lasa« politižm* wmli9 V avstrijski državni zbornici se je v sredini seji nadaljevala razprava o nujnem (.redlogu jugoslovanskih. Seških in rusinskih poslancev, da se izvolijo zastopniki vseh avstrijsidh narodsli, ki bi se naj v imemi avstrijskih narodov udeležiii mirovnih pogajanj z Rusijo. Ko je o tem govorilo več poslancev, je podal naš ministrski preasednik sledečo izjavo: ,,Kar se tiče stavljenega predloga, povdarjam, da ima po ustavopravnih določilih samo naš zunanji miiiister pravico zastopstva pri mirovnih pogajanjih sporazumno z avstrijskim in ogrskim ministrskim iiredsednikom. Nasprotovalo bi duhii ustave vseh ustavnih držav, ako bi vladb p"i skle-panju miru nadzorovali sveti, kakršnih si želijo poslanci. ki so stavili ta nujni predlog. Samoumevno je pa, •".a borlo morebiti sklenjene medlnarodne pogodbe predložene pristojnim znkonoflnjnim zbornicam, da jih odobrijo, v kolikor namrefi morajo biti po ustavi odobrene. CJlede vprašanja, ali se je primerno odredilo, d.a bi so izboljšale naše prebranjevalne razmere z uvozoni živil iz Rusi.je, povdarjam, da je že zdaj na fronti dovoljena prodaja in izmenjava blaga za vsakdanjo porabo in se bo ta zadeva natanCneje uredila ob priliki ra^govorov v Petrogradu. Avstro-ogrska vlada si bo samoumevno prizadevala, da sklene ta.ke pogodbe, ki bodo v polni meri ustrezale gospodlarsKim potrebšfiinam naže države. Pri tem bo pa izkljuftfno, da bi v teh pogajan.jih katera izmed osrednjih držav dbsogla na raftun druge kaj ve5 ngodnosti. Kar 'do.staje interpelncije, da se sĄlene mir ,,brez r>ridobitve zemlje in brez vojnib odškodnin", povdarjam, da si želi naša država skleniti z Rusijo mir brez vsakili gospodarskih aJi drugih nasilstev. Glede temeljnih nafiel, po katerih bi se naj sklenil mir z ostalimi sovražnirai državami, je že naš zunanji niinister j^odal izjavo, da si sicer želimo skleniti spiošen mir na omenjeni podlagi, ni pa v stanu, da bi nasproti sovražnikom, ki še nadalje vstrajajo pri ,iadaljevanju vojske. enostransko za vso bodočnost aolooil te nesebične vojne cilje. Namen nafi» vlade, da bi priglo do miru z vsemi našimi sovražniki, je sploftno znan in tako znan tudi našim sovražnikom. Ni tor»j sedaj nobenega povoda, da bi se stavile našim sovražnikom nove mirovne ponudbe." Za miniBTskim predsednikom je v imenu Jugoslovanov go\oril poslaneo dr. Ravnibar, ki je izjavil, da j« npravidena zahteva Jugoslovanov, da se udeleže mii-ovnili pagajanj, ker je ven"dar veliko vprašanje, ali viada, ki je sedaj v Rusiji na krmilu, v istini pied•¦tavlja Rusijo. Jugosloivausko Vprašanje je ravnotakn mednarodno vprašanje, kakor vprašanje novega poljskega kraljestva; ni torej nobenega razloga, da b. se postopalo z Jugoslovani drugafee kakor s Poljaki. OCitanje, češ, zahteva Jugoslovanov*po lastni jugoslovanskj državi pod žezlom Habsburžanov je sovražna državi in miru, odtflanjajo Jugoslovani z vso odločnostjo, ker je popolnoma krivično. — V isti seji jo bilo vložeiiih tudi več vprašanj, predlogov in interpelacij. Poslanec dr. Korošeo je stavil interpelaeijo glede neznosnih prometnih razmer na južni želoznici; naj se zviša število osebnih vlakov za prevažanje nevojaških oseb. Nadalje je stavil zaradi zvijačnih in izsiljevalnih spletk ptujskega okrajnega zastopa proti županom ptujskega okTaja sledečo interpelacijo: »Ptujski okrajni zastop je nedavno razposlal na vse župane ptujsk. okraja sledefia v«bilo: ^Po narofiilu si dovoljujem uljudno povabiti gospodažupana na važen pogovor, ki se bo vršil v nedeljo,dne 9. d«c. t. 1., ob VAO. uri dopoldne, v veliki d\o-rani ptujskega rotovža. Gospod župan naj blagovoli prinesti seboj občinski pečat." Vsi župani so bili se- veda mnenja, da gre za kako zadevo okrajnega zastopa in so se vsled tega odzvali vabilu. Todla prit\o je drugafie. Od okrajnega zastopa povabljene župane ,je izrabil za politično zborovanje Slovencem so- vražni urednik ptujskega tednika ,,Stajerca." Na tem zborovanju se je samoumevno sovražno razpravljalo o deklaraciji Jugoslovanskega kluba dne 30. maja t. 1. Po zborovanju so predložili županom v podpis ugovor zoper gori imenovano deklaracijo, kar so tudi storili mnogi župani iz strahii, ker bi jim mogel njim kot nevarni ovaduh v tej vojski znani na6elnik ptujskega okrajnega zastopa Jožef Ornig prizadjati bodisi kakšno graotno ali kako drugo škodo. Vsled tega vprašajo podpisani: Ali so Vaši ekscelenOj znane te zvijačise in nepoštene spletkarije proti deUaraciji Jugoslovtinskega kluba? Ali je Nj. ekselenca gospod justični minister pripravljen zoper krivce pri ptujskem okrajnem zastopu zaukazati kazensko zasledovanje zavol.io izsiljenja?" — V isti seji je stavil tudi interpelacijo zaradi preganjanja ruskih vojnih vjetnikov, ki so se udeležih pogreba našega vei^zaslužnega narodnega buditelja in voditelja dr. 1. Kreka, in končno interpelacijo o postopanju posebne .¦nmisterijalne in vojaške komisi.ie, ki sedaj jireiskujo razne slučaje preganjanj Jugoslovanov ob zaCetku vojske. — Poslanec Fon in tovariši so stavili na domobranskega ministra v zadevi neznosnih razmer v vojaškem taborišfiu v Lebringu interpelacin, v kateri so povdarjali, da je v imenovanem vojaškem taborišču nezadostno preskrbljeno s kurjavo, da ne dostaje tople obleke, odej in slame za v taboriš(5u se nahaiajofie vojaštvo in vojne vjetnike. Ve?. vojakov in vojnih vjetnikov je vsled tega hurlo ozeblo. Po več rnesecev ne dobijo nobenega svežega perila in tudi kopati se ne morejo, ker ni potrebnega premoga. Velikn jih ie tudi umrlo valed teh razmer. —- Poslanci Roškar in tovariši so stavili na domobranskega ministra inlerpelacijo v zadevi klasifikacije konj. Zah(ova se, da se naj ne tirja več od Emetov, da bi mo-Ii pripeljati predl komisijo tudi take konje, ki so sta-ri manj kakor 4 leta, in konje, ki so za vojaško slu-žbo oSividno ne.nora.ini. Poslanci clr. Benkovič in to-variši ao stavili interpelaciio na finančnega minist-i-a ker davčne oblasti vrnčunajo izkupiČek živine,katero mora.io prodati vsled pomanjkanja krrae, na-dalje krmo, žito itd. kot dohodek, ki je podvržen ob-fiačeniu. Dejanski pa tak izkupiček ni noben redendobndek, kajti kmet si bo moral živino, katero je se-da,j moral vsled pomanjkaiija krme prodati, zopet nanovn kupiti in sicer za drag rtenfir. Poslanec dr. L.1'ogafinik in tovariši so pa stavili interpelacijo napoljedfilskega ministra radi pomanjkanja volne in za-nemarjanja ovfijereje. V o 1 i 1 n a preosnova n a 0 g r s k e m.Osrski dlr^avni zbornici je predložen na«5rt o novi\nlilni preosnovi na Oiarskem. Volilee bo vsak ogrskidržavljan, ki je dopolnil 24. 1. in ,je veŠ6 pisanja in 6i lanja, nadalje vsak lastnik hrabrostne kolajne alifvarlovega četnega križca brez ozira na starost; vo-! Inn pravico ima tudi vsak moški, ki plača najmanj10 K davka, nadalje, kdor je redno zadostil svoji aktivni voinški dolžnosti ali je raed vojsko, fietudi v presledkih, naimanj dve leti izvrSeval aktivno voja^ko slnžbo, ali je brez ozira na službeno dobo dosegel podfiastniSko ?ast: nadalje tisti, ki na podlagi obrtnega lista izvršuje obrt, ali je v obrtu ali poliedclskem obratu (rudarji, tovarniški delavci, rokodel- ci, dninarji itd.) stalno nastavljeni; koneSno rsi >ii»t,i, ki so bili leta 1914 pravomofino vpisani v volilmi jmenik. Volilno pravico dobijo po tej vladni prcdlogp ludi ženske, ki so dopolnile 24. leto svoje staroJrii, ki majo ogrsko državljanstvo, so zmožne pisauja io 8itanja ter so dokonfiale 4 razrede mešča,nske Soltr, ah »aorejo dokazati enako šolsko izobrazbo; uadalje žejie, katerih možje so padli v vojski ali so uhijtK za ¦oleznijo, dobljeno v vojni, če imajo 1 otroka ia aatcona; nadalje vse ženske, ki so že 2 leti člaaiee literj^ričnega, znanstvenega ali umetniškega droSlTa. Ce se vdovai po padlem možu zopet omoži, ne i*gubi \olilne pravice, 8e je le bila poprej pravilno vpisa;ia v volilni imenik. Krlor pa lioče biti izvoljen, mora imeti volilno pravico, biti star 24 let in zmožen madžarskega jezika v govoru in pisavi. Ta volilna praosnova je pafi tako prikrojena, da ohrani in po^efia nioč madžarskega plemena ter da nemadžarskim, \m /iasti slovanskim narodnostim na Ogrskem zmanjga Se tisto trohico pravic, ki jih sedaj imajo. Madžarska vlada je narodno šolstvo med slovanskimi aarodriostmi na Ogrskem zatirala in ubijala slovanskim iu rusinskim otrokom madžarščino v glavo; zato se naIiaja ravno med slovanskimi narodnostmi najvefi t«r kih oseb, ki ne znajo ne čitati in ne pisati, in ki torej po novi volilni preosnovi ne bodlo imeli nobene volilne pravice. Vrhtega je med temi tudi najjvefi d6lavcev in dninarjev, ki ne plaftujejo zaliteva«n«ga d*vka. torej tudi ti ne bodo imeli volilne pravice. Pr«računjeno je, da bo od vseh voliloev na Ogrske« r!2.5°/o Madžarov. in komaj 13% Slovauav.