Domoznanski oddelek
35
NOVICE občine 1999
352(497.4 Juršinci)
gl
w
6005767,3
COBISS o
1	g
3	
NOVICE
^Občine )ur$inci
Leto IV, številka 3
23. december 1999
Spoštovani občanke in občani!
Ob zaključku leta na pragu novega tisočletja in v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov je čas za pogled nazaj in za tehten premislek o vsem, kar nas čaka v novem tisočletju.
Imamo različne želje in verjamem, da tudi velike potrebe, ki se jih vedno ne da uresničiti, pa vendar se poskušam truditi, da bi iz možnega potegnili čim več in poskušali zadovoljiti čim več vaših potreb, spoštovane občanke in občani.
Z vami si želim praznovati blagoslovljene božične praznike, želim si, da bi skupaj dočakali predvsem srečno,
zdravo in miru polno novo leto.
Vsem želim tudi, da bi se vam uresničilo čim več želja ter da bi bilo novo tisočletje čas, ko bi se ta generacija, ki je imela srečo, da je dočakala ta trenutek in na katere plečih so bila bremena velikega investicijskega ciklusa, razbremenila.
Zavedam se, da gospodarska situacija ni rožnata, pa kljub temu menim, da smo skupaj sposobni postoriti še marsikaj dobrega. Za starejše želim mirno in dostojno jesen življenja, za srednjo generacijo zagotovitev perspektive na različnih področjih, za najmlajše pa veselo otroštvo in vzpostavitev pogojev, ki trkajo na vrata nove generacije.
Vaš župan Alojz KAUČIČ
<zNoviaz - Z

;■
glg
—
: •
25. dem/oše* iggg
TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE V
OBČINI IURŠINCI
V	nedeljo, 5. decembra, na večer pred sv. Miklavžem, je v prosvetni dvorani v Juršincih okrog 160 otrok rojenih od 1992 do 1997 skupaj s svojimi starši čakalo na prihod sv. Miklavža.
V	dvorani, premajhni za vse obiskovalce je vse najprej pozdravil župan g. Alojz KAUČIČ, nato pa nas je s svojim programom ogrela priznana pevka MONI.
Zatem so prišli težko pričakovani MIKLAVŽ, ANGELI in PARKLJI Po
kratkem Miklavževem programu je nastopilo tudi nekaj pogumnih malčkov, za tem pa je Miklavž otrokom razdelil darila.
Organizator miklavževanja - SLS podružnica Juršinci se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji,
posebej pa še občini in županu občine Krajncu, Dragovič. Juršinci, Prosvetnemu društvu dr.
Anton Slodnjak Juršinci, g. župniku, pevki Moni -Simoni Pučko, trgovini “VINŠAK” iz Rotmana, gostilni “BAR KAUČIČ”, družini Martina SLOD-N J A K A ,
B o d k o v c i , družini Alojza H E R G A ,
Gabrnik, za ozvočenje pa Zvonku
Andrej ČEH
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA
KRIŽA JURŠINCI
Krajevna organizacija RK Juršinci deluje v taki obliki že od leta 1996. Tudi letos smo od Občinske organizacije RK Ptuj dobili pakete “NIKOLI SAM”, pralni prašek, termoforje in živila. Obiskali smo 173 gospodinjstev, v katerih živijo osamljeni, ostareli in pomoči potrebni občani naše občine. Razdelili smo 100 paketov, 100 vrečk pralnega praška, 18 termoforjev in živila. Po letošnjem občnem zboru KO RK Juršinci je začel delovati podmladek RK Juršinci, ki ga vodi učiteljica Cirila Kračun. Pri razrednih urah imajo predavanja (mesec boja proti alkoholu in nikotinu), prodajali so tudi novoletne voščilnice RK (Slovenije), denar pa je bil namenjen za obnovitev mladinskega zdravilišča in letovišča RK Slovenije Debeli Rtič. Na šoli so zbirali tudi oblačila in igrače in pomladkarji so obiskali 11 družin v humanitarni
Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci.
Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela, Simon Toplak, Stanislav Holc in Dragica Majcen Toš.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Javno glasilo NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1413.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Novice Občine Juršinci med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci.
Tel.: (062) 758-214.
Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov.
Lektorica: Bojana Kolenko.
| V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun.
Računalniško oblikovanje in priprava: Zmagoslav Šalamun.
Tisk Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače.
akciji - NIKOLI SAMI.
Mnogim je še več kot darilo pomenila topla beseda in občutek, da v tem predprazničnem času niso ostali sami.
Iz šole smo dobili tudi rabljene klopi in stole za opremo naše sobe v podstrešnem prostoru občinske stavbe.
Vsako prvo nedeljo v mesecu je med 9. in 10. uro organizirano prostovoljno brezplačno merjenje krvnega pritiska. Pritisk meri ga. Anica ČEH.
KO RK Juršinci je organizirala tudi dve krvodajalski akciji, ki sta bili številčno dobro obiskani, saj smo pridobili tudi nekaj mladih prostovoljnih krvodajalcev in krvodajalk. Zahvaljujem se vsem, ki ste prostovoljno darovali kri in želim, da bi se te humane akcije udeleževali v čim večjem številu, saj ste s svojo krvjo rešili marsikatero življenje.
Hvala članom, sodelavcem in občanom, ki ste zaslužni, da KO RK Juršinci uspešno deluje.
Predsednica KO RK Juršinci Anica ČEH
VSEBINA
1.	ODLOK	2. ODLOK
o spremembi odloka o proračunu Občine Juršinci za leto o proračunu Občine Juršinci za leto 2000. 1999.
1.
Na podlagi Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98) in Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci, št. 12/95) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 22.11.1999 sprejel
besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Občini Juršinci.
2.	člen
Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 2000 znašajo:
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE JURŠINCI ZA LETO 1999
a) bilanca prihodkov in odhodkov -prihodki	185.880.604,00 SIT
-odhodki	195.174.634,00 SIT
1.	člen
V odloku o proračunu Občine Juršinci za leto 1999 (Ur. vestnik Občine Juršinci, št. 1/99) se drugi člen spremeni tako, da glasi:
skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1999 znašajo 207.832.830 SIT in sicer v : bilanci prihodkov in odhodkov - prihodki	207.832.830 SIT
-odhodki	207.832.830 SIT
Spremembe	višine prihodkov in	odhodkov	občinskega
proračuna so	prikazane v bilanci prihodkov	in odhodkov,	ki
so sestavni del proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Št.: 403/287/99 Juršinci, 22.novembra 1999
Župan Občine JurSinci Alojz KAUČIČ, s.r.
b) račun financiranja
-	prihodki (kredit) 9.294.030,00 SIT
-	odhodki	—
3.	člen
Proračun vključuje prihodke za primerno porabo in prihodke za financiranje drugih nalog občine.
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, računu financiranja in v posebnem delu proračuna, ki so sestavni del proračuna.
4.	člen
Za izvrševenje občinskega proračuna je odgovoren župan, ki je tudi odredbodajalec.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se porabljajo namensko. Nakup opreme in investicijska dela morajo biti oddana s pogodbo, izvajalci pa izbrani na podlagi javnega razpisa ali zbiranja ponudb, skladno z Zakonom o javnih naročilih.
2.
Na podlagi Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, štev. 80/94, 56/98,) in Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci št.1/99), je Občinski svet Občine Juršinci, dne 6.12.1999, sprejel:
ODLOK
o proračunu Občine Juršinci za leto 2000 1. člen
S proračunom Občine Juršinci za leto 2000 (v nadaljnjem
6.	člen
Sredstva proračuna se med letom praviloma enakomerno dodeljujejo, kot mesečne akontacije med vse porabnike proračuna, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna občine.
7.	člen
V rezerve Občine Juršinci se izloči 0,5 % prihodkov za zagotovljeno porabo.
<zNoulaz - 4
23. cUazm&eK /999
8.	člen
Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij na področju gospodarske infrastrukture se bo občina zadolžila v višini 9.294.030,00 SIT.
Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene župan Občine Juršinci.
9.	člen
Župan Občine Juršinci je pooblaščen, da odloča o porabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1.1.2000 dalje.
Štev.: 403-318/99 Datum: 6.12.1999
Župan Občine Juršinci: Alojz KAUČIČ, s.r.
OBČINA JURŠINCI BILANCA PRIHODKOV N ODHODKOV	Plan 2000
PRIHODKI	
I. PRIHODKI ZA PRIMERNO PORABO A+B+C+D	156.220.000
A. Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino	25.526.000
B. Prihodki, ki pripadajo občini	1.026.000
C, F nančna izravnava	126.638.000
D. PR HODKI OBČINE ZA FINANCIR. PORABE	3.030.000
E. Prihodki od premoženja	762.000
F. Sredstva samoprispevka	6.000.000
G. Drugi prihodki	4.850.000
H. Prihodki z naslova sofinanciranja občani	5.300.000
II. Prihodk iz naslova sofinanciranja RS	11.000.000
III. Prenos pr hodkov iz pretek ega leta	1.748.604
VS PRIHODKI SKUPAJ	185.880.604
Račun financiranja Zado ževanje proračuna - kredit	9.294.030
PRVENSTVO OBČINE JURŠINCI V SMUČARSKIH SKOKIH NA SKAKALNICI V ŠTAMPUHU
27. novembra se je okrog dvajset skakalcev iz občine Juršinci pomerilo v treh kategorijah na mali 25 metrski skakalnici. Uvrstitve so bile naslednje: dečki do 15 let:
1.	Matej RIŽNAR, Juršinci
2.	Darjan ČEH, Rotman
3.	Dušan RIŽNAR, Bodkovci člani:
1.	Boštjan MATJAŠIČ, Rotman
2.	Dušan KOSTANJEVEC, Grlinci
3.	Jože KRAJNC, Rotman
Od veteranov se je najbolje odrezal Jože RIŽNAR, Bodkovci.
Organizator ŠD Slovenske gorice Juršinci je vsem naštetim podelil priznanja in medalje.
Predsednik smučarske sekcije ŠD Slovenske gorice Juršinci: Andrej ČEH
OBČNA JURŠINCI	P an 2000
POSEBNI DEL PRORAČUNA	
ODHODKI	
1. DEJAVNOST OBČINSKIH	7.710 056
ORGANOV	
2. DEJAVNOST UPRAVE	18.518.200
OBČ NE	
3. IZOBRAŽEVANJE	11.262.260
4. SOCIALNO VARSTVO	12.769.292
5. OTROŠKO VARSTVO	15.200.000
6. KULTURA	3.090 000
7. ŠPORT	1.839.240
8. ZDRAVSTVO	7.085.000
9. RAZISKAVE	152.161
10. KMET JSTVO	8.000.000
11. TURIZEM	1.000 000
12. VARSTVO PRED	2.993 933
NARAVNIM IN DRUGIMI	
NESREČAM	
13. DROBNO GOSPODARSTVO	1.700 000
IN PODJETNIŠTVO	
14. STANOVANJSKA	250.000
DEJAVNOST	
15. KOMUNALNA DEJAVNOST	1.300 000
16. CESTNA DEJAVNOST	9.800 000
17. DRUGI ODHODK	6.810 000
ODHODKI (1. do 17.)	109.480.142
18. INVESTICIJSKI ODHODK	85.694.492
ODHODKI SKUPAJ	195.174.634
11. ŠAHOVSKO PRVENSTVO OBČINE JURŠINCI 1999
je potekalo v kletni sobi občine Juršinci v novembru in decembru letos. Udeležilo se ga je 8 šahistov iz občine.
Uvrstili so se takole:
Prvak občine Juršinci je postal:
1.	Franc Cafuta, Juršinci
2.	Anton Lajh, Grlinci
3.	Jože Rižnar, Bodkovci
4.	Ivan Ciglarič, Hlaponci
5.	Ivan Mesarič, Juršinci
6.	Tinček Slodnjak, Bodkovci
7.	Jože Novak, Rotman
8.	Daniel Novak, Rotman
Organizator ŠD Slovenske gorice Juršinci je vsem tekmovalcem podelil priznanja, prvim trem pa tudi medalje.
Predsednik šahovske sekcije ŠD Slovenske gorice Juršinci: Anton LAJH
OBVESTILO
Občane Občine Juršinci obveščamo, da bo ob koncu leta pričel delovati bankomat NKB Maribor, ki je nameščen ob vhodu v občinsko stavbo.
DRUŠTVO ZA OHRANJANJE IN RAZVIJANJE DEDIŠČINE JURŠINCI SE TRUDI IN DELA. BOSTE POMAGALI TUDI VI?
Letos smo pripravili v Juršincih že 7. prireditev Zahvala jeseni in imamo že 7 kraljic.
Prva kraljica nosi naslov po sami prireditvi, je kraljica jeseni in ne pripada nobeni vasi, ampak je kraljica Lovrenške fare, druga kraljica kruha pripada vasi Zagorci, tretja kraljica vina Sakušaku, četrta kraljica sadja Kukavi, peta kraljica sira Dragoviču, šesta kraljica perutnine Rotmanu in sedma kraljica poljedelstva Grlinci.
Spodnji in zgornji Grlinci so se izkazali po sosedsko, bratovsko in nas vse presenetili do solz. Pokazali so, kako je v vasi, v kateri vaščani še ohranjajo dobre odnose in se sosedje družijo.
Cela vas je dva dni s ponosom spremljala svojo kraljico v soboto zvečer pri "likanju” in v nedeljo v povorki - s prikazom največjega pridelka - koruze, ki bo verjetno sprejeta v Evropo. Kako lepo je bilo videti, da se vaščani še poznajo in čutijo drug z drugim ter si pomagajo, tudi v tem so naše korenine in naša kulturna dediščina. Verjetno bodo grlinški otroci še čez petdeset let pomnili, kako je bilo v Juršincih na “likanju” ob
zahvalni prireditvi (sprejetju grlinške kraljice), vendar takrat ljudskega običaja - likanja naši zanamci ne bodo poznali.
Vidite, to je ustno izročilo, ki se ohranja tako, da prehaja od ust do ust in se na tak način ohrani še za naslednja desetletja.
In kje ste druge vasi ?..., posebno tiste, ki še niste dovolj sodelovale, da bi si zaslužile kraljico.
Tudi vaša vas je lepa, razpoznavna, posebna, v njej se je v preteklosti dogajalo že marsikaj, pobrskajte po svojih koreninah in ne pustite, da vaši nasledniki -vaši otroci ne bi poznali svoje vasi -svojega doma. Prireditev Zahvala jeseni postaja tradicionalna, vedno večji odmev ima v Sloveniji. Potrudimo se, da bo tako tudi ostalo, da bodo Juršinci vse bolj zanimivi tudi turistično, kajti ljudje, ki prihajajo v naš kraj, se vse bolj zanimajo za našo naravno in kulturno dediščino, ki je zrasla iz naših korenin, kmečkega podeželskega prebivalstva.
Naše društvo za dediščino je letos odprlo manjši muzej, v katerem bi radi prikazali delo društva, ohranili in zbrali vsaj nekaj predmetov in orodja, ki še leži po naših domovih. Naša naloga je (zadnji in skrajni čas), da še kaj postorimo in poiščemo to, kar so naši predniki z ljubeznijo do zemlje izdelovali, kupovali, uporabljali in spoštovali v vsakdanjem živl-
jenju.
Prav tako Društvo za dediščino zavezuje naše kraljice, ki bi naj bile ljudske, da pomagajo in sodelujejo tudi pri naslednjih prireditvah Zahvala jeseni. Njihova funkcija postaja življenjska, saj bodo vsako leto prinašale in darovale darove na oltar pri sv. maši.
Tu gre za pravi pomen zahvale in prav tako pomen prireditve Zahvala jeseni.
Zato jim pomagajmo, poiščimo po vaseh in jim dajmo v last
kmečki voz (po možnosti manjši), s katerim bo vsaka kraljica - vsako leto v Juršince pripeljala svoje pridelke. Posebej sem v društvu ustanovila igralsko skupino pod imenom Zahvala jeseni (folklora). Naše kraljice ali namestnice plešejo s svojimi spremljevalci, predstavljajo svoje pridelke, našo izvirnost, našo kmečko dediščino, ki je zrasla samo z našo prireditvijo in s spoštovanjem pridelkov (s kraljicami). Enakega plesa - folklore s kraljicami po Sloveniji ni, zato v to skupino vlagamo veliko truda, saj vemo, da bo kraj razpoznaven tudi po tem plesu.
Na prelomnici tisočletja, v letu 2000 bomo sprejeli kraljico cvetja, nekaj naj lepšega, kar krasi Juršince.
Cvetje je pose-
Vsem želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Predsednica društva: Marta TOPLAK
bej zanimivo za naš kraj in našo občino, ki se po njem odlikuje. Verjetno si bodo naše cvetje leta 2000 ogledali tudi drugi -mednarodna komisija za ocenjevanje cvetja, saj se lahko uvrstimo, če se bomo dovolj potrudili, med najbolj urejene kraje.
Cvetje - naše veselje prikažimo tudi na vozovih v povorki na prireditvi Zahvala jeseni.
Drugo leto bomo ocenjevali
cvetje - marljive gospodinje,
zato ne pozabite: cvetje je lepota doma.
Ob koncu leta se zahvaljujem vsem, ki ste s svojo srčno kulturo in dobro voljo pomagali, da je bila prireditev Zahvala jeseni lepa. Hvala tudi vsem kraljicam in spremljevalcem, da smo uvedli nov prikaz plesa (folklorno skupino). Hvala gospodu župniku Štefanu ČASARJU za prostor, kjer bomo zbirali našo dediščino - muzej.
23- d&aztnUreA iggg
GOSPODINJSKO DELO DRUŠTVA GOSPODINJ JURŠINCI 1995 - 1999
Društvo gospodinj je bilo ustanovljeno decembra 1995, kot prvo tovrstno samostojno društvo s svojimi načeli, programom in pravili v Sloveniji.
Ustanovljeno je bilo, da bi se zbliževale, srečevale in izobraževale ženske za napredek gospodinjstva (naši gospodinjski prazniki) in poudarile pomen društva z ovrednotenjem gospodinje, gospodinjskega poklica z izpostavitvijo zavetnice gospopdinj sv. Marte (naši in njeni godovi). Razvili smo svoj pečat (grb društva).
Trije simboli: knjiga, kuhalnica in cvet pomenijo vsestransko izobraževanje žensk, zdravo hrano in prehrana (kuhinja) ter skrb za dom in družino (cvet).
Oblekle smo svoja oblačila :
-	svečane mašne žametne obleke po vzornici, zavetnici gospodinj sv. Marti (barve, simboli),
-	vezenina in svečanost obleke so iz naših krajev (naše babice),
-	predpasnik (simbol kuhinje) je tudi svečan, obogaten z vezenino,
-	bela ruta na ramenih - ovratnik (lahko tudi na glavi) ali del rute z grbom v laseh,
-	kroj je primeren današnjemu času.
Razvile smo tudi svoj prapor.
V	Juršincih je bil razvit prvi slovenski gospodinjski prapor z rumeno - zlato podlago, na kateri predstavljamo zavetnico gospodinj sv. Marto - Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine in z belo podlago, na kateri je rumeno zlati grb s knjigo, kuhalnico in cvetom.
Letos sem predstavila prvo gospodinjsko spominsko knjigo za naše članice pod naslovom: Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine.
V	njej najdemo napotke in pravila našega društva, opis štiriletnega dela, zgodovino zavetnice gospodinj sv. Marte, nekaj idealov ženske kot gospodinje (dobrodelnost, dobrosrčnost itd.), naš godovni dan, nekaj receptov, pesmi, kulinariko in nenazadnje priročnik, dnevnik - za vpise članic o delu našega društva do leta
2010.
Začele smo z gospodinjskimi prazniki, ki so tudi edini v slovenskem prostoru. Vsako leto se odvija srečanje gospodinj Juršinc, severovzhodne Slovenije in širše.
Na njem predstavljamo kulturni program, ki ga izvedejo naše članice na temo praznika, sodelujejo pa tudi ženske - gospodinje iz drugih krajev.
Na srečanju spregovorijo predstavnice gospodinjstva, avtorji kuharskih knjig (okrogle mize) in predavatelji na temo, na katero se nanaša gospodinjski praznik.
V teh letih smo predstavljale gospodinjski praznik pod različnimi naslovi:
Pridna gospodinja, prijeten dom, zdrava družina; Kuhanje je užitek, veselje, vir zdravja; Kaj in kako so kuhale naše babice in Prazniki in praznične jedi. Razstavljale smo jedi, vezenine in slike.
Prva razstava je predstavljala krušne dobrote - dobrote iz krušne peči (različni kruhi, ki smo jih pekle po naših domovih), potice, krapci, kvasenice in gibanice, kakršne so pekle naše babice. Drugo razstavo smo pripravile s sadnimi dobrotami - iz sadja se peče veliko, seveda največ sladkih jedi (od pit, rolad, zavitkov, kompotov, pogač in tort).
Tretja razstava je prikazovala babičino kuhinjo, v njej pa smo pokazale najrazličnejše jedi naših babic. Predvsem veliko juh, zli-vank, žgancev, omak, enolončnic in pogač, veliko mlečnih jedi, ki so bile osnova za prehranjevanje nekoč (pogosta hrana).
Letos so bile na vrsti praznične jedi iz adventnega časa, miklavževanja,	pametve,
Božičnega kosila in večerje, velikonočne jedi - pisanke in žegen.
Prikazale -smo tudi postni čas -veliko vedro vode z zajemalko, zraven pa predvsem juhe in mlečne jedi. Tudi pustni čas in ob njem mastne jedi - obvezno zelje, pečena mastna rebrca, meso, kašnice in krofe smo predstavile. Letošnji gospodinjski praznik so popestrili predvsem sponzorji, naše gospodinjske spominske knjige. O praznikih in praznovanjih so spregovorile dr. Cilka Kren, dr. Mira Geč-Korošec, dr. Marta Rižnar in prof. Edita Toplak -Benko.
Za zabavo - veseli del gospodinjskega praznika skrbijo ženske: ženski ansambel iz Cirkovc, za kulturni program in veselični del -
Mlade frajle.
Ker je tu adventni čas - božični prazniki vam tudi društvo gospodinj privošči pravo božično kosilo, kakršnega smo predstavile na našem gospodinjskem prazniku in je bilo pri nas v navadi: goveja juha z rezanci ali popečenimi žemljami, fritati), pečena purica (puran) - obvezno, nadevan svinjski flam, nadevan krompir, praženo kislo zelje in pečen smetanov štrukelj in orehova potica - obvezno.
Dober tek !
Društvo gospodinj želi vsem vesel božič in srečno novo leto 2000!
Predsednica: Marta TOPLAK
PETJE OB NOVEM LETU
Staro koledovanje ohranjamo in prenašamo iz roda v rod tudi v juršinski okolici. Začne se po pametvi, traja pa vse tja do “na novega leta den” kot 1. januarju pravijo v naših krajih.
V poznih večernih urah, ko se je vsakdanji hrup umiril, ljudje so se pripravljali na počitek ali so že legli, smo prišli do hiše. Vedeli smo seveda, pri katerem oknu moramo zapeti. Najprej je eden potrkal na okno, zaželel dober večer ali jutro in ko smo slišali gospodarjev odzdrav, smo zapeli našo staro novoletno pesem, ki
izvira iz Lovrenške fare v
Slovenskih goricah:
Ml VESELO NOVO LETO RADI BI ZAPELI VAM,
ROJENO JE DETE SVETO,
BOD POZDRAVLJEN VSAK KRISTJAN.
ČUU SMO ZVONOVE PETI STAR MU LETU ZA SLOVO,
TAK DO TUDI NAM ZAPELI,
KO DO DJALI NAS V ZEMLJO.
MOŽ PA PRAVI SVOJI ŽENI, LJUBA ZAPUSTIL TE BOM, ČRNA ZEMLJA BO NA MENI, KRIŽNA GROBU STAL Ml BO.
KJE SO TISTI, KI SO LANI Z NAMI VRED VESELI B1/, LETOS PA JIH ZEMLJA KRIJE, KRIŽ NA GROBU JIM STOJI.
OJ PRELJUBI OTROČIČKI,
KAK STE ZDAJ ZAPUŠČENI, STARŠE SO VAM TJA ZANESLI, KJER JE MIR IN RAJNIH DOM.
ZDAJ PA ZDRAVI OSTANITE,
Ml OD VAS ODIDEMO,
STARO LETO BO MINULO, NOVO ŽE POZDRAVLJAMO.
Takoj ko smo odpeli pesem, je sledilo naše novoletno voščilo:
Želimo vam zdravo in srečno
novo leto;
bog vam naj požegna vinske gore in žitno polje!
Na dvorišču se je že prižgala luč. Gospodar in gospodinja sta nas povabila v hišo, kjer nas je čakala obložena miza z vsemi božičnimi dobrotami - od potice, sadnega kruha, raznega peciva, mesa do žganice in seveda domačega vina, s katerim smo nazdravili. Po navadi smo še enkrat zapeli, dobili kakšno žepnino, se poslovili in že smo hiteli naprej od hiše do
2J. tLaun&vt, 1999
ezNovint - 7
DRAGI MOJI JURŠINČANI IN OKOLIČANI
kot vaš bivši zdravnik (od prihoda v Juršince leta 1960 je preteklo 39 let, to je praktično 40 let) še vedno mislim na vas in sem kot lovec še vedno povezan z Juršinci in okolico.
V Celju sem od leta 1966 in sem sedaj upokojeni zdravnik specialist-internist- revmatolog.
Peto leto vodim društvo bolnikov in invalidov z revmatskimi obolenji v Celjski regiji, ki sem ga sam ustanovil. V sistem zdraviliškega zdravljenja za člane društva so zajeta vsa zdravilišča Slovenije in tako vam ponujam sledeče ugodnosti za člane društva:
Toplice oz. zdravilišče Sedaj veljavna cena - Dogovorjena cena Cena za terapevtske storitve Popust za dnevna kopanja v v hotelu s polnim med zdraviliščem in	bazenih zdravilišča
penzionom	društvom-dnevno za
polni penzion
Atomske toplice
Zdravilišče Laško Terme Zreče Terme Topolščica Čateške toplice Lendavske toplice Moravske toplice KRKA zdravilišča Dolenjske toplice Šmarješke toplice Zdravilišče Strunjan Ptujske toplice Toplice Dobrna
9.800.00	SIT
9.400.00	SIT
9.700.00	SIT
7.400.00	SIT
7.300.00	SIT
9.500.00	SIT 10.000,00 SIT
9.500,00 SIT
8.900,00 SIT 10.000,00 SIT
25% popust na dnevno ceno
7.500.00	SIT 7.000,00 SIT
6.400.00	SIT
7.300.00	SIT 7.000,00 SIT
7.100.00	SIT
po ceniku ZZZS
po ceniku ZZZS po ceniku ZZZS po ceniku ZZZS po ceniku ZZZS po ceniku ZZZS po ceniku ZZZS
50 % popust na dnevno ceno
20 % popust na dnevno ceno 50 % popust na dnevno ceno 50 % popust na dnevno ceno 50 % popust na dnevno ceno 50 % popust na dnevno ceno 20 % popust na dnevno ceno
20 % popust na	po ceniku ZZZS	15 % popust na dnevno ceno
dnevno veljavno ceno
6.400,00 SIT 15 % popusta na dnevno veljavno ceno
po ceniku ZZZS 10 % popusta na dnevno veljavno ceno
20 % popusta na dnevno ceno ni popusta
V društvo se lahko včlanijo tudi zdravi, ne samo bolniki - ker je bolje preprečiti kot zdraviti.
Letna članarina za leto 2000 je 4.000,00 SIT. Pri včlanitvi dobi vsak član člansko kartico društva, ki velja 1 leto. Pri včlanitvi do 100 članov dajemo 5% provizijo, za 100 ali več članov pa dajemo 15% provizije.
Za sprejem v hotele zdravilišča imamo 2 kategoriji:
I. kategorijo dobijo vsi težji bolniki, II. kategorijo pa vsak član društva, ki želi biti sprejet v hotel zdravilišča ob participaciji društva (dnevno 2.000,00 SIT).
Pred nastopom zdraviliškega zdravljenja je potreben pregled v revmatiološki specialistični ambulanti, ki dela vsak drugi četrtek v mesecu, v Atomskih toplicah in vsak ponedeljek v Termah v Zreče ob 15.30 uri. Cena pregleda je 50 % nižja glede na ceno v zasebni ambulanti - popust velja za člane društva.
Ob pregledu dobite program zdraviliškega zdravljenja - tako da vam ni treba plačati pregleda zdraviliškim zdravnikom.
Vaš Juršinčan dr Radisav - Rado KOMADINA
PAMETVA 28. DECEMBER
Pametva se je ohranila tudi v naših vaseh (občina Juršinci -srednje Slovenske gorice) Na večer pred pametvo si otroci pripravijo pintove šibe, fantje in odrasli pa spletejo “krte-boče”, to je iz osmih pintovih šib spletena palica, s katero hodijo po pametvi. Starejši fantje začnejo s shodi po hišah takoj po polnoči. Ljudje, ki dajo kaj na ta stari običaj, oziroma pravi gospodarji, že zvečer pripravijo vino ter žganje in ne zaklepajo hišnih vrat. Če bi se zaklepali pred “pametnjaki”, ne bi bilo sreče pri hiši!
Ko se pride k hiši, pravijo, da mora na ta dan k hiši prvi priti moški, kajti on prinaša srečo, eden potrka na okno, zaželi dobro jutro, gospodar že prižge luč in pride odpret vrata. Fantje imajo pripravljene krteboče in gospodarja natepejo po zadnjici, zraven pa govorijo: “BOTE ZDRAVI PA VESELI” Tako voščijo vsem družinskim članom in vsak jih dobi malo
po zadnjici. Smisel te šege je predvsem v tem, da bi bili ljudje zdravi, kjer pa je zdravje, je tudi veselje pri hiši. Nato gospodar ponudi vino in žganico, gospodinja pa kuhano domačo klobaso, pametnjaki voščijo srečo v novem letu in že trkajo pri sosedu. Zjutraj in dopoldan hodijo od hiše do hiše skupine otrok. Ljudje jim dajejo denar in sladkarije (nekdaj so otroke obdarili z jabolki, hruškami, orehi, suhimi slivami ali pa krhlji -klujeci).
Posebno pozorni so morali biti pametnjaki če je bil njihov boter doma v drugi vasi, da ga niso izpustili, kajti to bi bila zamera. Odrasli pametnjaki hodijo okrog popoldne, predvsem zato, da malo poklepetajo in popijejo kupico domačega.
Anton LAJH
cotororororororororororo-*-*-*-*-*-*-*-*-*-* —*OCOOO"*Ja>Ol-£-COl\D—^OCOOO-^JOjCJl-f^COrO—MDCOCD-JODCJl-^COrO—*		
TD z c/3 TD 003 H TD Z 03 TD 003 H TD Z 03 TD 003 H TD Z 03 TJ 003 H TD Z 03		
"'•sl "sp"!!! l|g*9|||	rsli H D) o	<	
©	W	©		
^£j!8a)^!8oi!So3l\3^S<ooo:5čnoil£čoi\3^o<DOo-ga>ai.e-coro-‘
UZl/lTl O* C/3 HTZMTl 003 HTIZCOU 003 -I TJ Z to TJ 003 H TD Z 03
® * © <» ©
JoSS^SSSulS^oioM-jSoiiuioioiOOMmOUiUM-* 0*03 H -O z 03 -O O<03 H -O Z 03 "O 003 HTJ Z to TJ O<03 H T3 Z 03 Tl O<03 H
«5ro^3SS^MK!58tQro-<0)Čn^MN^O<OCD-^0)014^COM-i H T3 Z 03 T3 003 HT3 Z 03 Tl 003 —I T3 Z 03 T3 003 H Tl Z 03 T3 003 H
coioMiororororoooioro-^-*-*-*-*-*-*-*-*-! 0(OOD-vio>oiA03N3-»otDa)-vicnoi^Cdi\3-‘oiootJ~j(j)cn-f»uio-‘|
03 T3 003 HT3 Z 03 T3 003 H T3 Z 03 TJ 003 H TJ Z 03 Tl 003 H TJ Z 03 Tl I
-!§f
O D)
e
a
-‘O(0a0'Nia)CJ1-^C0l\D-*O<000'via)CJi-&.C0r0-*O<0<X>^0)CJl-P»"C0l\D-T) o C/3 H "D Z C/3 "O o C/3 H TD Z C/3 "O O C/3 H T3 Z C/3 TD O C/3 H TD Z C/3 TD 003 I
»3
DJ
a
II
I
©
1 fr g" šsgg'
§ss
<*>
©
1	N Terezija 2	P Bogo	C 3	T Žarko 4	S Franc 5	Č Marce 6	P Bruno 7	S Marko 8	N Tajda 9	P Abraham © 10	T Danijel 11	S Milan 12	Č Maks 13	P Edvard 14	S Veselko 15	N Terezija 16	P Gal 17	T Ignac	3 18	S Luka 19	Č Edvin 20	P Irena 21	S Urška 22	N Berta 23	P Severin 24	T Dejan	© 25	S Darja 26	Č Lucijan 27	P Sabina 28	S Simon 29	N Ida 30	P Marcel 31	T Danrefor. C	
	
1	S Dan mrtvih 2	Č Dušan 3	P Viktorin 4	S Drago 5	N Zaharija 6	P Lenart 7	T Ernest 8	S Bogdan © 9	Č Darko 10	P Andrej 11	S Martin 12	N Emil 13	P Stanislav 14	T Nikolaj 15	S Polde 16	Č Jerica 3 17	P Elizabeta 18	S Roman 19	N Matilda 20	P Srečko 21	T Marija 22	S Cilka 23	Č Klemen © 24	P Cvetka 25	S Katarina 26	N Konrad 27	P Virgil 28	T Berta 29	S Nina 30	Č Andrej C	I
1	S Hugo 2	N Frančišek 3	P Rihard 4	T Izidor 5	S Vincenc 6	Č Viljem 7	P Darko 8	S Valter 9	N	Črtomir	f' 10	P	Mihael 11	T	Stanko 12	S	Gregor 13	Č	Kristina 14	P	Valerij 15	S	Helena 16	N	Bernarda	© 17	P	Rudi 18	T	Konrad 19	S	Leon 20	Č	Hilda 21	P	Borut 22	S	Leonida	3 23	N	Velika noč 24	P Velikon.pon. 25	T	Marko 26	S	Klemen 27	Č Dan upora 28	P	Petra 29	S	Robert 30	N	Pij	©	
	
1	P Praznik dela 2	T Živa 3	S Filip 4	Č Florjan 5	P Angel 6	S Dominik 7	N Gizela 8	P Viktor C 9	T Gregor 10	S Izidor 11	Č Žga 12	P Pankracij 13	S Senzacij 14	N Bonifacij 15	P Zofka	© 16	T Janez 17	S Jošt 18	Č Erik 19	P Vitomil 20	S Bernard 21	N Feliks 22	P Milan	3 23	T Binkošti 24	S Suzana 25	Č Gregor 26	P Zdenko 27	S Avguštin 28	N Ignac 29	P Magdalena 30	T Ivana	© 31	S Željko	
“o!aro^mS!^Ml\3^0<000:<0)C314=.UM^O(DCD'<a)OI4.MI\3-‘ Z 03 Tl 003 -I TJ Z03 T3 O'03 H TJ Z 03 T3 O<03 H TJ Z 03 TJ 003 H Tl Z 03 TJ
S ®	V	©
GororoNjroroNjrorororo-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*
ococo'^0)ui4^G)i\3-»ocoai-^moi4^c«)ro--0(DCD-~ia)cnAtoM-‘l TJ 003 H -O Z 03 T3 003 H Tl Z 03 TJ 003 H TJ Z 03 T3 003 H TJ Z 03 TJ ol