strokovne vesti
UDK: 674.2
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Pohi{tvo solkanskih mizarjev v ~asu med obema vojnama
avtorica Darinka Kozinc, univ. dipl. in‘. les., SL[ Nova Gorica
Izvleček
V obdobju med vojnama so v Solkanu skoraj v vsaki hi{i izdelovali pohi{tvo. Tradicije skoraj ni ve~, znanja tudi ne. ^as med obema vojnama je bil zadnji vzpon solkanskih mizarjev, ko so na razli~nih sejmih (Milan, Rim) dosegali zlata, srebrna in bronasta odli~ja za svoje izdelke. Bili so del Evrope in so njihove izdelovalce pohi{tva v marsi-~em preka{ali.
Klju~ne besede: solkansko mizarstvo, tehnolo{ka izdelava pohi{tva, furniranje, konstrukcije
Uvod
V knjigi “Doma~e obrti na Slovenskem” je etnolog dr. Janez Bogataj zapisal, da so bili solkanski mizarji visoko specializirani za izdelavo po-hi{tva in notranje opreme prostorov.
Svoj razcvet je solkansko mizarstvo doseglo v ~asu obrtne zadruge C.A.M., ki je imela trgovino in lasten razstavni prostor. Solkansko pohi{tvo je v tistem ~asu po trditvah informatorjev presegalo tako italijanske kot tudi francoske pohi{tvene izdelke.
Cilj
O organiziranosti solkanskih mizarjev so zgodovinarji ‘e veliko napisali.
Nih~e pa se ni dotaknil konstrukcije njihovih izdelkov in tehnolo{kih postopkov izdelave.
Na sre~o je v Solkanu {e veliko ohranjenega gradiva, v ~asu obrtne zadruge C.A.M.(Comunita artigiana mobili Salcano, slovenska imena so bila prepovedana!) so za potrebe kupcev izdelali posebne kataloge v obliki albumov z nalepljenimi fotografijami. Hkrati so {e ‘ive pri~e iz tega obdobja. Kako so pravzaprav Solkanci izdelovali svoje pohi{tvo, kje so se zgledovali in ne nazadnje -katere so bile tiste skrivnosti, ki so jih ljubosumno ~uvali pred drugimi?
Oris dogajanja med obema vojnama v svetu na podro~ju arhitekture in izdelave pohi{tva
Po stilih, ki so nastali okrog leta 1900 in so v glavnem trajali do prve svetovne vojne, te‘ko govorimo o novem izrazitem slogu ali slogih, ki bi nadomestili prej{nje. Na podro~ju arhitekture govorimo o internacionalnem slogu, od katerega se prej{nji slogi razlikujejo po izrazitej{ih nacionalnih karakteristikah.
^as okrog leta 1925 so nekateri ozna~ili kot “nora leta”, ko so si pre-`iveli komaj opomogli od morije v prvi svetovni vojni.
Nekaterim ustvarjalcem je moderniziranje stilov “1900” s ~i{~enjem ali zamenjavo dekoracije zadostovalo. Pohi{tvo je bolj pogosto barvano kot pa iz naravnega lesa ali furnirano. Oblike so ravne, skoraj vedno tudi s krivimi linijami, najdemo tudi plitke reliefe, ornamente {e vedno i{~ejo v naravi, vendar so stilizirani, na `alost velikokrat slabo izdelani. Opazimo pa tudi razko{je, negovanje tradicije in prefinjenost oblik, sijaj materiala, dovr{eno izdelavo (Rilman).
Pronicljivi duhovi pa so svoja raziskovanja usmerili kot reakcijo na “1900” proti bogastvu in v smeri industrijske proizvodnje (Bauhaus v Nem~iji). V Italiji se pojavi v stroje zagledani futurizem, v Sovjetski zvezi po revoluciji konstruktivizem. Vsekakor pa je funkcionalizem opazen povsod. Pojmovanja se nekoliko razlikujejo, nekateri so verovali le v enotnost funkcije in forme.
Najpomembnej{i vpliv na oblikovanje pohi{tva je gotovo imela {ola Bauhaus v Nem~iji, ki je pod svojo streho zdru‘evala ljudi razli~nih podro~ij: tu sta slikarja Vasilij Kandinski in Paul Klee, med arhitekti poleg Gropiusa {e Max Bill in zadnji ravnatelj Mies van der Rohe. Veliko pouka je potekalo v laboratorijih in delavnicah, kjer so omogo~ali svobodno samo-izra‘anje, razvijali so ob~utek za odnos do posameznih materialov, raziskovalno delo, uvajali so nove materiale, iskali so povezave z industrijo, uvajali teamsko delo. Poudarjali so, da morata umetnost in tehnika dose-~i novo enotnost.
Omeniti velja tudi holandsko skupino De Stijl. Koncepti grupe, v kateri je bil najpomembnej{i Gerrit Rietveld, so bili podobni konceptom Bauhausa.
V takratni Jugoslaviji so se pri~eli uveljavljati {entvi{ki mizarji, ki so iz-

Les 53(2001) 9
trokovne vesti
obdelovali pohi{tvo na obrtni{ki na-~in in po na~rtih arhitektov. Prva u~i-telja Ljubljanske visoke {ole za arhitekturo sta postala Jo‘e Ple~nik in Ivan Vurnik.
Solkan je bil v tistem ~asu del Italije, solkanski mizarji so bili ‘ivljenjsko vezani na Gorico, Trst in Videm.
Oblike pohi{tva solkanskih mizarjev
Pribli‘no polovica solkanske proizvodnje pohi{tva je bila izdelana po na~rtih (tudi slovenskih arhitektov), drugi pa so delali po lastni iniciativi. Ideje pa so na{li po izlo‘bah v stari Gorici in po Furlaniji. V zadrugo C.A.M. so prihajale tudi razli~ne revije (Domus) in katalogi za opremo stanovanj. Hkrati je C.A.M. organiziral skupinske oglede razstav, kjer so se mizarji seznanili z novimi teh-nolo{kimi postopki, materiali in novimi oblikami pohi{tva.
“Ob takih prilo`nostih smo si marsikaj skicirali, prepisali in posnemali, saj je bilo treba slediti modnim zahtevam tr`i{~a”.
Sliki spalnice iz kataloga C.A.M.
ijaLes 53(2001) 9
Slika kuhinje iz kataloga C.A.M.
Informator Anton @erjal se je spominjal, da solkanski mizarji, ki so bili vajeni razgibanih oblik pohi{tva, niso radi sprejemali novega italijanskega stila, za katerega so bili zna~ilni enostavni, gladko zaobljeni kosi pohi{t-va. Hkrati pa so nove na~rte, nove modele, podatke o novih surovinah, postopkih in drugih izbolj{avah, ljubosumno skrivali pred drugimi mizarji.
Zakonske spalnice so v svoji garnituri poleg dvojne postelje vsebovale tri-ali {tiridelno omaro, dve no~ni omarici, psiho z ogledalom in nizek oblazinjen ali pa tudi ne, stol~ek (taburet).
Pohi{tvo je imelo zna~ilne krivine, fronte (sprednje dele, npr. vrata omar) so krasili zanimivo sestavljeni furnirji.
Pohi{tvo je bilo izdelano iz masivnega lesa, najpogosteje je bil uporabljen smrekov les, ki so ga furnirali, ali tudi vezane oz. furnirske plo{~e in panelke ali mizarske plo{~e. Za zunanjost so uporabljali orehov in mahagonijev furnir.
Kuhinje so izdelovali v celoti iz mehkega lesa in barvali z emajl (pokrivnimi) laki. Garnitura kuhinje je vsebovala veliko kredenco z vitrino, malo kredenco, ponekod je v ta sestav sodila {e manj{a omarica, miza in stoli.
Izdelovali so tudi jedilnice z zna~il-nimi vitrinami, ki so jih imenovali “kristaliere”.
Mizarji so les znali izkori{~ati zelo racionalno. Iz odpadnih kosov so vajenci z dovoljenjem mojstra, izdelali prenekateri lep izdelek, zelo raz{ir-jene so bile {katlice ({atulje), ki so jih podarjali dekletom.
Najbolj pogosto uporabljene vezi in spoji
Vezi, ki so jih uporabljali pri spajanju delov pohi{tva, so bili roglji: odprti, polkriti in kriti. Zasledimo jih pri predalih in tudi pri {katlastih oblikah, kot so kuhinjske omare, vitrine, zaboji za drva. Ve{~ino izdelovanja vezi so mizarji ‘e tako obvladali, da niso ve~ potrebovali zarisovanja.
Kuhinjska hrbti{~a so izdelovali iz tanj{ega smrekovega lesa, vstavljali so jih v utor. Celo enostavne spalnice so imele masivna hrbti{~a, vezane plo{~e so bile za tiste ~ase drage.
Noge so lepili kar na topi spah, klejno lepilo je bilo tako kvalitetno, da sploh ni bilo strahu, da bi popustilo.
Manj{e krivine, lepotni detajl tistega ~asa, so izdelovali na rezkalnem
Primer konstrukcijske vezave krivine

strokovne vesti
stroju (v zadrugi C.A.M.) in jih doma zgladili s posebnimi rezili.
Tako izdelano krivino so na vrata ali stranico vezali z vlo‘enim peresom.
Ve~je okrogline so izdelovali sami po posebnem postopku v kalupih.
Predali so imeli fasado-li~nico iz mehkega lesa, stranici in hrbet pa iz trdega lesa. Dno so vstavljali v utor in ga na hrbti{~e predala pritrdili z vijaki (tako je bila omogo~ena zamenjava dna).
Pri no~nih omaricah so bili predali vedno drsni. Plo{~e pri omarah (npr. dno) so imele izdelan okvir iz masivnega lesa (okoli 4 cm), imenovan krona. Dno je bilo za 4 mm umaknjeno navznoter oz. kraj{e kot obod omare, strop omarice pa je segal prek oboda.
Konstrukcije pohi{tva se niso spreminjale, spreminjale so se le oblike.
Slika mizice
Tehnolo{ka izdelava pohi{tva (posebnosti)
Priprava povr{ine za furniranje je bila delo vajencev. Povr{ino so najprej s posebnim skoblji~em z nazob~anim rezilom (“cantar”) izravnali. Tudi klej so kuhali vajenci v posebnih bakrenih posodah, ki so bile dvojne, ena za lepilo, druga za vodno kopel. Furnirje so sestavljali in med seboj lepili s trakovi iz ~asopisnega papirja, ki so ga pomakali v razred~eno lepilo. Fur-
304
nirane povr{ine so stiskali v posebnih ro~nih stiskalnicah. Lepilo je prodrlo skozi papir, nujno je bilo ~i{~enje z ro~nim strgalom (“re{in”) in nato z brusnim papirjem. Brusili so ro~no.
Vrata omar so bila sestavljena iz 16 listov furnirja, lahko tudi osmih (vedno parno {tevilo).
Ko je bila povr{ina pripravljena, so jo politirali s {elakom, raztopljenim v {piritu. Nalivali so ga na volneno krpo, prek katere so dali kos navadnega platna in s tem kro‘no drgnili po povr{ini.
Postopek so ponovili trikrat ali celo petkrat za vidne dele pohi{tva (npr. vrata omar). Politirane dele so v delavnicah postavljali pokonci, ob steno, da so se su{ili.
Zadnja faza se je imenovala “lu{tra-nje na ven”; prek povr{ine so potegnili zelo redek {elak, skoraj sam {pi-rit, da so odvzeli “meglo”.
Pri kuhinjah so kitali morebitne razpoke, brusili in nato barvali s ~opi~i z neprozornimi laki.
Zahtevno pa je bilo furniranje ok-roglin; furnirali so jih z majhnimi ko{~ki furnirja, ki so ga namakali v topli vodi in nato gladili s ko{~kom lesa, na vogalih pa so izrezovali trikotnike zaradi prilagajanja.
Zanimiv je bil tudi postopek su{enja lesa. V posebni sobi so namestili kovinski sod, ki so ga predelali v pe~ z vratci in iz katerega so napeljali cev. V sredino soda so dali odrezek hloda in okrog natla~ili ‘agovino. Odrezek hloda so nato pobrali ven. Spodaj so zakurili, da je ‘aganje po~asi tlelo. Deske so zlagali na policah. Sod so zakurili v soboto in ga tako pustili do ponedeljka.
Delavnice v Solkanu so se razlikovale po tem, za kaj je bil kdo specializiran, bilo pa je tudi nekaj “bolj{ih” delav-
Slika stola
nic, ki so slovele po kvalitetnem po-hi{tvu in seveda zanj dosegale tudi vi{jo ceno.
Sklep
Druga svetovna vojna je prekinila ‘ivahno mizarsko dejavnost. Po vojni so spremenjene dru‘bene razmere mnogo mizarjev pripravile do tega, da so se zaposlili v Tovarni pohi{tva Meblo.Vztrajali so le najbolj trmasti in danes v Solkanu, v starej{ih hi{ah lahko samo slutimo, da se je za vrati, ki se odpirajo na ulico, odvijala mizarska obrt. V Solkanu, ki bo letos praznoval tiso~letnico, so danes le {e trije mizarji. V~asih je sli{ati mnenje, da bi, ~e bi se tradicija nadaljevala, lahko v Solkanu govorili o drugi Fur-laniji.
Literatura:
Vinko Rozman: Osnove oblikovanja, Ljubljana 1977
Möbelbuch
Stilovi, namje{taj, dekor, Larousse,
Informatorji: Zdravko Ba{in, Dragica Ba{in, Anton @erjal
ijaLeS 53(2001) 9