46. stew. PoÄtnina plačaaa t trotovini. Gelje, sreda 25. aprila 6928. Leto X, lxha)a v poHde'jek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7"~ za inozemstvo Din 20*~. Posameina števllka I Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ¦|K H^H ^¦HHHi^k in bob , ^^¦^^^¦K mB^^UBHfli^ ^^^HGHBH^^ M^^MHB^fllB ^^URBHH ^^^H^L l^^H ^^SHHi^^H^^^ ^^^B flflv ^^H^I^bb flU^H^^^^^^ ^^^^^P^Vhm^ dhp^^^b i^^BhSHb Uredniötvo In upravniötvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritHCje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tariffu. Telefon int. štev. 65. Zaposlenje inozemcev v naši državi. V Celju, 24. aprila. Vooraj vsmo zaibiljeiži-li tudi v »Novi Dobii« mailo raavaseljivo vest, da misli ministrstivo za socijailno politiko od- praviti' visako kenntrolo nad zaposle- njoin in ozeineev v: nasi državii. To po- rocilo bode gotovo vzbudilo v naših narodnäh kroiffi'li veiliko ogorčenje, kajti gre tu za sitvar, ki je en ako ne- varna z naieij.ona.lne kakor z gospo- darske »Irani. Dasi je sedan ji sp loani kurz na-se y.unanje in žal tiudi notranje polititke odločno gennamofilsiki, delomaj vsled pritiska JlaJijc. deloina vsled 'golo par- tizanske politike kleroradikalne vlad- ne večnie v Voj-vodini in Sloveniji, bi se vendar za troiiititno skledico rono- Jiiiirari/ja z nemiško ponuocjo proti Ita- liji (o kateri dejain.sko ni govora. in nimamo za >njo niti najmainijšo sigur- nastii) in mail in strattikairwki'h uspehov s pomočjo neniskiih glaisov v Vojvo diini in Sloveauiji no sunelo pozabiti na na.se vitalne naci'j-onalne i;n gospodai'- ske interest. Ako zaposlenjc inozem- cev ne igra morda v aigrarni Vojvodini taiko velike vl'oige, že radi tega, ker so najbrže mianjika. i/zvozba'ntiJi doina.čib tnoei, je stvar popolnoima druga v Slo- ven ijü in,-— žalositno je, da niini.strs-ivo fca socrjailno politiko nil smatraJo za potrebna, visay doslej ne, da bi se o , stvari vsaj inforiniralo. Kajtd zvedelo , bi, da jo ta stvar v slovenskiih nvA- \ iiicrah döbeln neinogoca. 81oven.ci tsmo, aili smo vsaj bili do- slej fcniečki narod. V prvih döbah ma- w zaJostai© zgodovine snio pad!i v iienisko sužniast. Nemški vojiskovodjo in nömski škoijo .so si gradil.i po na- aiJi hribiiJi trdiie gradovne in so n,as od tain vhulaJi z meeein in bic-erru. Pod tenii gradovi in na tenielju starih rimi- IJ'a'iLsklh niaselbin so navstaiala jntvtta, tvžisča, v katerih se jo konoontriirala öbrt in trgovina, dri,ti v vrsto on ill dežeh kjter se vlada njad vsemi drža.vljani po enakih zakanili in kjer srostovolj- ne i'ete proti bolgarsikinn banditom, ki so se U'raidno naziivale proti'baoiditii. In glejte č.udo veliko: vsi mogoci bol- garski baoidifti, katerih je bilo v bregal- niški oiblasti prilicno veliko, so ])ix?61i h kontrabaindrittami„ ke)T ji/m, j(e bi'lo m/nogo bolje biti drzaixiniin negoli pro- tidrzaivniiin haindi't'Onn. Kajti v »vojem niovetn svojlsitvu so delali vise to dalje, kar so delali popreje, .niaimirec ubijali so in ropali, preteipali Ijudi1, požigaJi hi'se iin anočaiščal i ženske, topot (ako- zva'niih bitgaraš(n-, toda pcnl mnagio boljÄmni okolsčinaiini: kajti pregajijal in kaziioval j'ih mi nikdo, veljali so cclo za i-ešilelje države. Uniieli so si usitvari'ti tak vp.li\, da mo vplivaili celio na s.odisca in sodbe ter da so na lastno roko izvrševali sodbe. To je vizbudiilo med odvetniki in sodniki silno nievoljio, tako da so sled- nji hoteli piistiti s\'oja nmsta in pre- pustiii oel sadni post ope k ljudeim, k; so držali in zagoviarjali konlrabamdi- te. Otudi je bill konetmo od.stavljen ustanovitelj tdi c>et in poslan iiz Štipa v Čuprijo, kjer se ni mogel toliko ba- viti s temi zadevaimi, so vendar še pre- hajali: banditi iz Bolgarsike na nase ozenilj'o -a nainenom, da se vpišejo v kontrabaindile, tako da je nasfcala za sedan jo bolgairsko vlado D.raiva nevar- nost, da zgubi svoje najboJjše zaivez- nike in podpornike. Da bi se tej nte- varnasti izogniili, so tudi Bolgari ustvarili. kontrabaindite in jih po izpo- vedi atenlatorja Kraleva (v Štipu) po- slali pireko meje, da iz\rse nekoliko atentatov na naee civilne in vojaške oblasü, saniio da bi prii&ilili vlado kra- ljevine SH8, da zaipre našo vwliodno mejo, da bi ne oMali brez svojih drah gooenih bandito\'. Toda, ker naš mTmikäter za notranje zadeve najbrž misli, da je naši državi poti'e'bno čiiin večje števAlo teli in po- dobni'h bandiitov in postopačev, zato se je pricelo te dini v nuinieim. bitolj- skem okrožju, kjer daslej ni bilo no- beniih proti'drza^niili akcij, naJbiranje in ustvaii'janje kantrabamditsikih oet. Z ozirarn na ljudii, ki sa se pcKstarNili na čelo te akoije in ki se jili velikrat iimje- nujo po ivuznih sodni'jfcäkili aküh in ki se nekaetre oelo &umi različniih rAwz z zamiejniilnii suiirnljiviinii tipi, je zelo verjetnio, da bodemio sedaj doziveli na- val raznih banditov iz sowedne Alba- nije, da se vpisejo v kontrabandi/te, tako da nastaja, sedaj nevarnost za vlado prijateljske Albanije, da ji ne uidejo prij'atelji in podporniki preko na&e'rneje in bi prišla v nevarmosit, da pade . . . To bi ne bila velitka škoda — toda kaj bode rekla k temu naša, še bolj zapadna soseda? Ali ne bode iz- koristila tega iuevarnega postopka in ok u pi rail a Albajnijo? Da se ne bi kalil svetovni niir, Vas vprasaim, g. minister, ali ne bi boteli mesto kontrabanditske akcije odrediti, da se v Makedoni'ji spoštujejio obče- veljavni državni zakoni, ki edrno mo- nejo zadovoljiti ogromno ve&no niir- niega prebi/valstva v južni Srbiji1 in pozvati narod z resnim proglasom, da se we vpisuje v nikake cote, ternvec mirno in vestnio'vrsi svoje državljan- s-ke dolžnosti? Ali ste voljini oprasliti narod od raznih njegovih kriviii pri- jateljev in doseči, da se koničajo razni eks'pei'i'inenti, ki so nevredni v.siake moderne drža.ve? Ali ste voljni takoj odstraniti razne funkcijonarje, ki se ne niiorejo pri-vaditi na stroigo in ob- jekitvn'o izvr Sevan je zakonov? V jed- , nean in drugean je edina miožnost, da se problem Južme 8rbije, vkolikor je problem, roši brzo, dobro in definitiv1- ri'O.« Reci se niora, da je ta interpelacija, ki so jo objaviili skoraj vsi boagrajski listi, vzbudiia mnogo pozornosti, če- tudi jo je sprozil oni isti Trbic, ki je še nedavno v Narodaii skupščini kot ma- kodonwki domačin in strokovnjak v I inieniu vladne večine ljuto in'celo fi- Manrice Leblanc — B. R.: Modri demunt, (Dalje.) »So ravnokar odšli skozi stanovta- nje«. »Po kateri poti?« »No, po stranskih stopnicah.« Holmes se je sklonil preko balko- na. Dva.moza., vsak s svojim kolesom, sta ravnokar stopila skozi vežna vra- ta- Sod la sta na kolesi in izginila. »Ali že dalje časa delata v tej hiši?« »lavdva? J)anes sole prvic. Sta no- va Vooraj smo jih sprejeli.« Holmesa je v bližini čakal Wilson. Po r a sta * wnila domov in ko- nec drugega dneva sta preživela med pustiin lnolkom. Naslednjega dne sta imela isti pro- gram. Sedla sta na isto kJop v Hue Henri-Martin in sla noprcstain o, da jo Wilson že skoraj obupaJ, straaila l)a- ronovo in sosednja poslopja »Na kaj upate vendar, Holmca? Morda na to, da bo iz ene ali drugo izmed teh hiS stopil Arseno Lupm?. »Ne« iii »Da se morda pojavi svetlolasa da- ina?« »Ne.« *Temvee?« »Temvec, jaz upam, da se bo dogo- dila kakšna nialenkost, cisto majhna malenkost, na podiagi katere bom laii- ko zaičenj.al iskati.« »In, oe se ne doffodii?« »V tern slucaij'u se bo nekaj zgodilo v meni, vžgala se bo iskra, ki bo vmela srnodnik . . .« Saino en dogodek je prokinil eno- ličnost tega dopoldneva; bil pa je ta doigodek zelo neprijeten. Konj nekega gospodii, ki je jozdil pocasi po cesti, kalero sta nadizorova- la, se je izpodtakn.il in se zadel v klop, na kateri sta sedela, tako, da. je z zadnjiin delom zadel Sherlock Holme- sa v hrbet. »Hobo!« je vzkliknil detekliv, »ma- lo je manjkalo, da mi ni konj zlomil hrbtenice.« Doticni gospod je skušal ukrotiti konja. Anglež je potognil svoj revolver iz ze-pa in pomeril, toda Wilson ,ga je nenadoma zgTabil za roko. »Vi ste bla-zni, Holmes1! Kaj naj to pomeni? Ali hooete toga gentlemana ubiti?« »Izpiistite me vendar, Wilson . . . izmistile me!« ^acel se je boj med njima, bo}, rned KatGrim je gospod ukrotil svojega ko- n- troboji sem ze bil razvedrila. To je dobro za živce.« Ko je vid.el, da stoji Wilson navSlo- njen na zid, se je obrnil k njemu in mu rekel: »H'o-la! Kaj pa se Viasm je zgodilo, stara sablja! Cenin ste tako bledi?« Stari tovariš je kazal na roko, ki je vivSela od njega in jecJjaJ: »Ne veim, kaj mi je . . . ne vem, Ita^ ko je to, da me tako boli roka . . ,t »Bolečine v roki? . . . Ali vas zelo boli . . .« »Da ... da., desna.« Navzlic prizadevanju ni mogel roke niti pretmakniti. Sherlock ga je potipal za roko, najprej nalaliko, nato krep- keje, »da določi«, kakor je rekel, »stopnjio bolecine«. Ta stopnja je bila tako visoka, da je ves vznemirjeii od- šeJ z njim v najbližjo lekarno, kjer jo Wilson omedlel. Lokarnar in njegovi pomočniki so se trudili z njdm. Dognali so, da je ro- ka zlomljena in govorili so o kirur- gih, operaciji in bolnišnici. Slekli so ranjenca, ki je kričal od bolečin. »Mirnö . . . sa.mo rnirno . . . tako je pravt, je rekel Holmes, ki ga je držal za roko. »Malco potrpljenja, stari to- variš . . . v petih ali šestih tednili bo roka zopet zdra.va . . . Toda to mi bo- do draigo placali, lopovi . . . ! Saj me dobro razii'mete ... On posebno; kajti povzročitolj tega napada je bil zopet ta prokleti Lupin ... Ha, prisežem vam, oe kedaj . . .« .. Srodi stalVka jo obstal in izpuistil Mran 2 »NOVA DOB A* Stev. 46. zično napadel poslanoe KDK, ka so grajair. uprj-ivne ragmen1 v Maikedoni- ji. Logično je, da «nkrajt, jii govoril I'esnicc. • Ce j'$ resniea. ,tq, kar govori seda.;, iroifiosi pad ni nobena kazen.jrj,, obsodba dovolj ositra... za ra,zne hah-; KlaplM'K? in upravnike, ki v la.stnoin iiilcrcsu vznemLrjajio Maked'onijo, dr- žavo iJa spra\]jajo še povrh tega v res- ne inednarodr.e nevarnosti. Okol. občinski svet. V nedeljo, due 22. t. in. od 8. do pol 11. dopold'.nie ,»e je nadiaJjevala, soja, akoliškega obcinskega svcta, ki je bi'la prejsnjo nedeljo zaradii nosklepenositi prodcasno zakljerju in pri oko- liškem pokopališču se poviša šestkraft- no. Socijailisti so odločno ugovarjaH povišanju najeminiine., a so ostali s svo- jim naziraniji'in. v mianjisinL. Ob (* in ski svet je sprejo! enaik pratvilnik za üjgraidbo delavsikilh sitainoviainjlskih hi- 6ic, kakor ga; je sprejel mestni abčinski svet. Sociijalisti so ob tej priliki izju- vili, da so v principu za to aikciijo, da pa ne niorejo glasowuti za i>ravilnik, kakor je bil .sestavljen>. Cestni odsek. Gesti) v Zaivodinl in Litscah se bosta posipali. Ob potoku pod pasestivoim) g, Petrička v Liscah in pri »Skalni kletii« se bo zgradila po ena.» ob niostu v Kowniieii' pa dvoje škarp. Stavbni in eleklrifikacijski odsek. Občinski svet je dal tvrd'ki Westen v Gailierjii, ge. Regln i Saga v Zaivodmi itni g. Jozefu Rojeu v Medlogu dovolje- nija za savbo stan"ovanj«kih hiš. Na križišču cest piri sporfcnem igriišču p»~ leg »Skalne kloti« se uvede javna, elek- trig)dno raizpplaiganje,' .. '.','rjftlen '2.'pprosrajiQ T 'p&' omejilve j)o t(Mii zaikonii: 1. Vsa. stainotvanja,, ki imaj'O vieč nego 3 »obe; 2. stanbv.aaija a 3 .soihamii, v katerih staniijejo dru- zdme5 ki štejejio inanj nego 4 člane; 3. stanovamja z 2 sobanna, v katerili sta- jiuje družina, ki ima manj nego 3 čla- iLe; 4. za slainoivainja,, ki ol)segajo več nego sobo, pa »tanujejo v nji'h sarnci. Tudi s stainoivianjom, ki se na ta nacifn iizprazn i, raizpolaga najiemod'a jaloc svobodno. CUon 3. Za stanovanja,, ki ostanejo po prednjem členu pod omeditviijo, se doloc-a do 1. niaja prihodnjega lela, če sio stanovamja hiigijenična, J3krat večja najemniitia, nego je bila pred vojino. Zla ndi(iigiijenima Mam.ovainja,, ki jih kot taka proglaise na zahlevo uajeniiniika priistojne oblastr, bo višLna najemiiiine isfca. kaJto jo je najeimi.iik plačal za april 1928, doklei- lastnik stainovainja ne spra.vi v pra,vilno sta- nje. (Men 4. NayeminikiU ki po tern zakonm iizgiUbe pravico do zaščite, a so dlo ča- sa, ko stopi ta zakoin v velja^o. steiuia- vali v stanovanjili, kl spadajo pöd toeko J. in 4. tega zakona, bodo dolž- ni, ako se jim stain ovanje odpox^e, da se izselijo do 1. junija t. I.; vsi ostali liajernnriki, ki tudd iizgube pravi.co do zaiscite po tern za'kon.u, bodo dolžni, da se v -slutcaju odpovedi' izselijo do 1. julija t. 1. Člen 5. Ntihice no more Lstocasno inieti dveh stamovainj v en am inestu. V koliikor kaitero teh stanovanj spada pod d.oloobe teiga zakona. se bo posto- palo z njim kaikor s prazinim stano- vanjem. (]\en 6. Občinsika obla.st je dolznü komiisijisko ugotoviiti: 1. Na' zahtevo najeminika.: Ali stainovanije odof-ov»arja ali no odgovarja splošn.iin sita:\l>eni'm in najKaižnejšim zdravstveninn pogo- jiem.; 2. na zaihfeivo naj'emochijalcxHr: Aid je stanovanje v pi'avilnem stanju ali ne. Čkm 7. Vse spore po torn zakonu. ne glwlc na, vrednast, bodo obraviia^'a- Srajce cefir po Din 42, 68,80, Pique tide Din 4-i, 58, 66, delavskc Din 33, 38, 43, spodnje hlačc Din 21, 32, 4.2, 60, ovratnike Din 8, 9, 12, zepnc robec tuc. 35, 53, 94, noga- vice Din 8, 11, 18, dokolenkc Din 22. 34, 50, naramnice Din 20, 24, 29, kra- vale Din 12, 19, 30, čepice Din 28, 35. 44, klo- buke Din 50, 66, 90, dcžnike Dm 62, 95, 135, prodaja v samo dnbri kvaliteti, dobavljeno iz prvih svetovnih tovarn, perilo je pa posebno solidno izdeluno v lastnih delavnicah. Og'ejte si izlaibc in ogromno zalogo v vcletrgovini 7?. Stermecki, Celje. ranjeno roko, kar je uovzročilo Wil- eonu take bolečine, da je revež znova omedM. Holmes se je udaril po celu in vx- kliknil: »Wilson . . . nekaj mi je prišlo na misel . . . morda ie samo slučaj . . .« N.i se premafonil. Z izbuljenimi očmi je govoril saim sebi raztrgane stavke: »Da,' da . . . tako j-e . . . vse se bo razjasnilo . . . človek vedno isče daleč to, kax je blizu . . . Za Boga., zdelo se mi }e, da je irelia le misliti, misliti . . . AJi, mioj dobri Wilson, upam, da baste zadovoljni . . .« Pustil je tovariša v lekarni, d'rvel preko oeste in pohitel k nisi številka 22. D-osno nad vrati je bilo naipisano na nekem kamnii: jtBeotange — arhi- tekt — 1875.« Na hisi stevilße 33 je bil isti nSpis. Dozdajj ni bilo to nič jiemavadnega. Toda kaij ba čital na'rafeaih'H; uliri Henri.-^Martin? Kocija se je peljala rnimo njega. »Koci'jajz! Avenue Henri-Martin 134, toda hitro!« V vazu stojec je pri gain j'a/1 konje s klici in obljubljal koeijažu visoko na- pitnino: »Hitreje . . . še hitrojel« Kako se je bal na robu Rue de la F^ompo. Ali se ni zmoftil? Ali je res prised na pravo sled? Nad hišniini vrati hotela. ki je bi! la«! baron a dl' llaiutreca j.e bil vklesan naipis: D&sitaaige — arMtekt — 1874. Na sosednjiih hi sail i'sti naipis: Do- slajn^e — arliitekl — 1874. * *¦ * Vpliv tetga odkritja je bil tako velik, da se je moral za nekaj tremutkov od veselja, ki gai je omamljalo, misloniti na voz. Končno je posvetila drobna lučka v temo! Sredi temineiga gozda, kjer se je križalo tisoč steza, je natsel prve sledove sovraznikove poti. Na: pasltiaijii j*e, zaihlteival telesonfeiko zvezo z grad am Crozon. Oiglasila se je grofiea sauna. »Hailo! . . . Vi ste tam,gospa gro- fiea?« »Gosipod Holmes, kaj ne? Kako gre ,stVaT naprej?« :: •:• //« vZelo "dtxbro . . v-izvrstno, poA'ejto mi, prosi'im, hitro . :¦¦; halo! . . . Sa/m'O ineka.^beK'fed'.sei!«-^/'^ ^"i ' ' '»PosKisawiiFfc^ ¦•^i'-Oi«'r'[ »Kda.j je b# zgrajeA^grad Crozon? Gotovo vostc!« Pral -trideseitimii leti je pogorel in kmalu n,a(6 je bil zopet postavljen.« »Kdo ga je zgradil in katereiga lota, prosim'!« ^1' »V veži jo na sleni vklesan 'nek na- pis. f-aikajte! »Lu-ciein De>sta,nge — ar- hi'tekt _ 1877« «. »Hvalai, rniloslilijiva gospa1! Se pri- porocam.« Sam pri sebi je govoril: »Destaiige . . . Luden Destange . . . Ime mi ni neznano.ki!« »Pepel cigaret?« je vtprAl1'W'il" son, ki ga je za;nimanj'e iai'p'ölozjij zo-r pet poživilo. / >M< »No,' eisito d'tiige wlvair. Pomislite vendar, Wilson, rešil sein tajinstveno up-amko, ki je vezala med seboji vse agodbe o damii s svetlimi lasmi. Zakaj si je Lupin izbnil raivno ta tri «tano- va.nja, v kail er ill so se godUe zalantne zgodbo!« »Da, Zrikaj?« (Dalje prih.) PREPROGB Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo kei so umazane, ampak tudi radi tega, ker so shojene. Ni Dotrebno, da za tako čiščenie izdaiate mnogo denarja, «RADlON» bo to storil biez ve/ike muke. Raztopi «RADION» v mrzli vodi, namoči v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah bn'Site po razgrnjeni preprogi. Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot aa ie preproga nova. li kot n-ujne v prvi iimstanoi posainez- iiI sodniki prvostopnih sodi«c odnos- no okrajna ali sreMca sodišča, a na pritoižbe razsojajo v zadnji inistanci j>r\ostopna sodišča (okroižna sodišč-a. sodni sloli). Glede taks za le sipore se bodo placevale takse do T. br. 173. in 174. in 176. zakona o taksah. Člen 8. Miinister az socialno polistiko se iDooblašča, da more izdati potrebne odredbe za izvršitev tega zakona. Cllen 9. Clian stopi v veljavo ta^fcikon, nehajo veljati wse določbe dosedanjih stainovanj-skih zakonov, ki so v na- sprotju s predpisi tega zakona. Clen 10. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše. a obvezno moo dobi dne 1. maja 1928. leta. Ta nac'rt se bo p>redložil Narodni skupsciini in se bo proglaKii za nujne- Aa. Veljal bo od I. inaja 1.928 do I. ,aaja 1929. Naši koroški bratje so se pri nedeljski'h ob.čin,skiih«V!olitva/h navzliic sibiemu terorju nemškiitarjev in deloma celo socijalistov diobro dr- ¦«žali, deloma pa oelo napred oval i. Do- ci'ni so dobili pri obciinskih volitvah 1. 1924 skupno 8.709 glasov in 321 ob- či.nskih odiborniikov, so dobili tokrat 9.552 gla&ov in 256 odbornikov. Šteti pa so tukaj le glasovi in odborniki na samioslojjidih sJovenskiih listah. Naj- lepsi so bili uspedii v Bekštainu bliizu Beljaka, pri Sv. Jakobu v Rožu. v Svetni vasi in v Praiji vasi v Ziljski dolijii. AiHsoluitino večirio imaj'O Slo- venci v 8 občiiiiailu. Škoda jei, da pi'e- tcžna večdna .si oven«kega na.roda vsled kleri^alnoM'nem.sIke zveze v Slovenilji koroške Slovence popoinoma zane- mai'ja in jim ne daje mikake liioraliie in kaike druge podpore pri njihovein ložkem delu. Kako se v naši državi štedi ? Pondeljkova »Politika« priobc.uj« siedeco hudobno notico: »Doslej so iiiK^li naši mi.ni.stri brezplačno »sledo- vanje* tobaka za reprezenitaicijo. Na- eelniki ininlsti\stev wa so dobili tobak po polovicni ceni. Od 1. aiprila, to je z \-eljavnastjo nove.ga državnega pro- raciina, pa je ukinjen naöelnikom to- bak za ijolovično ceno, minlstri pa dobiAajo se ravno istö porcijo tobaka kakor so jo dobivali načelniiki, brez- plaeno. Vse v znaku štednje.« Podrobnosti o shodu g. Vukičeviča v Vel. Beckereku. g. Vukicevic'a po »Politiki«: »Godinu daina, simo m,i meumiomo radili', net- umorn.0 kaio braca i prijateljii, tako da srno na poslu, ma radu i zbog raida. i diA'a druga naša iÄgubili. Prete.rano.st rada uskorila je. vidite, brat'o i pri- jatelj'i1, sm-rt. a to znaci, da ministTski položaji i niiinistrska mesta nije bilo radi parade i uživain/ia . . .« Nenaiwlni zbimmilci in Radecki- inarš. Po zagreböki »Riječi«: »Neka- teri udeleženci so prinesli soboj žive di^¦'je zajce iai so jih spuiščali med zbo- rovalco. Policija je ujela dva zčiijca iii ju je odstrajiila . . . Na kolod,\ioru je sprejela. švahsika rn(uziika Udeleženc^ zborovamja z Radecki-inarsein^M .« Potresi na Baikanu. Potros v Južni Rolgariji pred^tav- lja pravo mairodino katastrofo. Plo\-- div, drugo mesto Rolgarije, n,jena dru- ga prest'olica jie poipolnomiai unseen, ])opolnama, tako da tvori saimö'jiedno ^¦oliko ruse.vino. Ne — vidkš že tu in tam ulico, ki; izgleda skoro normalno. Čudis se, greš k hd'si in. odpre« vraita. Uslra,ši,š se;. S'to.i'ii naimn'ec srtflio zid proti ii'liic'i. znotraj je vse ^©ruseiito. Nai tern masitu, ki je prišlo-zaičeLkom 80i'h lei k Bolgariji:, so delaii iBolgari 50 let. Ustvarili so krasno «lesto — a sedaji, ko bi z aces>oiin. treniit, ,je slo v.se v praih. Mesto je imdo blizu 100 tisoo prebivaloev, ki so skoraj vsi ostali brez .strehe. Gel a Bolgarija, pa Midi naša držaiva se pripravljlo\icio Korintal!'Všei'polno je mrtviih i.n ranjenih. Ceni se; da je v JKoHtlIu sfune-in1 ;'iVorušenih 40 odstot- ikov vseh hiife; '2.000 lj-udi ie brez stre- ho. Pr^i potfesni siwweik je ddšel ob en četrt na, 11. zvecex in je tr'aja! 15 sekimd. Razrušil joti v ketho. — 3. Vesclje in žailosl »-aapestU'. — 4. Oberleutnant Lukaž se posvetuje z auditorjem Braii- nom, kako bi so izniobiil svoje ljubiire. — 5. Oberstabsarzt dr. Bautze skoči iz kože, -rrr fr. Švejfc poseže v svetovno vojno. — 7. »Jumaski čini« pucfleka bvejka. -^S. Švejk izinakne s poinocjo saper ja Vodiičke ku harkn Barbki Oberst v. Sohröderjevegia ixsa. — 9. Švejk in Vodreka napraivita grozen skandal v^odliöni'« familiji aJi Švejk požre »corpus delicti1«. 10. Švejk j)O~ tegne Zii »notbretmzo«. — 11. Kanoni, bombe i^i^gramate all Ogirii ujainejo Švejka. — 12. Švejlk kot Tatar v a.v- strijskeniv ujetnišlvu. -r- 13. Črni obla- ki nad Švejkovo glavo. — 14. »Na- peti petdiuii'« kiihnejo ali Švejk vošči .svojiin raibljem »Bog poinugai« ali soroilne du.še v objemu ali dva se naj^- deta.. — Edina paivza je po deveti sliiki. Vsitopnke se dobe v knjigarni Gori- čar & Leskovšek. Celjske westi« c Na poinoč Bol(/arom! Celjska po- dmžiiiea lkk-vega kriiža prircdi zbi.r- ko \- prid po siraihoviitilh, veidino se še panavljajooih. potresmim katastrofah tako težko ¦ priizadiotieniu bolgarskemu narodu. Strašua becla, v kateri ječijo stotüsqoi;, lnora potiisniti v ozadje vse, ka.r has je' ločilo in preko ruševin in neizmexnega' go^rja podajatraio rokie našini bratoin! Ko pride.ju k vani na- biralck za,voLo sAoj obf-ni zbor v kln- bovi.'soba- C^lJHfcß«a, doma. U taini- ßkega in hU^m^i^a poro6i.la?pqsne?" mamo sledece važnej^e podatke: Dru- štva žaJ vsled^ poniiainjfcainja dönarja ni mofflo iwdaü lani Gelj/skega zbor>ni- ka, Ariieološki vodnik. ki-.^a je "sesbi- vii prof. Orozöri, je ijsšejl v mjegovi Zgodo\i:ni Gelja I. del ter je zelo prak- ttfo-n v(xlnik pri> ogledovanju ceJjskoga niu/^ja. Zbirka se je povečala z neka-. Slowit» inul«i*Sta s»l«salka Josephine Baker v Cetju ima dober sloves, kakor tudi brivski salon „Qräjent", Kovaška ulica 1. torkni draigocenasttmd, nokaj starin pa je se oblju'bljenih. Tekoni let a je obis'kalo niiizej, JiÄVzeiiiiRi dijako in iz- letnike, cez 3(X) oseb. V delakrog Mu- ze.jskeg.a-.ckÄ^ja, spada tudi oskrbo- vavrije rmwfß. ofeajega gradu, ki jo potrebt'ai zwo naijiiiii po|)ravil. da ng "öh'rani'j'O razValine bodoonostk Mestna občina je doiočila v to svrho v pnj,ra- eiinu za 1. 1928 15.000 Din. Društvo iina 51 elanov ter 5401 Dim gotovine. (lla-narrna zinasa. letno 12 Dim. Obč.nii zbor je iizrekel staremu odboru zahva- lo U3i* mu izrazil zzopdno izvolitviijo ponoviio zaiiipanje. Želeti je, da bi užii- valo Miii/joj«ko drustvo med oeljskrm prebiwilstvom več podpare in zaminia- nja. c Seslanek elanov SDS za Celje-oko- lico se vrši v četrtek 26. t. m. ob 20.30 uri v goistiilniig. Permozeria v Gaberju. c. Sükokki dmžabni večer so vrši kot sum) ze poroč-aJi, v četTlek, 2(>. t. m. ob 20. n ri v nov.i društveni «obi \- OelJÄkern dormu. Program je pester im zabavtm. Bratje in sestreu prijatelji Sokolstva, prid He polnoštevilno, da se na sikratnei nai-in T>özaibavaiirK) eiio uro v vcseli in odkriitasrčni sokolski družbi. Denairja ne rabite, paič pa do.- l>ro mero dobre volje! Zdrav.o in na sividenje! c Ljudsko vseučttiščfi; v Celju. 23. t. m. je .sikoničaJ odv. kand. dr. Mejak piiedava:njie o naLi ustavi. Govoril je o drzavmiem gospod'arstvii, o državljan- skbh dolžn.o.stih im pravicali, o »ocijal- nih in ekononi'skih uredbaih im o d,o- ločbah .glede izprememb ustaive. Pr-o- daivanije je bilo vsaskozi stvarno in po- Ijudno. Sli.šali srmo v teh štiirih večerih vse, kar bi moral vedeti vsak di-zav- ljani, vsaka drzavljamka o ustavi. Žal, da tako poučne teiine ne privabiijo vw poslušaleev. G. .predavatelj-u ponovno izreka odbor iskreno zaihvalo za nje- govo veliiko požrtvof\alnos't. — - Pnji- liodiiije pi'eda.vanje bo v pomdeljek 30. t. in., ob pol 21. uri v rit«iil:niici deLko nieÄranske sole. 1'reilaval bo odv. kand. g. Ivo Štemfpihair eseizme o te- ini »Vcčna ženskost in sodobna žo- na«. c C'e.š7i*i zeleznixki uradnhki se vo- ziijo v nedeljo, dme 29. t. m. ob 17.20 popoklne1 .si pastebniiin vlakoau niiiino Ctalja.. V Oelj'ii pas-tojii vlak 10 niinut. Brat an l (kihorn s»e napravi iniail spra- jem, h ka.lorc:niiu so rued di'ii^iinii vaib- ljeni Ju^».*-če6ka ligct,Sokolsko tlruštvo in OrjUna.. c Sokolskemu diusivu v Celju je po bratu Siit'iru poslaJa ve.sela driizba 260 Dim. Znesi'k se niailoži v fond za zgraidbo SokoKsikega doina v meMii ("elju. — Braibska bjvala dar aval oem, ki naij bi natšlf moxago pasn-Gmct.h.-ev. istotaikio je dar oval br. Sirec 50 Dim niesto venca na grob i)oko].nioga Öi»f- rerja v Ljosestnica in vdova v Gosposki ulici, stara 41 Let. c Zdravstveni dom v Celju. Gospod minister iiarod'ii'eg-a dra.vja je odredil v svojem odloku H. Br. 15.521 z dne 30. marca 1928, da se vsi, dosed^j lo- čeini so('ialno-higijeinski> Oildelki v Ge- lju (Drž. baklerijoloska stanica, Par sterjev zavod, Amib.ulait.orij za veneric- ne bolozni, Protiituberkulozni di.span- Yiev in Šolska poliklini'ka) zdriizijo v enotno ustanovo »Zdravstveni dom« v Celju. c Zborovanje cevljarskih ziulritQ v Celju. Mari'borska zatlrwgn oevljarrfki'h m,ojstr.ov je povabila vse cevljarske za- druge v Sloveniji na sestanek, ki se vrsi v n.edelj.0, dne 29. aprila ob 8. uri diop. v c«lj«kwn NaTodn«m domm. Na dinevnem redu so nied drii^-in slodet-e toeke: poonatemje deLai v wvljarskrh zaaidruigaih. redukcija vaijencev. Kiišma.r- stvo, inozcfinjsika konkurem-a, ustamovi- tev zveze eevljarskiih «idriig 7Ai Slovc- nij-o. c Uvoz konj je prepovedala aystrij- sk,i% vlafja iz oeJ^ nuiriiborgike oblasti raidt.ifranme kuigei.JpmyoJjen je le uvoz .kla^TVi'hV^onjj na Dünaj — St. Marx 1 in ..v J^p'niiiijislko . Nqvq m,e^to' — san.i- M.ska klfivnioa. c Vojrmhyi Julija oMiaja naravnixst tniumfalen ptxhod. Dobro izbrane, vrlo podavane gledališke preds4ave se vr- «tijo kakor zti tekiimo! Jo pa obcinstvo' ti'-di hvaleano ter pridoio poseča vse igre. Tako si je vzelo t>riliko za zdlrav smeh tudi dne 22. t. m., ko je z obi-1- nim aplavzom »kid|i:lo neipriai »Mosl- linke«. Vlogo so bile točno naštudiira- ne, naravno in z ewpritom podaivane, za kar gre reikserju in igralcem vse priznanje! F.e}) izkupiiček bode koli'kor- tolikq üalegel blagemu luuneuu. Vhat seQU(ins!r . ' yu ..,^J * c lz Žalca. (Baizstavä obrtino-riada- Ijevalno sole.) Obrtno - mulailjeValna sola v Žalcu bo pr.i'redila. v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. od 8.—12. ure do- poldne in od 1.—6. ure popoldne v poslapju osnoMne sole razstavo šolskiih zvezkov in risb obrtnili učencev in učenk, kakor tudi vadenkškiili izdelkov. Na rastavo so naj'vljudneie vabljoni vsii, ki se zaniniajo za razvoj obrtnega šol.stva. Nacelstvo obrtne zadruge žal- ske bo ob tej priliki nagradiJo naj- holj.se šolske in doinace ii/.'dclke, c *Kolo jnyoslov. sester* v Celju bode, kakor že objavljeno, tudi let as ]>c-shilo svojo dečjio kolonijo na morje. V la nainen in v svrhiO ustanovitve >-l)ec'jega. domia« v Kraljeviici je zbi- ralo in sc> abira. dejiarne prispevke v Colju Iti i okolici, ])ozdaj so dar oval i; Mi'slua oibeina, celjska 3000 Din,, Celj>- ska posojMnica 2O00 Dim, gos'pa Stor- mecki 1000 Din, Šolsko vodstvo Ho- galec je nabralo 331.50 Din, Šolsko vodstvo Petrovee 299 ]>[„. p0 KM) Din so daiovali: G. vl. sivet. K. Lilek, ga.. Olga dr. Božiičeva, G. Zupau, I. Tir- sek, tovarna plettenin v Polzeli im dr. Juro HrašovGic. Uradiiistvo da.\pne oblasti v Geljiu je zbralo 85 Din, Šol- sko vod.stvo Poljčatne 70 Din^ Me.stna dekl. osno\ina sola v Gelju 70 Din. De- ska niešč. sola v Celju (50 Din, Mestna deška asnovna sola -v (Jeiju 59 Dim, Dekli'ska miešsč. šoal 55 Din. Po 50 Din so dairovalir. Šolisko vadsbvo Ziid'ani most, uradništvo okr. glav. Gelje, g. prof. AiUoin (.ieslnik, H. Loskovšek, ga. Vera Grudien, ga. dr. Schwabova^ ga. dr. Orožnova, g. prim. dr. Raj&p; po 48 Din: okoliška deska sola v Gelju, po 40 J)in: šolvsko vodstvo Ljubiio v Savinjsiki dolini, uradnistvo da.vcnega urada v Golju, ga. Ana Plesi.vL-nik; po 30 Din: g. prof. J. Kardittiar, ga. dr. Goricanova, ga, M. Kranjc, ga. Tom- sic;. po 20 Din: g. višji pred«. upr. sod. dr. Yrtat'wik, g. Janič, g. Dobo- vicniik, g. Žumer, g. Posava g. Josek, g. Weren, g. Zarlini, g. d!r. Tranz, g. Drosenik, g. Ku.s, ga. Srwrtniik, gdč. Slugova, ga. dr. Hočevarjeva, ga. Šmi- dova; po 5 Dim: ,g. Fr. Kranjcr, gasp. Grabelnik; po 10 Din: g.. Dobiis, rud. m\ g. Ljpold', g. dr. Derecini, g. Ck?rne, g. Ne^er, g. Taicek, gde. Šribar, gasp. Oreliovc, g. Martini, g. Hagor, gosp. Honsnjec, g. Gaj'sek, g. Zaiditvec, ga*p. Šinienc, g. Faiza.rinic„ g. Lecnitk,, gosp. Hel>ou.s€hiegg, g. Matz; po 5 Dim: gosp. Ivaii Deeko; po 4 Din: pet neümeno- vaniih. 8kuij)no ^e je zbralo dasedaij 8.872 Dim 50 pair. Najsrčnejfea hvala \seni daj'avaJce'iii! Irnema nadaljniih darovalcov priobciumo prihodnjrč. 0>b- euöiii prosiuno vse, ki se dozidaj na nar šo prosnj'O še Mso odzvali, dii se spouir- nijo c'lim A-e.lifcodusmejse naše akcije. >Kolo jugasilov. sesler« v Celju. c Celjska koča. Preteoeno nedeljo nain je bilo neibo nakkmjeno. Dež nas je pustil do vecera pri niku. Na,pov«e- dani kuluk v Hiudiiioevem grabn,u se je vršil v zadovoljnast \isoh .gledalwv, ki so nas hodili agledoviati, pa tudi v zadovoljinost druMva. Laihiko bii nas ¦bilo'so vw, 13illo nas je siber sanno 12, toda 'delai smo opravili za dvajset. Dokler ne bode naprava ofbniovljena, je v«aj prehod ddka.j olajšain. OsniažHi siuo strUigo raizne navilaike, hlodov in skal. Delali smo od osmili do pol treih, nato smo se šli krepčat na Geljsko ko- čo. Občimst:va je bilo ma koči izredno veliko, tako dia jo znnain.jkalo vse pi- jai'e razen malinovca. Ker se raznasa o slabi oskr^i na C^oLjski koči razne ntuiteniieljene govorioe, da smo imeli sauno 2 litra vina- in ne vom kaj še, 6e čutim kot' novi gaiii!h i.zjiav. Vse pudrobnasti, naitaoična pojasnila, tiskovine, pravila, okrožnice itd. da/j'e raidevoJje in brezplačn.o za oe^ski oko- liš tukaijišnji. odibornik »Saimopamoči« gosp. Franjo Jo'sU trgovec v Celju, na kaleregai se lahko obrne \isakdo in. vsak cas ostebno ali pismeno. Pričakovati je zlaisti iz trgovtsikih krogov stevilnih prijav. Meslni kino. Sreda 25. in ce.trtek 2b'. apriila1: »Sedem hcerk gospe Gjur- kovicene«. Brilj'antma veiseloiigra v 6 dijanjjh po zmanetm romainiu Fraaica Herczeiga. V glaivnih vlogtih WHLy Fritsch, Werner Fuetterer. Betty Bal- four, Iva Vamjct! in Lydia Poteciliin«. Ufa»-film. Senzacija ¦evropakiihikina- gledali'sc. — Od petka 27. aprila dalje: Harry Pi«l v veletfiilmu -»Strah na So- kolskem gradn«. — Prednaiznianikr. *Sv. Frančišek Asiškl*. Film, ki se mu divi ves svet! .Kino Gaberje. Sreda 25. aprila: »Cmvboif i' cirkusu.« Izredrm filmska senziucija. V glaivnii vlogi sloviti Buck Jones. Lev?, slan.r, ra%nje alnakcije in akrohaftsike tocke. Buck Jones v svojem naiholjseni filmu. — Četrtek 2(5., pe>- ti>k 27. in »obola 28. aprila: »Harrold Lloyd — zmagovalec* (»Sportni: stu- dent«). Nepoipismio zabavna komiediga. V .glaivmi1 'vlogi svetoMni komik Har- rokl Lloyd. Sa'hx? snw?ha! Raznotero« d Velika eksplozija v Osijeku. Vče- raj ¦diopoldne je ekspl'odiral v osiješki železarni parnd. kotei. Cola stroha stro- jarne je odletela v zrak. Škoda zniaiša okrog 3(K).0(K) Din, a, je krila z zavaro- valnimo. Tovarna mora ustaviti delo 7A\ teden dni. PonesroL'il se mi nikdo. r Polet preko severnega teüuja sm Poiji.t Barrowa na Alaski v Sval- bard na Spkbergih sta zvrÄiJa aane- rikanwka lelalca Wilkins in Eielsver v 21 uraJi. To je sedaj drug posrecen polet z letailom ?>reiko seveimnega te- čaja. r Dolores del lih — smrtno ranje- lui, Na oCvSti mod Cala.i,som in Pari- zom se je primerila težka aivtomobdl- Rka nesreča, pri ka;teri so se 4 osebe ubile, znana kinoigralka Dolores del Rio (ki smto jo še pred kratkim videli V celjisketni M-es-tnuim ki-mu) pa se je ft'irn'tno i)oneisreci.ila in leži sedaj v pa- liwki bodnici St. Laiza.'ire. Foxovo pod- I jetje je poniiidiJo zdravnikam 1(K).(XK) diolarjie.v na'grade, ako jo oJiramijo pri zivljenj'ii. _________________________ ..( ; c -tin. . . . '¦¦- 1 Gospodarttvo. ¦ vgl Öimdalje'b'nj> se bliza zaključek roka za priglasevanje k udeU^ii na leohijem Ljubljanskem velenejin.il!, , ki se vrsi od 2. do 11. junija, Dose^aj priglašeni ra-zstavljalci so zasedli že večino razstavmega urastora in kdpr se reflektira na lepo in ugodno mosia, j naj se takoj prija.vi. Rekla.ma in pro- paganda sta zlasti v daiuušnjein času splošntiga zastoja in gospodarwkega boju vsakemu podj^fju jtroptrtrebin. 8tra.ii i. »NOVA DOB A« Šrev. 46. Vsak induslrijec, obrtnik in veletrgo- TO, ki se poslužujo vclesejma res do- brega renomeja, mora iiivideti nepre- (.'enlj'ivo korist, ki »m jo nudi taka raz- stavna institucija š svojo sistema,tič- ])o, vsestransko razvito, oiffronxno re- khiinio, saj more saino od njie prieaiko- vaii us»pehov. Velesejein je organizi- rana s'kupna rekiainia vseh razsiavljal- eev v prid vsaikemu üosaiiiezniku. Vpliv dušičnih gnojil na sadno drevje. Rast, zdravje in rodovitnost sadnega drevja je odvisna od mnogih činiteljev. Med njimi zavzema prehrana najvaž- nejše mesto. Ta pa sestoji iz veČ snovi, ki so vse važne za pravilen razvoj sanlnega drovja tor za .njegovo zdra.v- je m rodovitniosit:. Tudii dušik je ena izined smovii, ki bis'fcvteno soodiočuje usodo drevesa in po njem tudi letino in njeno kakovo^t. Poglejino nekoliko n-jegov vpliv! Dušik vpliv« nia drevio dob.ro in sfta- bo. Zelo p osp0.suje ra.st,. listi dobe večjo in teniinejiso barvo, plodovi so lepsi, d"ebclejÄi, Lkdk<\j6i. Lcs je pr.i preobil- nem gnojenju 7. dusikoim neka.in puliel. goha-st; tak les jo i>a zato tudi zelo ne- žen in obc'iilljiv in ga zielo rade nia.pa,- dajo raizno bolrani, kaikor n. pr. rak, sinolika in je zelo občutljiv tudi za pozt'bo. Na zunaj vidirno že na eniolet- liiih inlackikaih, da stole tudi ooesa bolj na redko, kot pa na rmladikailr dro\x*s. ki rasto brez zinaifcnejšc^a tfnojanjia z dušicnimi gnojilii. S tern v zvezi je tudi raizvoj cvolnega. in Lesinewa brstja. Cvetnio brstje se kar ne raizvije, vsaj ne v večjilh ininožinaih, a lesmo brstje rednio zelo inociio potganija. in to pml- visöin. iz najvisje lezecili acese, medbern ] ko oslanejo spodmja ačasca slabo raz- vita in se v nekaj letilh skrijejo v koži. Pivbude se kot skrita;, latentna očesa, ! ran .se je vejii nad oöe.si kaj pi'lpotiilo, kai1 kvari njeiio ra-sit in iz nj,i;h poženo zelo liiocny in bujiiio niladiike, ki so lah- ko raizvijiejo v nove veje. C vet no l>r.stje se redaio ne i\t.z.vije ob prove]ikem ffn ojennjiu z duäicnitmii ginoijili; oe pa se, se praiv ruei-axlo raiz^ cvete. Nas'talii cv.eti so običajno zelo veliki in pa tudi zelo občutl-jivi za gli- vične boleiznii. öe se plodlavii raizvije jo, tedaj iiinajo redno veliko obliko in lep- šo, veliko gladkejšo kožo. IMotd je, silno dovzeteni, zlasiti za niomiilijio in črno gni'Lofoo. Tudii sioer je treba z njim ja- ko oprezinio powtopati, kor jo pasiebno obc'Utljiv za razne otiske; tak plod v kleti tudi ne docaka oaiiih diiii, kot nj^e- gov sovrstnik iz sosednjeiga drevesa, ki raste v zenilji, ki nirna prevec du- sika. Dušiona gnojila so napoisled labko usodiopolma celo za, driovo, če jrh po- ra'bljaino zksiti v tekoei obliki v pre- voliki rnieri im ob suši. Med baika gjio- jila Ateyeano v prvi vrsti ffnojnico im sjtra.nisčnik, ki kar »spalila« korenine sadnega direviiai Sadija-r, ki uvidi taiko j'azn ovrstno delovanje dušika, je pač T>risilion ra:z- rniäljaiti, kako bi niogel vpliv dušieiiib gaiojil na said'iio drevje obrniti sebi v prid. In baš v panietnem gmojonju se pokažei, .ali je sadjar tudi gospockr, ki zna racii'iiati. Začeti nnorani.o seveda z miladini dtievesoini. Ako hoöeano, da drevo čiim- prej doraisite dlo oaie absežnosti, ko nairri bo moglo roditi; z dusnicnimä gnojili bouii'O dosogli. ta cilj. Ce je kje gnojcmje z du&ikom na niestUi, tedaj je pri lnkv- dem drevju, in sicer sspoinladii in v manjiöih kaliCkiah tja do poletja, ko zaene suša ustavljati korisitno deLova- njie dušičnih gaiojil in ko zacne les zoreti. Za zorenje le«ia nann susa zelo koristi', če bi ji ne sledilo tain v avgu- Btu ali septeniibru dežeivje, ki pa na- vadno povzrocii novo raist lesa. Prod vsom je to ani las, ki je najbolj iiia^njion k pozebi;; kajti tak01 drwo raiste nava*!- no praiv v ziimo in nerediko ga zapade celo sneg,, ko jie se v naijbuj,nej»i ra«ti. Neobihod.no je patrebno, da tateniu direvyu takoj Kiodeco je.sen ali Ztilno do- bro pognojdino z ositalimi gnoijili (fos- forndini; kalijevii'mii n a:pnen,i:mHO, ki t> svoje sitrajii paspeišuj,ej'o raiiiejše d'O- zorevainje in. krepe stan.icje, da je bolj odporno proti inirazu. V jul.iju in ,a/\"gustu so |)a ludi od- 1'OL-uj.e, aJi bodo daJa očesa cvotn.o brst- je ali brstje za las. Ce ob tern sušneni letnem ca'su v drevesu i>rie\'lad.ujej.o so- kovi, ki vseibujej'o polog ogljikovih vo- dikov dovolj rudnii'nsikiJi ses.taiviin, zla- sti fo^forja, kalija in apnai, toil a j bo l.(\s že v tej «ušni dlobi dozoreval in razv;ijal popje po ceili mladiiki enako- inernejse; c>e pa v sokovih prevladuje dusiik, iz katereiga se sitivairjajo belj;L- kovine, so. te zJ>iraio uredvseim na kon- cu inladiik, ki s prvihn dezevjern iznova I^ozemo in raso sanio v les praiv v zi- 1110. Talk les pa ni zrel iin ga zato že prva inwnejsa silan'a ožikodujie s bem. da preramo (za taiko nexrelo niladje preramo) osinnodi listje in nedozorel le.s i'zguibi ani origan (listje), ki soodlooujo pri zoi-enju niladike. Moliko, gobasto stanicje pa praiv lahko podleze inraizu in miladica pozeibe in odinrje. (inojenje z dušiikoin jie neobhodno I)otrebnio. V mladlastirih letih naj dobi drevo raje več du'sika nego i>a prema- lo', da ciuniprej d.oraste. Da pa se bo vsako leto .enakomerno ra\z\"ijailo brst- je za les in ono za cvel, je neobhodmo potreljno, da ralado drevje obreziije- mo praiv do onega časa, ko si že zaize- linio od dre-vovsa plodu. Drevo bo t;tko neihio'te ra^vilo visako leto liiz vec-iiu« spodnjiih ocesc cveitne bivste in rodni lies, a iz vecine gornjih ačesc sanio otesca za lesne poganjke. Razume se, da mora biti dnevo tudi doil>ro pre- skrbljiejio z astalimi gniojili, če hoeo- 1110, da bo zdravo in zmožno raizvijati tudi cvetoo brstje. Gun pa doiseize drevo dobo, ko zacne liedno rodili, tedaji ]>renehaiino gno- jiti z du&ikoin predvwem tanii, kje.r ga je že italic dovolj v zöinlji, kai' naun jamoi prebujna rast drevesa. Drevje bo zaradi bolj pičle zailoge dusika niasta- vilo obilmo cvetnega brstja, ki bo v pri- hodnjdh letih O'bilo zaicvetela in dalo nä kupe sadja. Na dTUgi slnmi i 111 a 111*0 pa tudi dlrevije, ki srcet- ze dobru rodi, a je v rasti prevec odmeihaio. (\e ni tako dre- vo že jla'k doseglo svojioga obsega, pre- ko kaitereiga ne miore vec ra-sti, tedaj bo silno hivaležiio za dušieno gnojdlo in z mofviraä pogaimjki obilno poplnčalo trud in stro.sike. Pa tud.ii cvotje bo .li,va- ležno za gtnojenjc, kor se bq bolj«o ra:z- vilo in dalo boljši pelod (cvetiii prah), ki je vel ike važnosti za cvetje. Tudi potern,, ko bo drevo ocvetolo, bo zelo hvaležno za d'usicmo gjiojenje, ker bo obiLnejše listje, ki be bo raiz- viiloi po gnojenju, laže dobro prenedilo uawtale plodave in jeseni bomo z zti- dovoljistvom obi rail i. lepo, enotno sadje. Če opažanno 01I3 letinaih, ko iniamo dovolj diežja, nai drevju saim dirobiž, te>- claij nain bo vsak korec gnojnice delal ("'iideže. Ba« takemu drevju liioraino tudi v maiju im jiuniju ob čaisu deževja prihiteti na poinioč z gnojnico ali čil- 8'kim solitrom, r>a se 11 am nii treba ba- ti, da bi drevo jeseni predolgo rastlo. vešča knjigovodstva, slovcnskega in nemškega dopisovanja, v večletnimi spričfvali, se išče. — Ponudbe s spričevali pod šifro »K0NT0RIST1NJA« na upravo »NOVE DOBE«. Iineli bamo pač v jeseni lopo sadje, manmsfeo piiškavicev v juniju in juliju. Vsa ta izvaijanja N'eljajo P'i'edvseni za peckasto sadno drevje,, a. kosc-icaisto drevje je za, dušik še lnnogo bolj ob- culilijiivo. Ker pa kasčiča&to sadn,o drev- je tudii prej zo'i'i, siine dobili tudi saano v rami pomiladi duiäicna gnojila, da more na je^ien les teimeljito dozoreti. NčLJ.večja naipaka pa je, ako pustimo,« da pri'tekajo dušična gnoiiila poleti k takemu drevjiu: Njetgove korenine bodo prav knualu iin.iöönie. Propadanje plodov zaradi glivičmih bolezni na drevj'U in v sliramibi ome- jujemo s tern, da drevje dobro gnoji- mo tudi z drugi/mi gnojili .in da ne frpini'O pregoslih vrho\', da more pro- dreti povsiod zrak do sadov in da ji!h solriieni žarki čim bolj oibsievajo. V«e to namreč ugodno pospešujie gostoto sad.- ja iin odpornost kože prati glifvicam. Du^i'cn.iih gnoj'i.l je mmogo vrwt, a j)]"odnjaeijo med mjimi poleg hlevsikega gmoja gnojmica, stranaščnik, aipneni dusik, oiiliski sioliter in atmonijev sulfat. Ob vlažnem vremonu je njih delovanjo l>recej en ako, a v suši nam tekoča du- sična gniojila saano skodujejo; zato jih ob tern ca.su raj-e zbirajino v gniojnih jamah za poraibo tekoni zime in po- mladi, ko nam bo vsaka kapljica do- brodašla. hiz. Jos. Sbubic, »Madjar in vrtnar« 4. 1928. Soba meblirana ali prazna, se takoj odda. Prešernova ul. 4. Dobro ldoča boljša gostilna v večjem trgu Savinjske doline se odda perfektni kuharici ali natakarici na račun. Prednost imajo zakonski pari brez otrok ali dve sestri oz. sorodnici. Ponudbe na upravo lista pod«Spretna». Čistokrvni 10 mesecev star kokosji psH« (petelin in kokoS), pasme Orpington, se proda. Celje, Lava 14. Najmočinejse ncgavBce iz preje in D. M C. flora in lahke letne volnene in svilene obleke (komplet) izdeluje najceneje strojna pletilnica A, Pongračič, 2 Celje, G«*egorčičova 3 2 Mima stranka brez otrok išče za takoj ali s 1. junijem stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje in pritiklin. 3-2 Naslov v upravi. Hhaotvah ]z vsen rudnikov in Pi EjHIDU naJbolJse vrste ¦ 1 vIMIVVj dobavlja in do- stavlja najcenejše Fwanjcs Jožt, Celje, Aleksandrova ul. I Raxpisana je služba Dbčinshega retlorjo pri zuipansfwu trga Mozirja« Prošnje je vložiti do 15. maja 1928 na gornji naslov. Franjo Dolžan, Celje Za kresijo it. 4 Klepa^stvo in nappawa strelovodow. Pokr>*vamje stpeh in zvonikov. Vodovodvte In6ta(ari»j. A» NEGCR, Celjey Gosp^ska ul ca 32. Cene znatno Znižane! ,„ k.... ,™»mko „WAFFENRAO11 /sa kolesa s torpedo prostotekom in povratno stopalno zavo o. Največj:i zaloga deiov koI*-s in šivalnih strojev po najnižjih cennh. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Kaj*eLja rep rracijak»* delnvn ua. Vsi stroji so za vezenje pripravni, P O U K v vezenju ZASTONJ. Tiska iu iadaja Zvezna tixktvrrui - Mamm-HM /,a izdajatelja. tiskarno m redakcijo Mikm Oetirux v Celju.