 6. Pomlad na ljubljanskem Rožniku. 
13. marec 2018 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 6. Spring on Rožnik, 13 March 2018 
(Photo: Iztok Sinjur) 
-20
-15
-10
-5
0
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
LJUBLJANA
12
14
16
18
20
22
24
26
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
LJUBLJANA
-25
-20
-15
-10
-5
0
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
MURSKA SOBOTA
14
16
18
20
22
24
26
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
M. SOBOTA
-30
-25
-20
-15
-10
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018
Temperatura (° C)
KREDARICA
-3
0
3
6
9
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018
Temperatura (° C)
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
7 
Najvišjo temperaturo v marcu so v visokogorju, na severovzhodu države in na Bizeljskem izmerili med 
10. in 13. marcem. V pretežnem delu države pa je bilo najtopleje 28. ali 30. marca.  
Slika 7. Odklon povpreč ne temperatu-
re zraka marca 2018 od povpreč ja 
1981−2010 
Figure 7. Mean air temperature ano-
maly, March 2018 
Marec 2018 je bil le na Obali za spoznanje toplejši od dolgoletnega povpreč ja, na Letališč u Portorož je 
bil odklon 0,2 °C. Na jugozahodu države, v Babnem Polju, Godnjah in v Slovenj Gradcu je bil zaostanek 
za dolgoletnim povpreč jem do 1 °C. Tudi v visokogorju je bil negativen odklon majhen, na Kredarici 
so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali za 0,5 °C. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med −2 in 
−1 °C. Ponekod v Prekmurju, delu Zasavja in Dolenjske ter ponekod na obrobju Ljubljanske kotline so 
za dolgoletnim povpreč jem zaostajali za več kot 2 °C. 
 
Slika 8. Greben bohinjskih gora z Rodico. 22. marec 2018 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 8. Rodica, 22 March 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
8 
  
  
  
  
Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2018 
Figure 9. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2018 
-20
-15
-10
-5
0
5
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
KREDARICA
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
LJUBLJANA
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
NOVO MESTO
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
CELJE
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
LET . MARIBOR
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
MURSKA SOBOTA
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
BILJE
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
T emperatura (° C)
PORTOROŽ

Agencija Republike Slovenije za okolje 
9 
Na prikazanih potekih povpreč ne temperature v marcu je najtoplejši marec 1994, na Obali marec 2001; 
najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. 
  
  
  
Slika 10. Potek povpreč ne temperature zraka v marcu 
Figure 10. Mean air temperature in March 
Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 19, je bilo na v Kneških Ravnah, 18 takih dni je bilo v Novi 
vasi, 17 na Kredarici. 
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke 
nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je tam padavin obič ajno veliko ali malo. 
-12
-10
-8
-6
-4
-2
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018
Temperatura (° C)
KREDARICA
0
2
4
6
8
10
12
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
LJUBLJANA
0
2
4
6
8
10
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
MURSKA SOBOTA
2
4
6
8
10
12
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
PORTOROŽ
0
2
4
6
8
10
12
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
NOVO MESTO
0
2
4
6
8
10
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Temperatura (° C)
CELJE

Agencija Republike Slovenije za okolje 
10 
 
Slika 11. Porazdelitev padavin, marec 
2018 
Figure 11. Precipitation, March 2018 
Slika 12. Višina padavin marca 
2018 v primerjavi s povpreč jem 
obdobja 1981−2010 
Figure 12. Precipitation amount 
in March 2018 compared with 
1981−2010 normals 
 
Višina padavin marca 2018 je prikazana na sliki 11. V približno polovici države je padlo do 140 mm 
padavin. Le na nekaj manjših območ jih Koroške, Štajerske in Dolenjske padavine niso dosegle 70 mm. 
Na Območ ju Julijskih Alp in Trnovske planote so padavine presegle 200 mm. Največ ja izmerjena 
količ ina padavin je bila 444 mm, med kraje z izdatnejšimi padavinami se uvršč ajo Kneške Ravne, kjer 
so namerili 355 mm, na Č rnem Vrhu nad Idrijo je padlo 335 mm in 311 mm na Krnu.  
Slika 13. Zaradi padavin in taleč ega 
snega so vodotoki moč neje narastli, 
Brezje pri Grosupljem, 18. marec 2018 
(foto: Iztok Sinjur) 
Figure 13. Due to precipitation and 
melting snow water levels increased, 
Brezje pri Grospupljem, 18 March 
2018 (Photo: Iztok Sinjur) 
 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
11 
Padavine so presegle dolgoletno povpreč je v več jem delu države. Dvakratnik dolgoletnega povpreč ja so 
dosegli ali presegli na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Plavah, Movražu in na Krnu. Koroška, Bela krajina 
in del Notranjske so za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostajali, vendar je povsod padlo vsaj tri 
č etrtine toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. 
Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namoč en leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti 
leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marec 2002 in 2012, na Kredarici, v 
Murski Soboti, Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973. 
 
Slika 14. Meseč na višina padavin v mm marca 2018 in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 14. Monthly precipitation amount in March 2018 and the 1981–2010 normals 
Na sliki 16 so prikazane padavine v marcu od leta 1951 do 2018 za merilne postaje Ljubljana, Murska 
Sobota, Novo mesto, Celje, Kredarica in Portorož. 
0 50 100 150 200 250 300 350 400
Č rnivec
Krvavec
Zg. Jezersko
Kredarica
Kranjska G.
Rateč e
Soč a
Breginj
Kobarid
Krn
Kn. Ravne
Vojsko
Č rni Vrh
Plave
N. Gorica
Bilje
Godnje
Movraž
Portorož
N. vas na Bl.
Babno Polje
Koč evje
Topol
Ljubljana
Vrhnika
Sevno
Lisca
Bizeljsko
Sevnica
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Vojnik
Logarska D.
Velenje
Maribor
Dravograd
Sl. Gradec
Ptuj
Lendava
M. Sobota
Vel. Dolenci
povpreč je obdobja 1981-2010 marca 2018

Agencija Republike Slovenije za okolje 
12 
Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, marec 2018 
Table 1. Monthly meteorological data, March 2018 
Postaja Padavine in pojavi 
 RR RP SD SSX  SS 
Brnik 135 150 12 36  15 
Zgornje Jezersko 164 142 14 58  22 
Planina pod Golico 157 141 11 24   
Soč a 248 161 16 22  11 
Kobarid 271 164 16 4  3 
Kneške Ravne 355 194 19 19  13 
Nova vas 111 104 18 91  24 
Sevno 80 100 10 50  13 
Slovenske Konjice 87 133     
Lendava 99 202 15 22  11 
Veliki Dolenci 71 176 10 40  13 
LEGENDA: LEGEND: 
RR − višina padavin (mm)  RR − precipitation (mm) 
RP − višina padavin v % od povpreč ja  RP − precipitation compared to the normals 
SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as)  SS − number of days with snow cover 
SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm)  SSX − maximum snow cover 
SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm   SD − number of days with precipitation 
Marca je v Ljubljani padlo 122 mm, kar je 39 % nad dolgoletnim povpreč jem. Odkar potekajo meritve 
v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namoč en marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je 
padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj 
suh je bil marec leta 1973, padlo je manj kot mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 
pa 3 mm padavin.  
Slika 15. V gorah je bila snežna odeja obilna, 24. 
marec 2018 (foto: T. Cegnar) 
Figure 15. Snow cover in the mountains was 
abundant, 24 March 2018 (Photo: T. Cegnar)  
 
Na sliki 17 je shematsko prikazano trajanje sonč nega obsevanja marca 2018 v primerjavi z dolgoletnim 
povpreč jem. Povsod po državi je bilo sonč nega vremena precej manj kot v povpreč ju obdobja 
1981−2010. Največ ji primanjkljaj je bil v Beli krajini, delu Zasavja in v visokogorju Julijskih Alp. V 
teh krajih je bilo le od 50 do 60 % toliko sonč nega vremena kot obič ajno. Na veliki več ini ozemlja je 
bilo od 60 do 70 % toliko sonč nega vremena kot v povpreč ju obdobja 1981−2010. Še najbližje 
obič ajnemu trajanju sonč nega vremena so bili v Slovenski Istri in na Goriškem ter na Gorič kem v 
Prekmurju, kjer je osonč enost presegla 70 % dolgoletnega povpreč ja. 
V Ljubljani je sonce sijalo 96 ur, kar je 65 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar merimo trajanje sonč nega 
obsevanja v Ljubljani je bilo največ sonč nega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi 
mu marec 1953 (248 ur), z 214 urami sledi marec 2017, med bolj sonč ne spadajo še marci v letih 1981 
(212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sonč nega obsevanja, 
68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sonč nega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
13 
  
  
 
 
  
Slika 16. Padavine v marcu 
Figure 16. Precipitation in March  
Slika 17. Trajanje sonč nega obse-
vanja marca 2018 v primerjavi s 
povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 17. Bright sunshine duration 
in March 2018 compared with 
1981−2010 normals 
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Padavine (mm)
LJUBLJANA
0
50
100
150
200
250
300
350
400
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018
Padavine (mm)
KREDARICA
0
50
100
150
200
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Padavine (mm)
CELJE
0
50
100
150
200
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Padavine (mm)
PORTOROŽ
0
50
100
150
200
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Padavine (mm)
NOVO MESTO
0
50
100
150
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Padavine (mm)
MURSKA SOBOTA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
14 
Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. O največ jasnih dnevih so poroč ali v Biljah, kjer 
so opazili tri take dneve, drugod po državi so poroč ali o enem ali dveh takih dnevih. V Ljubljani je bil 
en tak dan (slika 19), dolgoletno povpreč je pa znaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo 
osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo marca v Ljubljani v letu 1953, in sicer 14 dni, 
marca leta 1961 pa 13. 
  
  
Slika 18. Število ur sonč nega obsevanja v marcu 
Figure 18. Bright sunshine duration in hours in March 
Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. 21 takih dni je bilo v Koč evju, po 20, so jih 
našteli v Postojni, na Bizeljskem in v Mariboru. Najmanj takih dni je bilo na Obali, poroč ali so o 
petnajstih oblač nih dnevih. V Ljubljani je bilo 17 oblač nih dni (slika 20), marca 1964 je bilo 25 oblač nih 
dni, le en oblač en dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. 
 
 
Slika 19. Število jasnih dni v marcu 
Figure 19. Number of clear days in March  
Slika 20. Število oblač nih dni v marcu 
Figure 20. Number of cloudy days in March  
Povpreč na oblač nost je bila v pretežnem delu države med 7,5 in 8,5 desetin. Manj neba so v povpreč ju 
oblaki prekrivali na Obali. 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Sonč no obsevanje (ura)
LJUBLJANA
0
50
100
150
200
250
1957 1964 1971 1978 1985 1992 1999 2006 2013
Sonč no obsevanje (ura)
KREDARICA
0
50
100
150
200
250
1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011
Sonč no obsevanje (ura)
NOVO MESTO
0
50
100
150
200
250
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Sonč no obsevanje (ura)
MURSKA SOBOTA
0
2
4
6
8
10
12
14
16
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni
LJUBLJANA
0
5
10
15
20
25
30
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
15 
  
  
  
  
Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) marca 2018 (Opomba: 24-urno 
višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) 
Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 
2018 
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
BILJE
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
SLOVENJ GRADEC
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
LJUBLJANA
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
NOVO MESTO
0
2
4
6
8
10
12
14
0
2
4
6
8
10
12
14
16
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
MURSKA SOBOTA
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
PORTOROŽ
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
LET . MARIBOR
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Sonč no obsevanje (ura)
Padavine (mm)
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
16 
Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, marec 2018 
Table 2. Monthly meteorological data, March 2018 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP 
Lesce 506 2,5 −1,5 6,5 −1,2 14,3 28 −14,6 1  0       126 141         
Kredarica 2513 −6,8 −0,5 −4,2 −9,3 1,7 10 −18,7 22 31 0 831 79 55 7,6 17 2 168 134 17 2 24 31 550 31 735,3 3,3 
Rateč e–Planica 864 0,3 −1,4 5,4 −3,3 11,7 28 −15,1 1 24 0  106 66    125 147 12   31 78    
Bilje 55         6 0  118 72 7,6 19 3 149 185 12   0 0    
Letališč e Portorož 2 8,1 0,2 12,2 4,7 19,1 30 −2,7 1 3 0 351 138 79 6,7 15 2 80 127 12 1 1 0 0 0 1005,7 8,1 
Postojna 533 3,1 −1,3 6,5 0,0 12,7 30 −11,0 1 16 0 524 98 66 7,8 20 2 151 142 16 4 4 14 37 3  6,8 
Koč evje 467 2,3 −1,5 6,8 −1,7 14,6 28 −14,5 1 21 0 548   8,5 21 1 99 98 14 0 2 17 64 6  6,2 
Ljubljana 299 4,6 −1,9 8,4 1,4 17,6 30 −10,3 1 11 0 478 96 65 7,9 17 1 122 139 12 2 9 11 27 6 971,8 6,8 
Bizeljsko 175 4,2 −1,9 9,0 0,3 18,0 13 −15,2 1 15 0 489   7,6 16 1 62 85 12 1 2 10 19 6   
Novo mesto 220 3,9 −2,1 8,3  15,9 30 −13,7 1 16 0  86 61 7,8 20 2 84 96 11   13 51    
Č rnomelj 157 4,4 −1,4 9,4 0,1 17,5 30 −13,5 1 13 0 483   8,2 19 1 84 96 14 1 1 13 55 6  7,1 
Celje 242 3,6 −1,6 8,3 −0,4 16,4 28 −20,3 1 16 0       87 122 9   12 34    
Maribor  275 3,8 −2,2 8,2 0,2 15,8 11 −16,4 1 16 0 501 94 66 8,3 20 0 85 130 11 0 0 12 37 1  6,1 
Slovenj Gradec 444 2,9 −0,9 7,5 −1,2 14,7 28 −16,9 1 22 0  96 66 8,1 18 1 60 85 10   19     
Murska Sobota 187 3,7 −1,7 8,1 −0,4 15,7 12 −19,1 1 17 0  99 67 7,9 18 1 90 184 14   12 17    
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm)   
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). 
∑ =
− ° =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 č e je C
i
TS ° ≤ 12 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
17 
 
Ljubljana Murska Sobota Kredarica 
   
Novo mesto Portorož – letališč e Bilje 
 
 
 
 m/s   Slika 22. Vetrovne rože, marec 2018   Figure 22. Wind roses, March 2018 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
18 
Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi 
polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ-
kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od 
postaje do postaje moč no razlikuje. 
Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa 
ne moremo sklepati na razmere na morju; vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 44 % 
vseh terminov. Burja je bila zastopana z 10 %, ta smer je imela najvišjo povpreč no hitrost. 
V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 63 % vseh terminov. V Ljubljani je 
jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 21 % vseh terminov, vzhodnik s sosednjima smerema in 
severovzhodnik so pihali v 36 % terminov. V Murski Soboti je jugozahodnik s sosednjima smerema 
pihal 19 % terminov, v povpreč ju je imel jugozahodnik tudi najvišjo hitrost. Vzhodjugovzhodnik s 
sosednjima smerema pa v dobrih 28 %. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, 
zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 45 % vseh 
terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 34 %. 
Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % vseh terminov, jugovzhodniku s 
sosednjima smerema pa dobrih 31 %. 
 
Slika 23. Meteorološka postaja v Breginju, 8. marec 2018 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 23. Meteorological station in Breginj, 8 March 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 
Prva tretjina marca je bila hladnejša kot obič ajno, najmanjši negativni odklon je bil na Obali. Drugod 
po državi je bil odklon med −1 in −3,5 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, največ ji 
relativni presežek je bil na Obali, v Rateč ah pa ni padla niti tretjina obič ajnih padavin. Sonč nega 
vremena je povsod opazno primanjkovalo, nikjer niso presegli 80 % obič ajne osonč enosti. 
Povpreč na temperatura v osrednji tretjini marca je več inoma nekoliko zaostajala za dolgoletnim 
povpreč jem, odkloni so bili manjši kot v prvi tretjini meseca. Več ina odklonov je bila med 0 in −1,5 °C, 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
19 
Le na Koroškem in v Prekmurju so nekoliko presegli dolgoletno povpreč je, izstopala pa je Obala, kjer 
je bila osrednja tretjina marca 1,1 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju.  
 
Padavine so bile v osrednji tretjini meseca 
izrazito obilne, v kar nekaj krajih je padlo več 
kot štirikrat toliko padavin kot obič ajno, na 
Goriškem so presegli šestkratnik dolgoletnega 
povpreč ja. Tudi v drugi tretjini meseca je 
sonč nega vremena moč no primanjkovalo, na 
Notranjskem je sonce sijalo manj kot tri de-
setine toliko č asa kot obič ajno, v Prekmurju so 
se najbolj približali dolgoletnemu povpreč ju, 
vendar je tudi tam sonce sijalo le šest desetin 
toliko č asa kot obič ajno. 
Slika 24. Debela snežna odeja na Pokljuki. 9. ma-
rec 2018 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 24. Deep snow cover on Pokljuka, 9 March 
2018 (Photo: Iztok Sinjur) 
Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1981–2010 v 
marcu 2018 
Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, March 
2018 
Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje 
 I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M 
Portorož −0,8 1,1 −0,9 0,2 184 416 7 127 56 39 140 79 
Bilje −1,5  −0,5  135 620 68 185 52 40 126 74 
Postojna −2,1 −0,5 −1,0 −1,3 111 414 58 142 46 27 124 65 
Koč evje −2,3 −1,7 −1,4 −1,5 77 338 16 98     
Rateč e −1,4 −1,2 −1,5 −1,4 31 413 114 147 62 31 107 66 
Lesce −2,4 −1,1 −0,9 −1,5 75 430 76 141     
Slovenj Gradec −1,9 0,2 −1,2 −0,9 123 113 62 85 80 54 66 66 
Brnik −2,8 −1,5 −1,2 −1,5 87 367 103 150     
Ljubljana −2,8 −1,3 −1,3 −1,9 103 363 72 139 43 39 114 67 
Novo mesto −3,3 −1,2 −1,8 −2,1 115 222 5 82 49 46 80 59 
Č rnomelj −2,9 −0,7 −2,0 −1,4 106 306 17 96     
Bizeljsko −3,4 −0,5 −1,9 −1,9 129 184 11 85     
Celje −2,9 −0,7 −1,9 −1,6 112 194 95 122 67 37 78 60 
Maribor −3,4 −0,9 −2,2  113 335 51 130 69 56 74 66 
Murska Sobota −3,1 0,1 −2,2 −1,7 149 483 80 184 67 62 73 67 
Veliki Dolenci −3,0 −0,8 −2,7 −2,2 59 483 107 176     
LEGENDA:         
Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) 
Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) 
Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) 
I., II., III., M − tretjine in mesec 
LEGEND:         
Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) 
Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) 
Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) 
I., II., III., M − thirds and month 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
20 
Hladnejša kot obič ajno je bila tudi zadnja tretjina marca, odkloni so bili od −0,5 in −2,7 °C. Z redkimi 
izjemami, kjer so nekoliko presegli dolgoletno povpreč je, so bile padavine skromne, ponekod jih je bilo 
le za vzorec. Osonč enost je bila nadpovpreč na v zahodni polovici države in na območ ju Ljubljane. 
Največ ji presežek je bil na Obali, kjer je bilo dve petini več sonč nega vremena kot obič ajno. V vzhodni 
polovici države so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, najbolj na Koroškem, kjer so dosegli le 66 % 
dolgoletnega povpreč ja. 
Nevihte so marca še zelo redke, ponekod so poroč ali o dveh dnevih z nevihto ali grmenjem.  
  
  
 
Slika 25. Največ ja debelina snega v marcu 
Figure 25. Maximum snow cover depth in March 
 
Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Zadnji dan marca je bila snežna odeja debela 5,5 m, 
kar moč no presegla dolgoletno povpreč je. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 
(588 cm) in 2009 (560 cm), na č etrto mesto se uvršč a tokratni marec, sledi pa marec 2014 (530 cm). 
Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) 
ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 
Marca 2018 je snežilo tudi v nižini, izjema je bil nižinski svet Primorske. V Rateč ah je višina snežne 
odeje dosegla 78 cm, tla je sneg prekrival ves mesec.  
0
100
200
300
400
500
600
700
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018
Debelina snežne odeje (cm)
KREDARICA
0
10
20
30
40
50
60
70
80
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Debelina snežne odeje (cm)
LJUBLJANA
0
10
20
30
40
50
60
70
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Debelina snežne odeje (cm)
MURSKA SOBOTA
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Debelina snežne odeje (cm)
NOVO MESTO
0
50
100
150
200
250
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Debelina snežne odeje (cm)
RATEČ E

Agencija Republike Slovenije za okolje 
21 
 
Slika 26. Dnevna višina snežne odeje marca 2018 
na Kredarici 
Figure 26. Daily snow cover depth in March 2018 
 
 
 
 
 
 
Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu 
Figure 27. Number of days with snow cover in March 
Na Kredarici so zabeležili 24 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. 
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 
opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spreme-
nljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k 
manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo marca 2018 kar 9 dni z opaženo meglo. 
Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 
in 2002, le po en meglen dan pa je bil v enajstih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001, 2003, 
2012, 2015, 2016 in 2017). 
0
100
200
300
400
500
600
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Debelina snežne odeje (cm)
KREDARICA
0
5
10
15
20
25
30
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni s snežno odejo
LJUBLJANA
0
5
10
15
20
25
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni s snežno odejo
MURSKA SOBOTA
0
5
10
15
20
25
30
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni s snežno odejo
NOVO MESTO
0
5
10
15
20
25
30
35
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni s snežno odejo
RATEČ E

Agencija Republike Slovenije za okolje 
22 
Slika 28. Število dni z meglo marca 
8 
Figure 28. Number of foggy days in 
March 8 
Na sliki 29 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je 
nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 6. marca se je zrač ni tlak spustil na 960,0 mb, kar 
je bila najnižja vrednost v celotnem mesecu. Najvišje se je zrač ni tlak marca 2018 povzpel 21. dne, 
dnevno povpreč je je doseglo 985,6 mb.  
  
Slika 29. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 
2018 
Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2018 
Na sliki 29 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Delni 
tlak vodne pare je bil najnižji prvi dan meseca, dnevno povpreč je je bilo 3 mb. Sledilo je v glavnem 
narašč anje vse 12. marca, takrat je bilo dnevno povpreč je 9,7 mb. Sledilo je več inoma upadanje, 
22. marca je bilo dnevno povpreč je le 3,2 mb. Nato se je vsebnost vodne pare v zraku poveč evala, največ 
vodne pare je bilo v zraku zadnje tri dni meseca, 30. marca je bilo dnevno povpreč je 10,5 mb. 
SUMMARY 
March 2018 was only on the Coast slightly warmer than the long-term average; elsewhere it was colder 
than usual. The negative anomaly was up to 1 °C in the mountains, in the south-west of the country, in 
Babno Polje, Godnje and in Slovenj Gradec. In the predominant part of Slovenia the anomaly was 
between −2 and −1 °C. In parts of Prekmurje, Zasavje and Dolenjska, and in some places on the 
outskirts of the Ljubljana basin the negative anomaly exceeded 2 °C. 
Up to 140 mm of precipitation fell in about half of the country, and only some smaller areas of Koroška, 
Štajerska and Dolenjska reported slightly less than 70 mm of precipitation. In the area of the Julian Alps 
and the Trnovska planota precipitation exceeded 200 mm. The highest measured amount was 444 mm. 
0
3
6
9
12
15
18
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014
Število dni
LJUBLJANA
955
960
965
970
975
980
985
990
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Zrač ni tlak (mb)
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Tlak vodne pare (mb)

Agencija Republike Slovenije za okolje 
23 
Precipitation has exceeded the long-term average in most of the country. Twice of the long-term average 
has been reached or exceeded in the far east of Prekmurje, in Plave, Movraž and Krn. Less precipitation 
than on the long-term average was observed in Koroška, Bela krajina and the part of Notranjska, but 
also there at least three-quarters of the normal fell. 
The sunny weather was much less than usual. The biggest deficit was in Bela krajina, part of Zasavje 
and in the high mountains, where the sun shone only from 50 to 60 % as much as usual. In the vast 
majority of the territory, between 60 and 70 % of the normal sunny weather was reported. The closest 
to the usual duration of sunny weather were in Slovenska Istra, in the Goriška region and Gorič ko in 
Prekmurje, where at least 70 % of the normal was reported. 
In March, the snow cover in the mountains was abundant; on Kredarica, the maximum snow cover was 
the fourth highest ever. In March it was occasionally snowing also in the lowland with the exception of 
the lowland of the Primorska region. 
 
Slika 30. Zimska pokrajina na Uskovnici, 22. marec 2018 (foto: Boris Štibernik) 
Figure 30. Winter landscape on Uskovnica, 22 March 2018 (Photo: Boris Štibernik) 
Abbreviations in the Table 2:  
NV  − altitude above the mean sea level (m) PO  − mean cloud amount (in tenth) 
TS  − mean monthly air temperature (°C) SO  − number of cloudy days 
TOD  − temperature anomaly (°C) SJ  − number of clear days 
TX  − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR  − total amount of precipitation (mm) 
TM  − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP  − % of the normal amount of precipitation 
TAX  − absolute monthly temperature maximum (°C) SD  − number of days with precipitation ≥ 1 mm  
DT  − day in the month SN  − number of days with thunderstorm and thunder 
TAM  − absolute monthly temperature minimum (°C) SG  − number of days with fog 
SM  − number of days with min. air temperature < 0 °C SS  − number of days with snow cover at 7 a. m. 
SX  − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX  − maximum snow cover depth (cm) 
TD  − number of heating degree days  P  − average pressure (hPa) 
OBS  − bright sunshine duration in hours  PP  − average vapor pressure (hPa) 
RO  − % of the normal bright sunshine duration