Dr. O. I.:9 <"KM KHIZ I'KI HRASTOVCl. Zgodovinska povest. polje in nato proti Hrvatskem. Pri tej priliki so prišli Turki tudi v Sv. Lenart, katerega so docela požgali. V cerkvi so postavili konje, svetišče oskrunili, izkopavali mrliče ter njih kosti razmetavali po trgu. Ker so se turški napadi ponavljali, so morali ljudje misliti na to, da se zavarujejo in najdejo prostore, kjer se morejo braniti pred krvoločnimi Turki. Da so se tržani že tedaj branili, dokazuje narodna pripovedka, ki pravi, da je šel neki posestnik v zvonik in vsul par panjev čebel na Turke, da bi jih pregnali, kar se je za nekaj časa tudi doseglo, zato pa so obesili Turki nekega dečka v zvon namesto kembeljna in so z njim zvonili. Ko je bil fant že davno mrtev, je pel zvon še dalje, dokler niso priSli ljudje iz sosednib krajev z vilami, kosami ter nagnali Turke. Ker je trg Sv. Lenart spadal pod gospoščino Hrastovec, jc dala ta graščina napraviti okoll cerkve močen, fid sk^raj dv« klaftj*i visok. Zid je bil skoraj že dozidan. V tem je umrl Ivan Herberstein in delo je zaostalo. Ko je prišel župnik Morenus in našel zid še nedovršen, se je obrnil na gospoščino Hrastovec s prošnjo, da se naj delo dokonča. Ker je mladi graščak odšel v vojsko, je izročila graščakinja celo zadevo oskrbniku Trenaku. Le-ta je z delom tudi začel. Dal je kopati dalje po pokopališču okoli cerkve kakor je bilo to potrebno, tako da so izkopali tudi nesegnita trupla mrličev, katera so potem vlačili psi po pokopališču. Župnik Morenus je to videl ter delavcem prepovedal tako početje. A ti so mu rekli, da imajo takšno povelje od grajskega oskrbnika. Že je nameraval se obrniti osebno do graščakinje. Ravno, ko je hotel oditi iz župnišča, pride po trgu oskrbnik Trenak ter se krega nad podložniki graščine, da tako počasno delajo. Župnik Morenus pristopi ter spoštljivo pozdravi. Oskrbnik ga malomarno pogleda in mu komaj odzdravi. Župnik se je čutil vsled tega noprijetno iznenadenega, a vendar se ojunači ter pravi: »Gospod oskrbnik, to delo nl povsem dobro,skrunijo se grobovi, da se zgražajo že vsi prebivalci trga.« »To mora biti tako,« odvrne Trenak neprijazno. »Pa bi se vendar dalo preprečiti,« meni mirno župnik. »Zid mora biti napravljen, saj je le v korist vam vsem in zato se mora storiti vse, da je delo tudi tako dovršeno, da je zid za sovražnika res prava ovira.« »Popolnoma pritrdim, pa vendar moram povdarjati, da sem jaz kot župnik tudi odgovoren za to, kar se godi na posvečenem kraju.« »Vi nimate ničesar ugovarjati,« se zareži oskrbnik. »O pač, in tudi admontski opat kot cerkveni patron kaj takega ne more pripustiti.« »To homo videli, zaščitnik cerkve je gospoščina Hrastovec in zaradi tega imamo mi o tem odločevati.« »Za me je merodajen edino admontski opat kot cerkveni patron in jaz kot župnik sem poklican, da varujem njegove pravice, kaj pa ima gospoščina Hrastovec s cerkvenim patronom samim, je pa vaša stvar.« »Brigajt« «« vi rajši __a vašo župljane, da u« bodo silili k tistim norcem v Radehovi, katerim se že meša pamet.« »Vi pa jih ne podpirajte s priporočili, če svoje budalosti predlagajo celo škofu v odobritev.« »Kdo to pravi, kako se predrznete trditi kaj takega o meni?« »Dobro vem, da ste se podpisali na oni prošnji, da se dovoli zidanjo cerkve. Šef se je sam hvalil s tem po celem trgu.« »Nesramno, ta podlež, a vi mu tudi dajete potuho, ko se udeiežujete teh shodov.« »Jaz storim to kot dušni pastir, da sem o vsem poduCen; z ravno isto pravico pa praŠam jaz: S kakšnim namenom pa ste vi prišli sem, na eni strani se delate vernega katoličana; na drugi pa škilite tja k protestantom, ker je tam večja prostost za vašo vest, za katero je potrebno, da je včasih malo manj občutljiva.« »To očitate meni kot grajskemu oskrbniku, kaj takega še nisem slišal,« zbesni Trenak ter se od jeze ves trese, »zato še prejmete zasluženo kazen.« »Sem popolnoma miren, ker sem v pravicl,« reče župnik mirno in se obrne proti župnišču, oskrbnik Trenak pa zdirja od carkva proč po c«sti naravuost proti Hrastovcu. »Kaj takega se mi upa reči ta človek, ki je sam v srcu luteranec, in to pred vsemi ljudmi, čakaj, ti črni hinavec, tebi Še pokažem, sedaj je prišel čas, da ravnam, kakor mi veli vest.« Ves razjarjen je prišel črez travnike mimo debelih hrastov, ki so stali pod gradom, hitro stopal po hribu navzgor ter šel takoj v svojo sobo, da se za prvi trenutek nekoliko pomiri in zbere svoje misli, da ve povedati graščakinji vse, s čimur odloči usodo župnika Morenusa in Agate. Priložnost za to se mu je ponudila še tisti dan. Graščakinja je imela od tistega časa, odkar je odšel sin Ivan na vojsko, dosti skrbi. Ni bilo več človeka, ki bi nadzoroval obširna posestva. Tudi se je bilo bati, da nastanejo spori s patronom šentlenartske cerkve, admontskim opatom. Že njen rajni soprog je uveljavljal gotove pravice glede desetine napram imenovani cerkvi. Zahteval je, da mu mora dati cerkev gotovi del pridelka iz dveh cerkvenih vinogradov in pristave. Graščakova rana smrt je prekinila konečno ureditev te pravice. Cela zadeva je sedaj počivala, a graščakinja je spoznala, da se to ne sme pustiti dalje v nemar, ker zapade drugače graščina z uveljavljenjem svojih desetinskih pravic. Da se spravi ta zadeva v tir, je potrebovala najprej nasveta svojega grajskega oskrbnika Mihaela Trenak. Drugi dan potem, ko se je vrnil oskrbnik iz Šent Lenarta, ga je dala graščakinja Margareta poklicati v svoje stanovanje. Trenaku se je zdelo to čudno, kajti od tega čata, ko je zapustil mladi graščak Hrastovec, se to še ni zgodilo in je spregovorila graščakinja komaj nekaj besed z njim, ako jo je slučajno srečal. Zato se je odpravil takoj ter se javil graščakinji, ki ga je sprejela v sprejemni sobi. Sedela je v naslonjaču, na mizi j-? imela pred seboj več spisov, nanašajočih se na prej omenjene desetinske pravice. Oskrbnik Trenak se je spoštljivo priklonil ter poljubil graščakinji roko, ki mu je ukazala, da naj sede na stol blizu stene. Razložila mu je vzrok, da ga je dala klicati. Zadeva mu je bila že od prej znana, kajti rajni graščak Ivan Herberstein se je tudi že ž njim posvetoval o tem vprašanju. Zato mu ni bilo težko odgovoriti. Pogladil se je po Celu, pogledal na spiae ter rekel: »Premilostljiva gospa, ravno v pravem času ste sprožili to vprašanje, skrajno nujno je, da se zopet uveljavijo te pravlce, kajti župnik Morenus se obnaša že tako, kakor bi gospoščina Hrastovec kot zaščitnica šentlenartske cerkve sploh ne prišla več v poštev.« Pripovedoval ji je celi dogodek preteklega dne, kakor se je vršil v Šent Lenartu pred župniščem. Da je povedal pri tem glede župnika vse, je umevno, previdno pa je zamolčal, kar mu je očital župnik zaradi njegove naklonjenosti napram novi veri skakačev. Trenak je končal ves razburjen ter bled v obrazu svoje poročilo. Graščakinja ga je resno gledala in mu tudi popolnoma verjela, kar ji je povedal. »Tako je tedaj cela zadeva,« prekine graščakinja molk, ki je nastal po oskrbnikovem poročilu, »in to naj bi bil župnik, kateremu je na dan umestitve skazal moj sin čast, da se je udeležil slavnostnega obeda.« »Da, da, premilostljiva gospa, človek se lahko moti,« meni Trenak nekako prezirljivo, »tudi jaz sein vse nekaj drugega mislii o njem, a sedaj ga docela poznam.« »Kako to, kaj veste, le povejte,« reče razburJeno graščakinja. »Premilostljiva gospa, nočem vas razburjati, a vedeti morate tudi to.« Oskrbnik Trenak se je naslonil nekoliko nazaj ter začel praviti, na kakšnem glasu je župnik Morenus glede svojega mišljenja napram protestantom in skakačem. »Kaj je — skakači,« vpraša hlastno graščakinja, »ali ni to neka krivoverska družba, ki se peča s Carovništvom, nekaj sem slišala, razložite mi več.« »Kolikor mi je znano, povem vse,« odvrnc urno Trenak, na tihem pa se je veselil, da mu je dana prilika govoriti o tem, kar je hotel že davno sporočiti. Trenak je povedal vse, kar mu je bilo znano o tej verski družbi, o nje vodju Kolomanu Šefu, o- shodih in kaj se je zgodilo na pretekle malc sobote zvečer. Pri tem je priznal, da si je zaradi tega ogledal početje skakačev, da bi mogel poročati oblastim celo resnico; nazadnje je še omenil, da so se udeležili shoda tudi Štefan Nurnberger iz Štraleka, njegova hči Agata ter župnik Morenus. (Nadaljavanja bo slodilo.)