UredniSka priloga „Kmetovalou“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 12.	V Ljubljani, 30. junija 1892 Letnik V.
Ropotač.
Izmed jabolk, katera je brez skrbi priporočati za splošno saditev, je pri nas znani in precej razširjeni ,,ropotač". Nemci je imenujejo , Prinzenapfel" ali tudi „Ananasapfel“. To jabolko je zelo stara vrsta ter se nahaja po vsej srednji Evropi, a tudi na Angleškem in Švedskem.
Oblike je to precej veliko jabolko valjaste, kakor kaže podoba 23. Muha je majhna in na pol zaprta. Pecelj je zelo tenak ter lesen. Kopotačeva koža je gladka, svetlikasta, zelenkasto-rumena, pozneje svetlo-rumena, ob solučni strani lepo rdeče-dr-sasta ter ima tu in tam svotlo-rjave rjaste pičice. Meso je ru-menkasto-belo, rahlo, sočno in vinskega okusa.
Eopotačevo drevo je srednje rasti, dela okrogel vrh ter kmalu in obilo rodi. Cvete tudi pozno, uspeva v vsaki zemlji, celo v peščeni, ni občutljivo glede vremenskih sprememb, zato je priporočeno tudi za mrzle kraje.
Ropotač je jako dobro ua-mizno in gospodarsko jabolko ter se lahko prodaja. Zori konci meseca septembra ter se drži do konci meseca februvarija.
Iz vsega tega je posneti, da je ta staroznana vrsta vsega priporočila vredna ter zasluži, da jo razmnožujemo.
Pridelovanje žlahtnih jagod.
Nekaj časa pridelujejo vrtnarji jagode ne morebiti samo zato, ker se jim t&ko dopada, ampak ker veliko dobička dobivajo od njih. čedalje bolj povprašu-
jejo po jagodah, in moči jih je ogromne množine vsako leto spečati za lepe denarje. Mnogo je uže gospodarstev, ki iz pridelovanja jagod dobivajo najlepših dohodkov. Večletno zasajanje in pridelovanje jagod pa je ljudi tudi izučilo, katere vrste so najboljše, najpopolnejše ter se najlaže razpošiljajo in v razne potrebe porabljajo. Mnogo jagod je namiznih toda tudi za vkuhavanje, za napravljanje lednih slaščic (gelee), jagodnega vina itd. porabljajo uže ogromne množine jagod. Na Nemškem imajo v te svrhe uže velike fabrike. Zato je pa le malo jagodnih vrst, ki bi sodile ob enem za vse gori navedene potrebe, namreč za zobanje, za gelče, jagodno vino itd. Prva v tem oziru je vsaj uže mnogo let vrsta, kateri pravijo: kralj Albert Saksonski. Obilno rodi jako okusnih jagod. Za vkuhavanje služijo vrste, imenovane: „beli Ananas11 in „White Pine Apple11, za jagodno vino pa sodijo najbolj jagode mesečnice. Zadnji čas hvalijo Nemci doma si vzgojeno vrsto jagod, nazvano: „Teutonia“. Izmej vseh zori najpoprej in se torej tudi dobro proda. Jako rodovitne vrste so:	Marguerite, rana, Ornement de table, srednja,
Rosenbery maxima, pozna vrsta.
Kar vsem dosedanjim jagodnim vrstam najbolj očitajo, je ta nevolja, da se v treh letih izrodijo. Zatorej treba zopet ponoviti ves jagodni nasad, kar seveda dela znatnih stroškov. Sedaj ponuja vrtnarska firma „Gross et Koenemann11 v Niedersvallufu ob Renu novo vrsto, katera nima te napačnosti. Nadeli so jej ime „Walluf“, ter je njena lastnost, da • se namreč ne izrodi, po 7 letni izkušnji potrjena. Okusa so te jagode vinsko-kiselnatega in aromatnega ali dišečega vonja. To pa so pravcate lastnosti, kakeršne pri jagodah čislamo. Jagode so precej velike, številno nasejane po posameznih steblih in svetlo-rdeče barve. Plemeniti sad sodi v vse mogoče svrhe, za zobanje, za gelče, za vino. Rodi vsako leto dvakrat tako obilo kakor druge vrste, kar daje zemljišču mnogo cene. Največo prednost mimo vseh drugih vrst pa jej daje ta lastnost, da se ne izrodi kmalu, ampak ostane mnogo let zaporedoma plodna. Posamezne jagode so vselej polne. Zatorej si prihrani gospodar stroške za večkratno zasajanje novih jagod za dolgo vrsto let. Sedemleten takšen nasad dal je tudi letos, ko je prav sušno, mnogo in lepili jagod. Ves nasad bil je videti, kakor da bi ga bili šele pred dvema ali tremi leti zasadili. Ta vrsta je torej po pravici sedaj izmej vseh najizvrstnejša, tembolj, ker ima še to dobro lastnost, da niso samo prve jagode najdebelejše in najlepše na kakšnem posameznem stebelci, ampak vse so zvečinoma enako popolnoma razvite, to pa v težki zemlji kakor tudi v lehki. Povprek naštejejo 12 — 20 popolnih jagod na enem stebelci, katerih je po 4 — 5 na eni rastlini. Naposled omenimo še jagod mesečnic. Izmej njih imajo nekatere drobne vitice, druge so pa brez njih. Le te nam prihranjujejo mudno odščipavanje ter sodijo silno lepo za krasno obrobljanje posameznih 'vrtnih gredic. Pogled na nje je prijeten, kedar začnejo rdeče in bele jagode moleti iznad zelenih listkov. -Vender eno je pomniti, da namreč sadijo za obrobljenje gredic samo po prisojnih legah, po senčnih pa nikakor ne
Kdor hoče pridelovati veliko in lepih jagod, mora za to skrbeti, da zemlja
nastavi rastlina premnogo listkov, da je vsled tega premalo cvetkov. Dobro pa je jagodne rastline pokrivati s kratkim in dobro sprhlim gnojem ali s čim podobnim, da se vlaga ohrani in nesnaga zabrani. Takšna odeja zadostuje popolnoma za srečno piezimovauje. Topleje in debeleje jih odevati ali zavoljo zime pokrivati pa ne kaže. Kajti jagodne rastline pod takšno odejo dostikrati nagnijejo ter postanejo sploh premalo trdne za spomladanjske mrazove in slane. Na dalje treba saditi le krepke jagodne sadike. Takšne rodijo obilno uže prvo leto, če prav so komaj spomladi zasajene. Slabotne, bujno vzrasle sadike nimajo dovolj redilnih snovi v sebi, pa tudi ne dovolj korenin. Zatorej le klavrno rastejo ter nikoli
ni izpita, ampak rodovitna. Preveč gnojiti se pa ne sme. Kajti v tem slučaji
tako obilno ne rodijo, kakor so kazale. Ne kaže torej s starih gred jemati sadik ter jih presajati v nov jagodni nasad. Takšne sadike ne bodo drobro prospevale. Zastran zemlje pa jagode niso izbirčne ter rodijo na raznih zemljiščih vselej, ako na nje trosimo dobro sprhnelega gnoja. Pri takem ravnanji ni treba velikokrat škropiti, kar ugaja tudi tlom, ker se ne utrdijo preveč, in vsled tega prospevajo rastline bolje.
Zareze v sadno drevje.
Kdor skrbno vzgaja sadno drevje in zlasti gleda, da vzgoji drevju, bodisi pritličnemu ali visokodebelnemu, pravilen vrh (krono), ki ima vse lastnosti, potrebne za frpežnost in rodovitnost drevesa, ta ve, kako včasih kljubuje drevo rezatvi, s katero se dostikrat dosežejo drugačni nego nameravani uspehi. Vender imamo poleg rezatve tudi drugih sredstev, ki nam pomagajo vplivati na razvoj drevesa, oziroma njegovega vrha. Ta sredstva so razne vrste zarez, katere so popisane v nastopnih vrstah; dostavljamo pa, da vse navedeno velja le za čvrsto in zdravo peškasto sadjo razen okrožne zareze okoli trt in podolžne zareze, ki se sme delati tudi na koščičastem sadnem drevji.
Imamo namreč petero različnih zarez, in sicer 1.) počezno zarezo, 2.) polu-mesečno zarezo, 3) strehasto zarezo, 4.) okrožno zarezo in 5.) podolžno zarezo. Vse te zareze imajo z ozirom na mesto, kjer se narede, v obče namen, gotovim krajem drevesa privajati več soka, ali pa premočen tok soka zavirati. Zareze so nam torej ugodno ter priprosto sredstvo napraviti ravnotežje v obliki, katero je drevo na en ali drug način izgubilo.
V drevesnici moremo uže od vsega pričetka s primernimi zarezami narediti pravo razmerje v rasti med spodnjimi in zgornjimi poganjki piramidnega in sploh brajdnega drevja.
Glede porabe posameznih vrst zarez velja sledeče:
I.	Počezna zareza.
Ako hočemo kakšen bolj reven pop poživiti ali ga v rast spraviti, na pr. za vzgojo rodnega lesa, napravimo malo nad popom počezno, kaka 2 do 3 milimetre široko zarezo, ki sega do lesa. Zareza bodi taka le: |=r=:|
2.	Polumesečna zareza.
To zarezo naredimo, če želimo, da bi se kateri pop, poganjek ali vejica krepkeje razvijala. Ta zareza se naredi nad dotičnim popom, oziroma poganjkom ali vejico v obliki	, ki gre seveda tudi do lesa.
3.	Strehasta zareza.
Strehasto zarezo napravimo, kadar prejšnje nič ne pomagajo in pa pri starejšem lesu. Na mestih, koder se naravno najslabeje sok pretaka, kakor po spodnjih oddelkih brajdnega drevja, je ta zareza umestna. Naredi se z dvema zarezama nad dotičnim mestom v obliki strehe A Na starejšem piramidnem drevji smemo rezati celo s fino žagico, katera celice razdrapa ter naredi počasneje se celečo rano in tako močneje vpliva.
Dosedaj navedene zareze so posebna skupina. Razloček med njimi je le, da različno močno poškodujejo lubad. Širokost in globokost zareze zavisna je od debelosti debla. Široka ne sme biti zareza čez 3 milimetre, globoka ne čez 5 milimetrov, in toliko, le če je strehasta.
Ako pa hočemo gotove dele drevesa slabiti, potem se te zareze narede spodaj, a ne zgoraj, kakor je bilo prej popisano.
Sadjar, ki se je poučil o kroženji soka, ne bode torej nikdar dvomil, katero zarezo bode napravil. V obče naj pridenemo še to le pravilo; Na mlajših mestih brajdnega drevja, kakor nad očesi voditeljic, rabi počezno in polmnesečno zarezo, na starejših mestih pa strehasto zarezo.
4.	Okrožna zareza.
Ta zareza je največ 3 milimetre široka in 5 milimetrov globoka ter *sega okrog in okrog debla. Ona ovira dotok soka v dtle drevesa nad saboj. vsled česar rast poneha, rodnost pa se poviša. Ako drevo enakomerno preveč v les žene, naredimo zarezo pri tleh ali pod vrhom (krono) če pa hočemo zatreti prekrepko rast le oni veji, narežimo jo, kjer se začenja Korist je jasna, a taka zareza lahko tudi škoduje, če jo naredimo prezgodaj pomladi ter ob enem preširoko in pregloboko.
5.	Podolžna zareza.
Ta zareza krepi deblo, vejo ali poganjek. Naredi se, če po vsej dolžini do 2 centimetra nad pričetkom veje napravimo z ostrim nožem zarezo skozi lubad do lesa. Napetost v lubadi se s tem uniči, in nasledek jo debelcnje dotičnega dela.
Nadalje se s to zarezo tudi preprečuje, oziroma zdravi smolika koščičastega drevja. Kdor naredi na svojem mareličnem drevji vsako pomlad podolžno zarezo od vrha do tal, ni se mu bati smolike Omeniti pa je, da se pri prav meževuem drevji lahko pripeti, da vsled tega lubad odstopi. To nepriliko preprečimo, če delamo zarezo s presledki, katere pozneje prerežemo.
Podolžne zareze lahko delamo vse poletje t. j. dokler je še upati, da se rane zacelijo. Spomladi seveda kažejo najboljši uspeh in jili najlaže napravili ob enem, kadar se drevje obrezuje.
Vrtnarske raznoterosti.
Kedaj je obrezovati orehe. Orehov nikakor ne obrezuj po zimi, dokler se je bati še hudega mraza. Najbolje jih je obrezovati jeseni v septembru ali oktobru, da se rane pred mrazom že malo zacelijo. Lahko se pa obrezujejo tudi spomladi, ko ni več mraza in drevje ni še poganjati začelo, če pa obrezuješ, ko se je rast že začela, teče takoj sok iz rane, kakor pri vinski trti.
Kako hraniti sadje. Lepe hruške ali jabolka je dobro zaviti v svilen papir, kajti potem se dobro ohranijo. Tako tudi delajo trgovci s linim sadjem. Predno pa sadju tako zavijemo, moramo počakati, da se osuši, ker sicer v papirji plesni in se ne ohrani lepo.
Kako varovati breskve in marelice, da ne pozebejo. Breskve in marelice navadno spomhidi zgodaj poganjajo in cveto, zaradi tega pa v mrzlih pomladnih nočeh rade pozebejo. Da to zabraniš, pokrij jim v novembru ali decembru, ko je že zemlja zmrznila, korenine z gnojem ali listjem. Pod to odejo se zemlja ne razgreje tako hitro, in breskve in marelice ne bodo poganjale tako zgodaj spomladi, da bi jim škodoval mraz.
Kako popraviti zmrzla jabolka. Zmrzla jabolka zloži v kako posodo in vlij na nja hladne vode, tako da so vsa v ujej. Okrog jabolk se sedaj naredi ledena skorjica. Potem vodo odlij, ledeno skorjico z jabolk odrgni, obriši jih z suho obrisačo in deni v srednje gorko sobo, da se posuše. Taka jabolka so tako dobra, kakor bi ne bila zmrznila. Ravno tako tudi ravnaj z zmrzlimi hruškami.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.