SCSrtlSHI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro.
Leto V.	štev.	12
December 1926
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
Liktorsko posojilo.
Živinoreja in živinozdravništvo: Do* mača lekarna v živinozdravhištvu (Dr. Ravnik). O rdeče eikasti hribovski go* veji pasmi v idrijskem okraju (Idrijski krajevni živinorejski odbor). Razstava mladih bikov in žrebet v Kobaridu in Tolminu. — Seznam nagrad.
Mlekarstvo: Plačevanje mleka po mno« žini tolšče — s tabelo (inž. Sedej).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Nemški zgodnji krompir. Podpora kokošjereje in zajčjereje od strani vlade. Prepovedano ubijanje krtov.
V	inogradništvo in kletarstvo: Letošnja trgatev (Dr. Vallig). Kako odstranimo vinu duh po puščobi in plesnobi?
Splošno znanstvo: Kemija v modernem kmetijstvu (F. Magajna).
Zadružništvo: Koliko članov naj šte* je načelstvo zadruge? (D. Doktorič). Voditelji naših zadrug (konec). Poroštvo članov načelstva. En porok za devet po« sojil.
Tržni pregled.
Vprašanja in odgovori: 61. Kako se ubranim tatu, ki mi krade bore? 62. Kje bi se dobile gozdne sadike? 63. Ali imate cenik za čebelarske potrebščine? 64. Ko? liko klajnega apna dam lahko kravi na dan? 65. Kako daleč lahko z dam lopo od sosedove hiše? 66. Zakaj se mi kobila Pri težkem delu zasopi? 67. Kaj je vzrok bolnih nog pri živini? 68. Kako je velika je pristojbina pri nakupu konj? 69. Ali mi sosed lahko zabrani hodibt po javni stezi ki gre čez njegovo senožet?
Gospodarski koledar: Kmetovalec v decembru.
Gospodarski drobiž: Jez čez Nil. Iz* redni pridelki.,Železna galica. Velikanska nejdišča železa v Rusiji. Kakšno vino pi ejo naj otoku Malti? Esperanto v na* rodnem gospodarstvu.
Listnica uredništva:
Zahvaljujemo se vsem cenj. sotrudni* kom za njih trud in jih prosimo, naj tudi v bodočem letu po svojih najboljših mo* Čeh podpirajo Gospodarski list.
Uredništvu Gospodarskega lista je pri* šlo v roke par vprašanj brez podpisa in naslova. Opozarjamo, da na taka vpraša* nja ne bomo odgovarjali. V Gospodar* skem listu bomo priobčevali samo odgo* vere na vprašanja članov, ki se podpišejo s polnim naslovom. Tudi ta mesec nismo mogli priobčiti vseh odgovorov. Kar jih je ostalo bodo priobčeni v januarjevi šte* vilki.
Listnica uprave:
Dolžnost vsakega naročnika je, da čim* prej poravna naročnino za prihodnje leto in da pridobi vsaj še enega novega naroč* nika za Gospodarski list.
Širite „Gospodarski list"!
Restauracija Central
Gorica • Corso G. Derdi - Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvoriiču
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.	Lastnica
Postrežba točna. Joslplna Podgornik.
sr
RESTAVRACIJA
S PRENOČIŠČEM
Jlo Transalpina"
nasproti državnemu kolodvoru
Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt.
Priporoča se
IVAN GRUSOVIN
wWWWwWwwwwww'
PRISTNI
ROPINOVEG!!
dobite vedno n Dornbergu
pri »Zadružni žganjekuhi11
FURLAN! ALOJZIJ **
SODAR
GOBIC« - VI« «SC0U 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦
♦
♦
♦
♦
❖
♦
♦
♦
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIER
ROBERT BERKA
BIVŠI ASISTENT Dr. PICHLA GORICA - - CORSO VERDI 36 NASPROTI ZADRUŽNE ZVEZE
SPREJEMA CD 9 - 12 IN OD 2 - 6 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH DOPOLDNE.
LEOPOLD KRALJ SODAR
Gorica-Via Lantieri štev. 2
v bližini metričnega urada (Ufficio metrico)
Izdeluje: sode, kadi, lodriee, orne (žehtarice), škafe, brentače in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema popravila, po dogovoru pride tudi na dom. V zalogi ima raznovrstno novo in staro posodo.
AAAAAAAAAAAAAAAA A A A A A A A A A
Lfl FONDIMIi) 1
Zavarovalno družba proti požaru, A nezgodam, tatvini in za življenje. A
Generalno zastopstvo v GORICI, A CORSO VITT. EMANUELE III. 20 A Krajevna zastopstva v vseh občinah ^
A
AAAAAAAAAAAAAAAA
^BREZIGAR IN SIN
Zah
i kn
■ če:
GORICA - VIA CARDUCCI 19
(prej Gospodsko ulica) v dvorišču Zaloga vsakovrstnih
kmetijskih strojev, čeških in nemških tovarn.
XX
K
0
K
K
K
H0
^Restavracija
 	pri
iPrpn krnrmh^ no^ča za potnike.
v^ll Ivi V/llCllI Priporoča se občinstvu
P, O P I f A VIA CARDUCCI 12 za obilen obisk U U I\ 1 L n	Anton	Malnič.
Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran". Pre-
O B< «1 B< «1 B< «1 BjlSi 5< HI Ei >3 B< «151® «1 «1 B<E< «1 B< HI 51 «1 E< O »HI H! C >5
▼ Naš zobozdravnik ▼
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
M. U. dr. m Kraigher
z nemškim zobozdravniškim izpitom za zobozdravniška in zobotehniška dela A v gorici, na Travniku št. ZD, I. nad
%
Edini zastopnik za Goriško za stolpne ureprvo-vrstnihZnemških tovarn najnovtj-šega in najfinejšega sistema (se navijajo same)
JAKOB ŠULIGOJ
URAR IN ZLATAR
GORICA - Via Carducci 19 (Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur ,UNION' In .ALPINA'.
Največja zaloga vseh drugih ur z Jamstvom 2 leti Sasa po naj nižjih cenah.
m
m
m
m
m
m
m
Vinogradniki in kmetovalci pozor! Tvrdka
VINOflGRflRia
v Gorici Piazza Vittorio
(Travnik) št. V
m
*
m
m
m
4a
PRODAJA
najboljše škarje za sadje in trte - - garantirane znamke ,,Kunde“ in „Butter“, ščetke iz jeklene žice za drevje,, — „ Antiparassit", lep proti pedicu, jeklene grablje za vrt in hlev, „original Adler", nadalje vse kletarske, čebelarske in druge kmetijske potrebščine i. t. d. i. t. d.
m
m
m
m
m
*
m
j
..»■H*
»
fe
m
Posebnost: švedski posnemalnlkl za mlekapne in posestnike, odlične kakovosti z 10 - letnim Jamstvom -
m
Lastnik
JUST UŠAJ
enotehnlk In agronom
,[m
m
ZOBOZDRAVNIK
Sr. L MERMOUH
špecijolist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5.
Kupujte domače vino! "
Najpristnejše dobite vedno pri
,1/inarshi Zvezi1 v Gorici
— Via Formica št. 1 ob Hornu. —
- Podpirajte lastnega kmetovalca. -
ZLATI JELEN p
HOTEL in RESTAVRACIJA Sl
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna <£|i§2 briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. ^0
■BliaSMBHBmiBIH
Naša zavarovalnica proti požaru J?!
m	Ravnih Avgust-Gorica S
iffl	1	SŠ
Via Bar zel lini štev. Z I. nadstropje, g
TEOD. HRIBAR
Gorica - Corso Verdi št. 32
Vedno bogato založena manufakturna trgovina. Sukno za moške.in ženske obleke, preproge. zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste! Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah! Jamči se za solidno blago - Postrežba točna ! Cene izven vsake konkurence!
ALOJZIJ BONNES aHTOmZIHAH ELEKTROTEHNIK
GORICA - VIA CARDUCCI I
(nasproti Montove hiše)
nštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. 3ogata zaloga raznovrstnega električnega materijala.
r~
Trgovina
manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek
Andrej Mavric
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
1
BOSPuDilBSM LIST
List izhaja enkrat na mesec — Leto V Štev 112 :: Opravništvo in uredništvo ::
		
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.	Leto V. Štev. 125 December 1926	:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo ::
Liktorsko posojilo.
Dne 18. novembra 1926 je bil objav* ljen uradni manifest, s katerim vabi vlada državljane, da se udeleže podpi* sovanja velikega državnega posojila, imenovanega »liktorsko posojilo«. Pod* pisovanje se vrši po določbah ministr* skega odloka od 15. novembra 1926, ki se glasi:
Člen 1: Od 18. novembra do 18. ja* nuarja 1927 je odprto pri Banca d’ Ita* lia in pri drugih zavodih ter uradih, ki bodo pozneje določeni, javno podpiso* vanje državnega konsolidiranega 5% po* sojila, ki je bilo razpisano s kr. zakon* skim odlokom od 6. novembra 1926 štev. 1831.
Člen 2: Posojilo se podpisuje po ceni, ki jo določuje člen 4. kr. zakonskega od* loka od 6. nov. 1926 in sicer po 78.50 za vsakih 100 lir nominalnega kapitala proti (5%) obrestovanju, ki se prične s 1. januarjem 1926.
Člen 3: Podpisovanje posojila prične 18. novembra 1926. V' kraljevini in ko* lonijah sredozemskega in egejskega morja bo trajalo do 18. januarja 1927.
V	Eritreji in v Somaliji bo podpisovanje posojila trajalo do 31. marca 1927.
Člen 4: Italijanski državljani v ino* zemstvu se zamorejo udeležiti posojila na ta način, da vplačajo ves znesek vrednostnih papirjev, ki jih mislijo na* kupiti in sicer po emisijski ceni. to je Po 87.50 lir za vsakih 100 lir nominalne* ga kapitala. Posojilo se bo podpisovalo Pri zavodih in uradih, ki bodo še do* ločeni in vršilo se bo podpisovanje do
18. januarja 1927 v Evropi in kolonijah sredozemskega morja, do 31. marca 1927 pa v drugih deželah.
Člen 5: Kdor bo podpisal posojilo, do* bi začasno poimensko potrdilo, ki ga lahko prenese na druge s podpisom, ki ga morajo overoviti javni uradniki. Za* časna poimenska potrdila se bodo za* menjala z definitivnimi vrednostnimi papirji, ko bodo ti izgotovljeni. Če se papirji izgubijo, se bo postopalo v smislu kr. odloka od 8. juniia 1913 štev. 700.
Člen 6: Banca d’ Italia je pooblaščena sprejemati vplačila tudi v zlatu po u* radni povprečni ceni, ki je določena za dan, ko se izvrši plačilo. Podpisniki po* sojila smejo plačati razen v gotovini tudi s kuponi konsolidiranih državnih dolgov, ki dospejo 1. januarja 1927. Ti kuponi se bodo sprejemali kot gotovi* na. Istotako se bodo kot plačilo poso* jila sprejemale tudi obveznice javnih dolgov, ki so bile izžrebane in ki so plačljive do 1. januarja 1927.
Člen 7: Podpisnikom bodo priznane tudi 6% obresti za svote, ki iih vpla* čajo v letu 1926. in sicer od dneva vplačila do 31. decembra 1926.
Člen 8: Oni, ki podpišejo nad 1.000 L nominalnega kapitala, lahko plačajo podpisane svote v obrokih in sicer ta* ko, da plačajo 35 lir za vsakih 100 lir pri podpisu, 30 lir do 15. aprila 1927, in lir 22.50 do 30. junija 1927. Za plačila, ki sc izvršijo po 1. januarju 1927, mo* rajo podpisniki plačati 5% letne-obresti
od 1. januarja do dneva, ko se izvrši plačilo; te obresti se zaračunajo od od* govarjajoče svote nominalnega kapitala in sicer pri prvem obroku od 40 lir, pri drugem od 35 lir in pri tretjem od 25 L. Podpisniki vplačajo lahko vnaprej, v ce* loti ali deloma in ob vsakem času, toda plačati morajo vedno le celotne obroke.
V	tem slučaju sc zaračunajo obresti od
1.	januarja do dneva, ko je bilo plačilo izvršeno.
Člen 9:	Pri	podpisovanju na obroke
in v slučaju zamud v odplačevanju pre* ko določenih rokov, morajo podpisniki plačati tudi 7% obresti. V slučaju nad 2 mesečne zamude po zapadlosti posled* njega obroka, se obveznice realizirajo na račun in riziko podpisnikov — za* mudnikov.
Člen 10: Določuje oproščenje od pri* stojbin za vse listine, ki so potrebne pri podpisovanju posojila.
Člen 11: Znesek, ki bo odgovarjal iz« danim vrednostnim papirjem, bo vpi* san v proračunu in sicer v poglavju o dohodkih, ki ga je uvedel čl. 1. kr. od* loka od 10. novembra 1926 štev. 1869.
Domača lekarna v živinozdravstvu.
(Nadaljevanje.)
Prah sladkega janeža ali komorača
vsebuje olje, ki ublažuje kašelj in krče ter pospešuje prebavo in izločevanje mleka. Zmešan s kuhinjsko soljo, sle* zom in otrobi se podaja kravam, ki so vsled bolezni izgubile na mlečnosti; nje* gov dnevni odmerek naj znaša 30 do 40 gramov.
Kafrovec rabimo v prvi vrsti kot dražljivo sredstvo in sicer pri prehla* jenju, v začetku notranjih vročinskih bolezni in pri revmatizmu. Potrebno je kožo politi s kafrovcem ter jo toliko časa drgniti, da se posuši. S čajem zaužit
Imenovani znesek se bo izročil zavodu Banca d’ Italia v svrho, ki jo določu je čl. 4. kr. zakonskega odloka od 6. no* vembra 1926 štev. 1831.
To državno posojilo ima namen, da nadaljuje in izpopolnjuje ukrepe vlade v svrho ojačanja državnega gospodar* stva. Prvi odločni korak v tem smislu je bil storjen z odtegnitvijo bankovcev iz prometa. Na ta način se je dvignila vrednost preostalih bankovcev, katerih število se ne sme več prekoračiti. Drugi korak je podpisovanje tega posojila. Najvažnejše pri tem posojilu je, da se z njim spremenijo prejšnji državni dol* govi s kratko zapadlostjo v dolgoročna posojila, ki so plačljiva šele v 10. letih. Tako pridobi država časa za odplače* vanje svojih obveznosti.
Pri tako izredno važnem delu za ob* novo gospodarstva cele državne skup* nosti je nujno potrebno, da sodelujejo vsi državljani, zato poživlja Zadružna zveza v Gorici vse pri njej včlanjene zadruge in ustanove, da se udeleže pod* pisovanja po svojih močeh in se jim postavlja na razpolago za morebitna po* jasnila.
(do 40 gramov) služi prav dobro pri slabosti srca. Ni priporočljivo dajati ga težko bolnemu govedu, ker postane meso neužitno.
Salicilova kislina je izvrstno zdravilo proti prašičji driski in telečji griži. Rabi se v zvezi s taninom in sicer 2 gr salici* love kisline in 1 gr tanina s kamiličnim čajem ter nekaj žlic žganja. Popolnoma sama učinkuje salicilova kislina prav dobro proti revmatizmu. Za konja in govedo zadostuje 50 do 75 gramov, za prašiča pa 10 gramov te kisline.
Salmijakovec podan v notranjost utegne zelo škodovati. Na zunaj pa se ga uspešno rabi pri revmatizmu, šepa*
Živinoreja in živinozdravništvo
nju, rdečici itd. in sicer v zvezi z 2 deli lanenega olja.
Kuminovega (kimlovega) olja skupno s kamilčnim čajem se da 20 kapljic ko* nju, ki oboli na koliki (ujedi).
Lavorjev prah. Ta prah vsebuje neke vrste olje, ki draži prebavljalne organe. Vsled tega je na mestu njegova upora* ba pri slabem prebavljanju. Dnevni od* merek naj bo 30 do 40 gramov. Naj* bolje učinkuje skupno s soljo in slezo* vim ali kolmeževim prahom.
Lavorjevo olje z vazelino je dobra maža pri suhem, slabo rastočem kopitu.
Tanalbin je izvrstno sredstvo proti driski. Za žrebe, in tele zadostuje en* kratni odmerek 3 do 5 gr, za prašička Vz grama na mleku, riževi kaši ali kuho* vini lanenega semena, za odrastlo živi* no pa 10 gramov.
Korenine encijana (svišča). Zelo učin* kovit je encijan pri boleznih na preba* vilih. Posebno proti želodčnemu in čre* vesnemu katarju se je izkazal kot iz* vrstno zdravilno sredstvo. Nič manjši ni njegov vpliv pri oslabelosti vampa. Pri izberi encijanovih korenin je treba upoštevati to, da sta predolgo časa tra* jajoča uporaba in prevelik odmerek en* cijana škodljiva, kajti on preveč draži in zmanjšuje tek. Potrebno je torej da* jati encijan večkrat in v malih odmer* kih in še takrat pomešanega med sol in lazmok (tinkturo). (Razmok napraviš, če drobno zrezane zdravilne korenine namakaš več časa v zaprti, s špiritom napolnjeni steklcnici. Špirit vsrka zdra* vilni sok rastlin*korenin; nato se precedi in razmok je gotov.)
Katran je črnorjava, gosta tekočina. Rabi se sam zase ali pomešan med milo, špirit ali maščobo in sicer proti kronič* nim, dolgotrajnim kožnim boleznim fugnidi, ekcema ali splošni izpuščaj Jtd.). Dokazan je njegov dobri učinek
proti različnim kožnim zajedalcem (gar* je, uši). Znane so dalje njegove soparice (2 dela katrana na 100 delov vrele vo* de). Te soparice se delajo pri kronič* nem vnetju sapnika, bronhij in pljuč. Končno učinkuje t. zv. katranova voda
—	obstoječa iz 1 dela katrana in 5 delov vode — tudi proti telečji driski in sla* bemu prebavljanju. Odmerek za govedo in konja je 100 gr, za tele par žlic na mleku. Pri nevarno bolni živini naj se opusti njegova uporaba, ker postane meso neužitno.
Živinozdravnik dr. Ravnik A.
0 rdeče cikasti hribovski goveji pasmi
v idrijskem okraju.
V	»Edinosti« z dne 26. oktobra in 14. novembra t. 1. pod naslovom »K pro* blemu vpeljave belanske goveje pasme v idrijski živinorejski okraj« in »O mlečnosti krav belanske pasme« priob* čena dopisa nam dokazujeta, da ne po* zna pisec ne državnega zakona z dne 21. junija 1925 štev. 1162 in tozadevne* ga pravilnika o spuščevalnicah bikov, ne naloge krajevnih živinorejskih odbo* rov, ne krajevnih razmer v našem hri* bovškem živinorejskem okrožju, še manj pa onih na Koroškem.
Ako bi bil pisec pazljivo čital naše strokovne liste, bi moral vedeti, da je glavna zapoved novega, za celo našo državo veljavnega zakona o spuščeval* nicah bikov ta, da se smejo krave in ju* nice pripuščati le pri takih bikih, ka* teri so od posebne komisije potrjeni za plemenitev ter da obsega pravilnik k temu zakonu — razun drugih važnih do* ločb — tudi to, da se smejo uporab*
1 jati v našem hribovskem živinorejskem okrožju za javno ali zasebno spuščanje le biki rdeče*cikaste hribovske oziroma belanske pasme. Ne zakon in ne pravil* nik k temu zakonu pa ne vsebujeta do* ločil, ki bi odrejale, da morajo živino*
Opozarjamo naše čitatelje na članek živinozdravnika dr. Ravnika: Domača lekarna v živmozdravništvu, katerega prva polovica je izšla v oktobru druga pa v pričujoči številki. Mnogo vprašanj bo odpadlo, če si bo vsakdo shranil Gospodarski list in v slučaju potrebe poiskal to kar bo potreboval.
rejci tega okrožja nadomestiti svoje lahke domače kravice s težjimi rdeče* clkastimi. Zato niso tudi člani živ.-od* bora nikdar vsiljevali živinorejcem težkih belanskih (koroških) krav, kakor trdi g. dopisnik, kateremu bi moralo biti znano, da vodi akcijo za izboljšanje naše živinoreje pokrajinska živinoreja ska komisija ter da so krajevni živino« rejski odbori le izvršilni organi te ko* misije.
Pri določitvi rdeče*cikaste pasme za naše hribovsko živinorejsko okrožje so pa bila pokrajinski živinorejski komi* siji merodajna načela, ki se opirajo na geološke in podnebne razmere tega okrožja. Ker ni dobiti štirikrat poten* ciranim kozlom podobnih bikov, kakr* snih si želi cerkljanski dopisnik, se je pač morala odločiti pokr. živ. komisija za ono pasmo, ki živi v približno ena* kih krajevnih in podnebnih razmerah, kakor naša domača goveja živina in ki ji je najbolj sorodna. Ta sklep ni bil napravljen kar tako na slepo, temveč je bil plod dolgih in resnih proučevanj, ka* kor je razvidno iz razprave, ki jo je priobčil živinorejski nadzornik g. M. Klavžar v oktoberski številki »Gospo* darskega lista«.
Dopisnik trdi, da je rdeče*cikasta hri* bovška pasma za idrijski okraj pretež* ka, premalo mlečna, da slabo izkorišča zavžito krmo ter da je mleko krav te pasme premalo tolsto. Te svoje trditve pa opira na izid primerjalnih poskusov, ki so se napravili pred 20 leti na kme* tijski razstavi v Celovcu med kravami belanske in labodske pasme.
Zakaj pa niso Korošci na podlagi iz* ida teh poskusov opustili belansko pas* mo in se niso takoj lotili razširjanja la* bodske pasme? Ali meni dopisnik, da imajo Korošci glave v mehu, kakor oči* ta članom živ, odbora? Bržkone jih ni* majo, zato tudi niso opustili belanske pasme, marveč so kot razumni živino* rejci začeli takoj strogo izvajati zakon o spuščevalnicah bikov, ki je približno enak našemu, so odbirali za rejo teleta najboljših in najlepših mlečnih krav, ki
so jih plemenih z najboljšimi biki, so te* leta pravilno vzrejali, svojo živino dobro oskrbovali, ustanovili živinorejske za* druge za mlečno kontrolo in so na ta način svojo živino v razmeroma krat* kem času vsestransko izboljšali. Že leta 1913. je bilo priznanih govedu belanske pasme iz zadružnega okoliša kmetijske zadruge v Pusarnicah na razstavi živine na Dunaju razun glavnega odlikovanja še več prvih daril.
Tudi na premovanju živine v Žireh, ki ga je priredil pred vojno kranjski de* želni odbor, je dobila prvo darilo krava belanske pasme, last pok. g. Andreja Žakelj iz Ledin št. 2 (18 1 mleka). Ena* ko je bilo priznano prvo darilo za bike belanskemu plemenjaku g. Mauserja iz Jarčje doline (Žiri), dasi je bilo na raz* stavi dokaj lepih glav živine simodolske pasme. Torej so že takrat sprevideli merodajni činitelji, da je za naše kraje najprimernejša belanska pasma.
Tudi na lanski razstavi goveje živine
—	o priliki velesejma v Ljubljani — so bila goveda belanske pasme razstavlje* na v največjem številu in so tudi tu do* bila največ daril.
Najbolj pa nam dokazuje izboljšanje belanske pasme razstava, ki jo je prire* dila prej omenjena kmet. zadruga lan* sko jesen v Pusarnicah v belanski do* lini, ki so se je udeležili tudi nekateri živinorejci iz idrijskega in cerkljanske* ga okraja. Na tej razstavi je* ocenjevala obdarovalna komisija krave ne le po telesni lepoti, ampak tudi po mlečnosti. Med drugimi zelo mlečnimi kravami smo videli tudi eno, ki je imela v i. 1924. 6086 kg mleka s 3.16% tolšče, iz česar sledi, da ni absurdno, ako ima belanska krava toliko mleka. Ta krava je bila last g. Antona Supersberga v Sachsenburgu; enega bika od te krave ima g. Andrej Čufer v Bukovskem vrhu, občina Cer* kno.
Občudovali smo na tej razstavi tudi
11	mesecev starega cikastega bika iz* vrstnega pokolenja, ki ga je društvo ži* vinorejcev nakupilo i?a 17 milijonov kron. v našem denarju približno 6000 lir in ki
je bil namenjen za plemenitev najbolj* ših, za pleme odbranih mlečnih krav.
O mlečnosti razstavljenih belank nam pričajo naslednja dejstva:	13	najbolj*
ših mlekaric je dalo v letu 1924. 50.369 kg mleka, povprečno vsaka 3875 kg s 3.53% tolšče. Ostalih 33 razstavljenih krav iz* kazuje od 2054 do 4488 kg mleka na leto.
O dobroti mleka naših tolminskih eik, ki so jih tolminski živnorejci vzgojili z mnogoletnim križanjem svojih domačih krav s čistokrvnimi belanskimi biki, nam pričajo določevanja tolšče, ki jih je izvrševalo že v predvojnem času Go* riško kmetijsko kemično preizkuševali* šče. V 37 vzorcih mleka iz volčanske mlekarne je določilo Goriško kmetijsko kemično preizkuševališče dne 18. maja 1914 sledeče odstotke tolšče:	3.9, 4.6,
3.4, 4.8, 4.—, 4.1, 3.2, 4.7, 4.2, 4.1, 3.8, 3.8, 5.3, 4.3, 3.8 3.2, 3.4, 3.7, 3.5, 4.—, 4.2, 3.9,
5.1, 3.3, 3.7, 3.8, 3.9, 3.3, 3.7, 3.9, 4.—, 2.7,
3.1, 2.9, 3.1, 3.3, 3.4. Povprečna tolščoba teh 37 vzorcev je znašala torej 3.80%.
O	točnosti teh podatkov se g. dopisnik vsak čas lahko prepriča pri Goriškem kmetijsko kemičnem preizkuševališču.
Sicer pa je znano, da ne odvisi mleč* nost samo od pasme, ampak v še večji meri od razumnega odbiranja za rejo namenjenih telet ter od dobre oskrbe in pravilnega krmljenja krav. Naši ži* vinorcjci grešijo veliko, ker zahtevajo vse od pasme in polagajo le malo ali nič pažnje na jasli. Uvaževati bi morali, da dobro rejena živina stane, a mnogo več stane slabo rejena živina.
Dopisniku bo bržkone znano, da je uvažala v predvojnem času kranjska Kmetijska družba v nekatere občine idrijskega okraja rdeče lisaste simodol* ske bike* Je li rdeče lisasta pasma manj težka, glede klajc manj izbirčna in bolj uilečna od rdeče cikaste hribovske? Krajevnemu živinorejskemu odboru go* tovo ne bo prišlo na um, da bi zahteval °d čekovniških. še manj pa od masor* skih živinorejcev, naj si nabavijo težke hike. Pač pa si lahko tudi oni zboljšajo svojo govejo živino s tem, da si naba* vijo prav lahke, drugače pa telesno do*
bro ustvarjene, utrjene planinske, cika* ste bike, kakoršne smo videli dne 16. novembra 1926 na razstavi mladih bi* kov v Tolminu.
Glede skočnine moramo omeniti, da bi sc morali bikorejci, ki si z velikimi žrtvami nabavijo dobre plemenske bike in ki jih oskrbujejo po predpisih živi* norcjske komsije, vsestransko podpira* ti in vzpodbujati. Ker pa pravilno drža* nje bika precej stane, bi morale podpi* rati vestnega bikorejca tudi občine in zlasti lastniki krav. Kdor varči pri skoč* nini, stiska v lastno škodo; na skočnini si prihrani morda nekoliko lir, pri tele* tu pa zgubi, če treba, par stotakov.
Na nekatere druge netočnosti g. do* pisnika pa mogoče kedaj pozneje, ako bomo vedeli, s kom imamo opravka. Človeku, ki je svoje stvari gotov, se ni treba skrivati za uredniški hrbet pri strokovnih razpravah.
Svarimo naše živinorejce pred brez* vestnimi hujskači ter jim prav toplo pri* poročamo, naj se ravnajo po navodilih naših strokovnjakov in po zakonskih določbah, katere so vse resno premišlje* ne in stremijo vse po enem in istem ci*
1	ju, to je po vsestranski povzdigi do* mače govedoreje.
Idrijski krajevni živinorejski odbor.
Razstava mladih bikov in žrebet v Kobaridu in Tolminu.
Zadnja razstava bikov rdeče cikaste hribovske pasme in žrebet kobariške pasme je zopet pokazala, da je gornja Soška dolina ustvarjena za središče, ki naj bi odgajalo plemensko živino in preskrbovalo vse območje rdeče cikaste gorske pasme s plemenskimi biki in fur* lansko nižino s kobariškimi žrebeti.
Kljub neugodnemu vremenu je bilo razstavljenih v Kobaridu 33 bikov in 28 žrebet in v Tolminu 46 bikov in 22 žrebet.
Razstavljeni biki so se odlikovali po enoličnosti, lepem razvoju in zadostni harmoniji (skladnosti) oblik.
Če bomo odstranili pomanjkljivo, ozi* roma nepravilno krmljenje plemenskih
živali in prezgodnje odstavljanje telet, bodo lepe oblike vedno bolj pogoste.
Kobariška žrebeta se odgajajo na prostem, zato so močna in utrjena.
Daril je bilo razdeljenih 47, v skup* nem znesku 7.600 lir.	Odsek.
Seznam nagrad.
KOBARID:
GOVEJA ŽIVINA:
Bike: od 6 do 10 mesecev:
11.	darilo.	Mašera Ivan, Livek	L	200
III	U	1’ontar Franc, Kobarid	»	100
III	»	Medveš Ivan, Livek	»	100
1.	Bikci od 10 do 14 mesecev: darilo, Medveš Ivan, Livek		L	300
II.	»	Strgar Ignac, Sužid	»>	300
II.	»	Gomilšček Polona, Idersko	»	200
II.	»	Faletič Jožef, Ravne pri Livku	»	200
II.	»	Volarič Jožef, Idersko	»	200
III.	»	Anton Faletič, Ravne pri Livku	»>	100
III.	»	Sovdat Anton, Smast	»	100
III.	»	Matelič Ivan, Kobarid	»	KM)
1.	Bikci od 14 do 18 mesecev: darilo, Orešček Ivan, Livek		L	300
II.	»	Gomilšček Albin, Kobarid	»	200
I.	darilo.	KONJI: Žrebeta do enega leta: Kokošin Jernej, Drežnica	L	300
II.	»	Ivančič Anton, Drežnica	»	200
III.	»	Lavrenčič Jožef, Kred	»	100
1.	darilo.	Žrebeta čez eno leto: Skubin Jožef, Idersko	L	300
II.	»	Volarič Anton, Sužid	»	200
III.	»	Petrika Andrej, Idersko	»	KM)
Žrebetu od 2 do 3 let:
I. darilo, Volarič Andrej, Mlinsko	L	300
II.	»	Kurinčič Andrej, Magost	»	200
III.	»	Uršič Ivan, Mlinsko	»	100
TOLMIN:
GOVEJA ŽIVINA:
Bike’ od 6 do 10 mesecev:
111. darilo,	Leban Ivan, Volarje	L	100
III.	»	Jug Blaž, Foni	»	100
III.	»	Leban Anton, Zadlog»Zabčc	»	100
III.	»	Lipušček Jožef, Zatolmin	»	100
Bikci od 10 do 14 mesecev:
I. darilo,	Bizjak Anton, Podmclee	L 3<M)
H.	Leban Ivan, Lubinj	>» 200
II.	Leban Jožef, Sv. Lucija	« 200
III. »	Šavli Jožef, Zatolmin	» ' 100
III.	Vogrič Andrej, Slap	» KM)
III. >»	Kragelj Andrej, Zatolmin	>. 100
111. »	Lapanja Viktor, Ponikve	>» 100
III. »	Leban Ivan, Zadlog*Zabčc	>. 100
III. ..	Klinkon Ivan, Poljubinj	>» KM)
III. »	Kragelj Anton, Poljubinj	>. 100
Bikci od 14 do 18 mesecev:		
III. darilo, Manfreda Ivan, Poljubinj		L 100
111. ..	Kavčič Andrej, Ljubinj	» 100
	KONJI:	
	Žrebeta do enega leta:	
1. darilo, Leban Ivan, Volarje		L 300
II.	Pipan Frane, Ljubinj	>. 21 M)
III. »	Pipan Ivan, Ljubinj	». KM)
	Žrebeta čez eno leto:	
1. darilo.	Kofol Ivan, Ponikve	L 300
111. »	Feragotti Leopold, Tolmin	» 100
IH. »	Benedejčič Andrej, Dole	» KM)
	Žrebeta od 2 do 3 let:	
L darilo.	Manfreda Jožef, Tolminski Lom	L 300
11.	Kavčič Mihael, Volarje	» 200
III. »	Laznik Mihael, Ljubinj	» KM)
  milili
V	založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja
A. Pevca: Sirarstvo.
Priporočamo jo predvsem našim mlc* karjem, članom in odbornikom mlekar* skih zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa je v razprodaji Katoliške knjigarne.
Mlekarstvo
Inž. Anton Sedej:
Plačevanje mleka po množini tolšče.
Manjše mlekarne plačujejo mleko po njegovi množini, ki jo določajo z mero ali s tehtnico, brez ozira na to, ali je mle* ko boljše ali slabše, to je, ali vsebuje več ali manj tolšče. Ta način daje knjigo* vodji najmanj dela in bi bil tudi za* dostno pravičen, ako bi bili pošteni vsi ki pošiljajo mleko v mlekarno. Toda mlekarji tožijo, da je poštenje nekaterih zadružnikov prav rahlo, zato ne dobi* vajo iz mleka tol.ko masla), kot bi ga sicer lahko dobivali, da j c mleko včasih pokvarjeno z nepitno vodo da pa je ve* liko zamere, če koga opozorijo na red.
Takim neprilikam se je najlažje iz* ogniti z uvedbo plačevanja mleka po količini tolšče, kakor je v večjih mlekar* nah že zdavnaj običajno.
Proti temu pa vlada po naših mlekar* skih zadrugah več pomislekov: vsa reč da povzroča prevelike stroške, da zahte* va preveč časa in spretnosti.
V	resnici pa težkoče niso tako velike, da bi jih tudi manjša mlekarna ne mogla premagati in se je par takih tudi že od* ločilo za vpeljavo tega najbolj pravič* nega nač na plačevanja mleka.
Mleko ima 2^—5%, povprečno 3’4°/0 tolšče; tolščobnost se precej spreminja, kar je posledica tudi boljše ali slabše krme, ki jo krava dobiva. Iz tega sledi, da je mleko boljše krmljene krave v sicer enakih okoliščinah več vredno kot mleko slabejše krmljene; zato bi bilo pravično, da bi isto v resnici tudi dražje plačevali.
Za določanje tolščobnosti mleka po* trebujemo Gerberjevega 'aparata z vse* mi pritiklinami, ki ga ne bom opisoval, ker bi bilo za to potrebnih več slik. Dobe se v raznih velikostih. Zadružna zveza bi vedela vsaki mlekarni primernega nasvetovati. Kdor se misli z njim baviti,
mora itak vso pripravo in preizkušanje najprej videti, potem šele bi imel tudi opis zanj kako vrednost. O tem kako naj se z njim določa količina tolšče v mleku, da je rezultat res natančen, bom drugi pot podal nekaj navodil, če se to izkaže za potrebno.
Naše mlekarne plačujejo liter ali kilo* gram mleka po 60—75 stotink — vsake* mu članu enako, kakor če bi bilo mleko vseh enake vrednosti in bi vsebovalo nekako že zgoraj omenjeni (3’4) odsto* tek tolšče. Umevno je, da je na ta način mleko z manjšo količino tolšče plačano previsoko, mleko z večjo količino tolšče pa je plačano prenizko.
Če smo določili povprečno mesečno tolščobnost mleka vsakega člana, tedaj bi lahko na podlagi dobljenih odstotkov
vo pametnem preudarku — ceno mle* ka enemu članu primerno znižali, druge* mu pa primerno zvišali. Vsekakor pa bi moral odbor zadruge določiti nekaj raz* ličnih cen, ki bi veljale za gotove skupine tolščobnosti. Ta način bi ne povzročal posebnega dela — pa bi tudi ne bil do* volj pravičen.
Potom obširnejšega računanja pa mo* remo vrednost mleka prav natanko do* ločiti, in sicer tako:
Poiščemo takozvane literske (ali kilo* gramske) odstotke celega meseca; to šte* vilo dobimo, ako povprečni mesečni od* stotek tolščobnosti mleka vsakega člana pomnožimo s številom litrov (ali kilo* gramov) mleka, ki ga je član tekom me* seča donesel; te zmnožke seštejemo; z dobljeno vsoto delimo vsoto denarja, ki a imamo po odbitku stroškov, za pla* čilo mleka določenega,, da izvemo, ko* liko jc vreden en literski odstotek tol* šče: ko smo to določili, poiščemo vred* nost vsega mleka zadružnikovega s tem, da zadnje najdeno število pomnožimo s številom mesečnih Iiterskih odstotkov dotičnega zadružnika.
Zgled nam bo to pojasnil:
Član	Štev. v mesecu donešenih Utr. (ali kg) mleka	Povprečni mesečni odstotek tolščobnosti	Mesečni hiterski (ali kUogramski) odstotki
A	590	38	590 X 38;= 2242
B	035	32	635 X 3-2 = 2032
C	749	30	749 X 3 0 = 2247
	Svota 1974		Svota 6521
Za plačilo mleka ima mlekarna na razpolago n. pr. 123899 lir; na en litcrski odstotek tolšče odpade 123899 lir: 6521 = 019 lir
Dobijo torej:
A 2242	X	0T9	lir	=	425*98	lir;
B 2032	X	0’ 19	lir	=	386’08	lir;
C 2247	X	0’19	lir	=	426’93	lir;
skupaj 1238’99 lir.
Iz tega računa tudi razvidimo, da je dal A manj mleka kakor B vendar prejme večje plačilo ker je bilo pač mleko bolj* še. C ic dal največ mleka, ki pa je bilo naj slabše, zato prejme le malenkost več kct A.
Član C se bo zanaprej gotovo potrudil, da njegovo mleko ne bo več najslabše; cd tega bosta pa imela korist on sam in mlekarna!
Ob tej priliki lahko izračunamo iz teh števil kolikšna je bila povprečna tol* ščobnost mleka naših treh članov; to do« bimo ako vsoto literskih odstotkov de* limo s številom litrov:
6321 : 1974 = 3’3 %.
Če bi plačali mleko vsem trem članom enako, t. j. liter morda po 62 stotink (= 1238 99	lir	: 1974), bi prejel
A 365’80	lir,	torej	60’18	lir premalo,
B 39370	lili,	torej	7’62	lir preveč,
C 464’38	lir,	torej	37’45	lir preveč.
Določanje vrednosti mleka po odstot* kih tolšče ki sem ga prej navedel, je pa gotovo pretežko in predolgo za prepro*
stega računarja, kakršne imamo po naših mlekarnah; treba je), da to tako olajšat mo, da postane dostopno tudi tem, ven* dar pa mora ostati isto še vedno dovolj pravično.
Recimo, da je liter srednjedobrega (ali mešanica dobrega in slabega) mleka 3.4% nega vreden 60, 63, 73 stotink, kakor ga plačujejo mlekarne — kakšno ceno naj ima potem mleko, ki ima kak nižji odstotek (n. pr. 2’3%) in kakšno ceno naj ima ono, ki ima kak višji odstotek (n. pr. 3% ) tolščobnosti?
To gotovo lahko spravimo v soraz* mer j e!
Za primer vzemimo mlekarno, ki pla* čuje mleko po enotni ceni 63 stotink; ta bi plačala za liter mleka s 5% tolščob* nostjo 93 stotink. (Sledi iz proporcijc 3’4 : 65 = 5 X, X == 65 X 5 : 3’4 = 95’5; slično je izračunjcna razpredelnica na prihodnji strani.)
Ko smo določili odstotek tolščobnosti mleka vsakega člana in ker vemo, po kak* šni enotni ceni smo mogli z ozirom na ob* stoječe razmere doslej plačevati mlekoi lahko iz razpredelnice takoj dobimo ma* ščobno vrednost mleka upoštevajočo ce* no. Nato nam ni treba drugega, nego da to število (ceno) pomnožimo s številom litrov (kilogramov) mleka, ki ga je član v mesecu dal mlekarni, pa dobimo zne* sek ki ga prejme član za mleko.
Poglejmo še koliko prejmejo naši znanci A, B in C na podlagi te razpre* delnice v mlekarni, ki se drži še enotne cene 64 stotink!
Iz razpredelnice sledi, da je mleko člana A	vredno	po	71 ’6	stotink,
člana B	vredno	po	60’2	stotink,
člana C	vredno	po	56’4	stotink,
prejmejo torej:
A	590	X	0716	lir	=	422'44	lir,
B	635	X	0’602	lir	=	382’27	lir,
C	749	X	0’564	lir	=	422’44	lir.
Vidimo	da	smo	se	tudi po	tej poti
prav dobro približali prvotnemu natan* čnemu lačunu; izognili smo se velike na* pake, ki bi jo storili z enotno ceno in
kar je še važnejše, imamo tudi v tem pre<	nepokvarjeno mleko: ker	le iz takega je
prostem načinu za določanje cen sred*	mogoče izdelovati maslo,	ki vzdrži vsako
stvo za vzbujanje interesa na tem, da	konkurenco,
dajejo člani svoji mlekarni čimboljše in
Razpredelnica
cen mleka na podlagi dosedaj običajnih enotnih cen ako upoštevamo njegovo
vrednost z ozirom na tolščobnost.
•/o Tolščobnost	Enotna		cena	litra (ali kilograma) mleka (s 3 4 °/0							) tolščobnostjo, v			stotinkah lire:		
	60	' 61	62	63	64	65	66	67	68	69	70	71	72	73	74	75
		Cena litra (kilograma) mleka po upoštevanju tolščobnosti:														
25	44 1	448	45-6	463	47’1	47-8	486	492	50'0	507	514	52-1	529	53-6	544	55-1
2(3	45'9	466	474	48'1	49-0	497	505	512	520	527	53-5	542	55-0	557	56'6	573
27	47-6	484	492	500	508	516	52-4	53*2	540	547	55'5	56’3	57 1	579	58-7	595
2-8	494	502	51M	518	52 7	535	54-4	55-1	559	568	57’6	58-4	59'3	600	60-9	617
2-9	511	520	529	53-7	545	554	564	57-1	579	588	596	60-5	61-4	62-2	630	63-9
30	529	538	547	555	564	573	58'2	591	599	. 608	617	626	63‘5	643	65-2	66-1
3 1	547	556	56'5	574	583	59-2	60' 1	611	61-9	62 8	638	647	656	66'5	67-4	683
32	5(5 4	574	583	593	60-2	61 1	621	630	639	64'9	659	668	67-7	68-7	69-6	70-5
33	58-2	59’2	60-2	611	62-1	63 1	64-0	650	660	669	67 9	68-9	69-9	708	71-8	72-8
34	600	61-0	62-0	630	64-0	65-0	66-0	67-0	680	690	700	710	72-0	73-0	74-0	750
35	61-8	628	638	64'9	659	66’9	67-9	68 9	700	71'0	72 1	73 1	74 1	75-2	76-2	772
36	636	64-6	657	66'8	678	68-9	699	709	720	73M	742	752	763	77-4	784	79-5
37	654	66 4	676	687	697	70-8	7P9	730	741	752	763	77-4	78-5	79-6	806	817
3-8	671	68-2	694	70-5	71 6	72'8	739	75'0	76 1	77-2	78'4	79'5	806	817	827	84-0
39	68-9	70-0	71-3	724	73 5	747	759	771	782	79-3	80-5	817	82-8	839	85-1	86-2
4-0	708	72 0	732	743	755	767	77 9	79 1	802	814	826	83-8	85-0	86 1	873	88-5
41	72'5	73-7	749	76 1	773	785	797	81-0	82 1	833	846	85’8	870	88-2	89-4	906
4'2	742	754	76-6	77'9	79 1	803	8f6	828	84-0	85-3	865	87-8	89-0	90-2	91 ‘5	92-7
43	75-8	77 1	78'4	796	809	82.2	83-4	847	86 “0	872	88-5	897	91-0	923	935	948
4'4	775	78'8	80M	81-4	827	84-0	853	865	87-9	892	904	917	93-0	943	956	96-9
45	79-2	80-5	818	832	845	85-8	87 1	88-4	89'8	911	924	937	950	96-4	977	99-0
46	81’0	823	83 7	85 1	864	877	890	904	91-8	93 1	945	95-8	972	98-6	99-9	101-2
4'7	828	842	855	87-0	883	897	90-9	924	93-8	952	96-6	98-0	99-3	1008	102-1	103-5
4'8	846	860	87-4	88-9	902	916	92-9	944	959	972	987	100-1	101-5	102 9	104 3	1057
4'9	864	879	89’2	907	92'1	936	948	964	979	99-3	1008	1023	103-6	105-1	1065	1080
50	88-2	89 7	911	92-6	94'0	955	967	98-4	999	1013	102'9	104-4	105-8	1073	1087	110 2
<
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Nemški zgodnji krompir.
Zadružna zveza v Gorici je dobavila letos nekaj vagonov zgodnjega nemške* ga krompirja »Juliniere«. To je naredila z namenom da preskrbi Goriški okolici, ki je že od nekdaj izvažala prve svoje pridelke v mrzi jše kraje, dobro in zdra* vo vrsto zgodnjega krompirja. Za krom* pir »Juliniere« se je odločila Zadružna zveza zato, ker sc uvaža njegovo seme vsako leto v velikih množinah iz Nem* čije v Italijo, spomladi pa se vrača zo* pet v obliki prvega namiznega krompirja nazaj v Nemčijo. Tedenska italijanska revija »L’ Italia vinicola ed agraria«, pri* naša poročilo iz južne Italije, ki izmed tujih vrst krompirja najbolj pohvali nemško vrsto »Juliniere«. Tudi so izjavili nekateri kmetje iz Goriške okolice, ko so videli krompir, da to vrsto že poznajo. Je to sicer droben krompir, so rekli, toda pod enim steblom ga pride toliko1, da se ga naveličaš pobirati.
»Juliniere« je majhen, podolgovat krompir in ima ploskasto obliko (odtod njegovo ime!). Očesa ima mala in podol* gasta. Meso je rumenkasto in sočno. Je dobrega okusa in posebno izvrsten za pripravo salate. Kot vsaka zgodnja vrsta, tako tudi »Juliniere« ne doseže posebne velikosti. Prija mu bolj lažja dobro gno* jena zemlja. Kdor mu gnoji s hlevskim gnojem, naj ga zaorje žc jeseni, da se do spomladi že deloma razkroji in nudi mla* d.i rastlini takoj ob začetku rašče dovolj lahko prebavljive hrane. Zelo hvaležen je za prignojitev z umetnimi gnojili, ki jih poplača z obilnim pridelkom.
Podpora kokošjereje in zajčjereje od strani vlade.
V	Uradnem listu od 29. oktobra je bil objavljen zakonski odlok od 3, septem* bra 1926 štev. 1796.
Odlok daja poljedelskemu ministrstvu na razpolago 1,500.000 lir kredita za tri leta, od 1926—29, s pomočjo katerega naj se naredijo v primernih provincah vzorni hlevi za kokoši in domače zajce. Ti vzorni perutninski zavodi bi imeli namen:
1. odbirati in izboljševati domačo pe* rutnino,
2. vzgajati druge primerne, dobre pas* me, ki bi eventuclno prišle v poštev pri izboljšanju domače perutnine,
3. služiti kot vzgled umne vzgoje pc* rutnine,
4. razdeljevati med kmete plemenja* ke in oplojena jajca po ugodnih cenah.
Da bi se doseglo večje zanimanje za povzdigo perutninarstva, bodo razpisa* ne tudi razne nagrade.
Na enak način se bo podpirala tudi povzdiga zajčjereje.
Upamo, da bodo tudi naši kraji de* ležni vladne pomoči za izboljšanje pe* rutninstva, ki je tvorilo vedno važen dohodek našega kmeta.
Prepovedano ubijanje krtov.
V	provinciji Verona so povzročili o* grči ogromno škodo na njivah in trav* nikih in je vsled tega poljedelsko mi* nistrstvo s posebnim odlokom zabranilo loviti in pobijati krte v omenjeni pro* vinci. Med našimi kmeti je še vedno zelo razširjeno mnenje, da jc treba krta ubiti, kjer se pokaže. Vse dokazovanje, da je krt neprecenljive vrednosti za kmeta, ne pomaga nič.
Kdor si ni mogel nabaviti žlindre, naj pognoji travnike z apnenim prahom in s superfosfatom. S tem si bo prihranil nekaj denarja uspeh gnojenja pa bo isti.
Vinogradništvo in kletarstvo j
Letošnja trgatev.
Letošnje leto nam je obljubljalo v za* četku lepo trgatev. Dež pa, ki je od cvetja dalje neprestano lil in potem še toča, ki posebno Brdom ni prizanesla, sta zelo škodovala pridelku. Ako je bila lanska letina slaba, je bila letošnja še slabša. Peronospora in oidij sicer nista ravno povzročili velike škode, ker so bile temperature po večini le nizke in je tudi kmet, v strahu za svoj dragoceni pridelek, vedno držal škropilnico na ra* mi, zato sta pa neprestani dež in toča, ki se je večkrat usula, zelo zmanjšala pro« dukcijo. Računa se, da je pridelek na Goriškem za približno 30% manjši od lanskega, ki je znašal okrog 115—120 tisoč hi vina. Brda pa, ki so bila največ« krat obiskana od toče, so morda pri« delala le nekaj čez polovico lanske trgat« ve. Ponekod je toča uničila dobesedno vse tako da niso imeli nekateri posest« niki, ki so pridelali navadno 100—150 hi, sploh nobene trgatve.
Skoda, ki je bila povzročena kmetom je ogromna . To občutijo posebno tam, kjer tvori vino glavni dohodek. Vslcd toče povzročena škoda je bila ponekod tako velika da je bilo oblastvo prisiljeno pomagati, s tem da je odpisalo kmetom davek z dekretom izdanim od vlade, ki je sedaj že v veljavi za osvobojeno ozemlje.
Mesec dni pred trgatvijo se je vreme spremenilo na boljše in lepi dnevi sep« tcmbra in oktobra so vsaj nekoliko pri« pomogli k boljši kakovosti grozdja. Da bi se preprečila prezgodnja trgatev, je Kmetijski urad sporazumno z občinami uvedel 10. oktober kot obvezni začetek trgatve. Izjema je bila dovoljena za kraje, ki so bili poškodovani od toče in je grozdje gnilo. Upamo, da se ,bo ta pa« metna upeljava upoštevala tudi v pri« hodnjih letih.
V	splošnem spada letina, ki je sedaj
že zaključena, za vinogradnike na Go« riškem posebno pa v Brdih, med naj« bolj žalostne, kar jih pomnimo. Produk« cija, kot se računa, ne presega 85—90 ti« soč hi, od katerih pripada na Brda 12.500 hi, na Vipavsko dolino 52.000 hi, na Ko« menski kras 7000 hi in na furlansko ni« žino 17.000 hi.
Kvaliteta letošnjih vin ne zaostaja za lanskimi. Vina vsebujejo dokaj alkohola. Tako se beleži v Brdih 9° in več, na Vi« pavskem na pol stopinje manj. V kup« čiji vlada mrtvilo in previdnost na obeh straneh.
Staro vino je že po večini prodano; novo briško pa ima ceno od 280 do 300 lir in vipavsko od 240 do 270 lir.
Dr. P. Vallig.
Kako odstranimo vinu duh po puščobi in plesnobi?
Vino takoj pietoeimo v čisto opran in zažveplan sod. Če duh ni bil premočno razvit, bo mogoče že to pomagalo. Če pa je duh po plesnobi močan, ga najlažje odstranimo z ogljem. Danes je v pro« metu več vrst dobrega čistilnega oglja. Vzamemo na primer potrebno množino oglja Boraf (na vsakih 100 litrov vina 10 do 15 dkg, kakor ima pač vino močnejši ali slabši duh po plesnobi). Prah zmeša« mo v škafu s primerno množino vina, vlijemo v sod in vse vino v sodu dobro premešamo. Po preteku 24 ur, če je imelo vino močnejši duh, po 48 urah vino čistimo. Kdor ni še nikdar po« pravljal vina na ta način, se bo ustrašil njegove slabe barve in njegovega praz« nega okusa. Toda brez strau s časom bo vino zopet zadobilo svoj pravi okus in aroma. Mesto Borafa lahko rabimo znani eponit. Vzamemo ga do 10 dkg na 100 1 vina, zmešano v brentaču z vinom, vli« jemo v sod in vino dobro premešamo. Ko se je eponit vsedeli na dno in je vino čisto, ga pretočimo v drug sod,
		
	Splošno znanstvo	
Kemija v modernem kmetijstvu.
Po naukih profesorja H. F. Buttona napisal F. Magajna.
(Konec.)
Bordoška mešanica. Tej mešanici pra* vimo navadno modra galica, dasi bi pra* vilno smeli dati to ime samo modrim bakrenim kristalom aili vitriolu. Bordos* ka mešanica je mešanica vode, modrc galice in apna. Ta mešanica ali raztopina je za nas velike važnosti ker samo z njo se uspešno branimo peronospore, ki uničuje naše trte, krompir, kumare, pa* radižnike itd. in je tudi edino sredstvo 'zoper nekatere druge bolezni sadnih dre* ves in drugih rastlin.
Modri vitriol je bakreni sulfat. Baker, ki je v njem, mori kalice peronospore, toda v njem je tudi žveplena kislina, ki ne bi umorila samo peronospore, nego tudi rastlino. Poskrbeti moramo torej, da na kak način »zavežemo žvepleni kislini zobe«. To pa storimot če primešamo v raztopino apna. Apno je lužnato, kislina je kisla, če pa prideta lug in kislina v pra* vem razmerju skupaj, dobimo nekaj, kar ni kislo niti lužnato.
Ko se vitriol raztopi v vodi, razpade** jo njegovi molekuli v dva dela. En del je baker, drugi pa žvepleni oksid. Če vtaknemo v raztopino vitriola nov, sve* tel žebelj, se ga prime baker in to v teku par minut. Žvepleni oksid se pa združi z vodo in napravi žvepleno kislino. To uničimo s primešanjem apna. Iz apna in žveplenega oksida nastane apneni sulfat ali gips, ki plava v raztopini kot zelo fin prah. Če je apna v raztopini premalo, ostane nekaj žveplenega oksida oziroma žveplene kisline proste in ta pri škrop* ljenju popari listje rastlin. Važno je, da vemo, kdaj ni v raztopini več žveplene kisline. V vsaki lekarni ali drogeriji lab* ko kupimo nekaj pol ali kosov modrega
lakmusovega papirja. Ako tega pomoči* mo v vitriolovo raztopino dokler ni ap* na, postane papir rdeč. Zdaj dodajamo polagoma apna in mešamo toliko časa, da se rdeča barva papirja zopet spremeni v modro. Takrat je apna dovolj.
Bolj natančen poskus napravimo s po* močjo kalijevega ferrocijanida. To je raztopna rumenkasta sol. Raztopimo je nekaj v vodi in vlijemo v raztopino mo* dre galice. Ako je apna dovolj v njej, se barva nič ne spremeni, če pa je apna ko* ličkaj premalo, raztopina kalijevega fer* rocijanida počrni kakor da bi se spre*' menila v črnilo. Kalijev ferrocijanid je hud strup in če se nam posreči, da ga do* bimo, moramo biti z njim skrajno pre* vidni.
Mii že vemo, da rastlina naredi iz vode, ogljikovega dvokisa in solnčne svetlobe škrob in sladkor. Čudno delovanje iz* redno majhnih glivic, kvasnic pa spremc* ni ta sladkor v povsem novo snov, v al* kohol in ogljikovo kislino.
Že v vinogradu na trti in v sadovnjaku na drevju živi na milijone kvasnic. ka* tere ob trgatvi prinesemo domov in ki gredo potem z moštom v sode, ali kipel* ne kadi. Te kvasnice napadejo molekule sladkorja in jih razkosajo. Iz enega mo* lekula sladkorja C„ H12 O,, naredijo dva molekula alkohola C2 H-, OH in dva mo* lekula ogljikove kisline C02. Ogljikova kislina uhaja iz kipečega mošta kot plin, alkohol pa ostaja. Kadar mošt, ki je na toplem preneha kipeti, pomenja. da so nevidne kvasnice spremenile ves sladkor v alkohol in ogljikovo kislino. Ako bi umetno dodali sladkorjaf bi kvasnice nadaljevale svoje ddo, toda polagoma bi se pri stalnem dodajanju sladkorja v moštu nabralo toliko alkohola, da bi pomoril kvasnice in tako vino bi ostalo sladko.
Ako hranimo pokipelo in učiščeno vi*
no v zaprtem sodu, ali zaprti steklenici se ne izpremeni več, če pa pustimo, da ima do njega zrak prost dohod, tedaj sc vino polagoma spremeni v jesih. To izvršijo neke glivice katerih milijonska naselbina je v tisti sluznati stvari, ki plava na jesihu. Potom delovanja teh gli* vic prihajajo v vino atomi kisika, ki se združijo z alkoholom in iz obojega nas stane potem ocetna kislina. Pokipel mošt nima več sladkorja, ker so ga kvasnice
D. Doktorič.
Koliko članov naj šteje načelstvo zadruge?
Po navadi pravimo »več glav več ve« in menil bi, da bo tudi za zadrugo dobro čim več glav je v načelstvu. A dejstva nas žal drugače uče.
Demokratski princip »več glav več ve» ima marsikaj dobrega zase. Čim več članov se udeleži vodstva, tem bolj je razdeljena odgovornost, lepo je tudi, da pridejo razni člani s svojimi predlogi do veljave, to posebno prija človeškim sla* bostim, da pač hoče vsak pokazati, da tudi nekaj zna. Kjer zadružni okoliš ob« sega več vasii je mogoče ustreči želji vsa* ke vasi s tem, da dobi vsaka po enega ali več zastopnikov. Tudi starejše zadruge v mestu so hotele s številnim načelstvom porazdeliti funkcije tako, da bi čim bolj ustregle deželi, s tem da so volili v načelstvo zastopnike posameznih okrajev. Tako bi se zdelo številno načelstvo naj« bolj vzorno, odgovarjajoče demokratič* nemu duhu, ki bi moral vladati v za* drugi. Zato so imele vse starejše posojil* nice in kmetijske zadruge od 9 do 15 članov.
Skušnja nas je pa poučila, da ima šte* vilno načelstvo tudi številne pomanjklii* vosti. Proti teoretičnim prednostim, ki bolj ustrezajo človeškemu častihlepju
spremenile v alkohol, jesih pa nima več alkohola, ker so ga ocetne glivice spre» menile v ocetno kislino. Čim sladkejše je grozdje, tem močnejše je vino in čim močnejše je vino tem hujši je jesih, ki nastane iz njega. Kvasnice ali bakterije sploh, so kakor zidarji. One raztrgajo eno stavbo in iz njene opeke zgradijo nekaj novega, opeka pa je vedno ista.
Narava je čudežna, noben njen atom se ne izgubi.
skušnja postavlja mnogo bolj pomembne zahteve po omejenem številu, a sposob* nih voditeljih.
Če imamo v načelstvu 15 članov, je treba da se jih zbere vsaj 8, če hočejo sklepati. Ker se je izkazalo, da je težje zbrati več kakor manj ljudi, so si v nek* terih slučajih pomagali s tem, da so za sklepčnost določili manjše število. Radi bi bili ohranili videz demokratičnosti zato: poklon demokratizmu in 15 članov načelstva. Čeravno je pa skušnja poka* zala, da je ta demokratizem neporaben, škodljiv in jasno ovira točno poslovanje zadruge, niso imeli voditelji poguma, da bi priznali svojo napako, pogrešek svoje miselnosti, tega brezpomembnega teorc* tičnega načela, niso si upali ga zavreči med staro obrabljeno šaro: ampak so skušali obiti to kočljivo zadevo na tak način, da bi rešili čast svojim takozva* nim načelom, na drugi strani so jih pa odpravili. Volk naj bi bil sit in ovca cela. To pa je gola hinavščina. S tem da se je določilo manjše število za sklep* čnost je v dejstvu že odpravljen princip številnega načelstva. Kot zgled navedem pravila neke zadruge, ki so predvidevala 9 načelnikov, seje so bile pa sklepčne, če so bili 3 navzoči. V resnici bi lahko dva člana načelstva vsilila svojo voljo vsem devetim, če so bili slučajno le trije pri seji. Ali ni bolj pošteno, da kar v pravilih določimo manjše število?
	Zadružništvo	
		
Številno načelstvo pomeni tratenje časa. Točnost pii sejah je pri nas menda zelo redka čednost. Če imamo 5 ali 7 na? čelnikov, zadostujejo 3 ali 4 za sklep? čnost in je treba čakati, da se jih toliko zbere. Čim več ljudi pa potrebujemo, tem več bo treba najbrž tudi čakati, če ne bomo včasih tudi zaman čakali.
Čim več ljudi je zbranih, tem več se govori, tem težje pride v kočljivih za? devah do odločitve, tem dalje se zavlc? čejo razprave, tem težje vzdrži predsed? nik red. To pomeni tudi zgubo časa.
Kolikokrat se pri zadrugi zgodi kaj ta? kega, da je treba takoj sklicati sejo. Kako lahko bo to pri zadrugah, ki imajo k več? jemu 7 članov načelstva!
Želeti je, da bi se načelstvo pogostoma shajalo, da pazljivo zasleduje poslova? nje. To se bo prav gotovo mnogo lažje izvedlo pri 5. ali 7. kakor pa pri 13. ali 15. načelnikih.
V	okviru naše zveze opazujemo danes sledečo prakso. Majhne mlekarne imajo v pretežni večini le po 3 načelnike, pri posojilnicah in drugih zadrugah jih ima? jo po 7, pri zadrugah, ki zahtevajo po? goste seje in veliko pozornost ter zelo točno poslovanje se začenja uveljavljati kot najbolj praktično število 5 mož.
Uspehi zadruge ne bodo nikdar odvis? ni od števila glav, ki jo vodijo pač pa od njih sposobnosti in drugih odličnih last? nosti. Zato je treba selekcije, izbere! Kaj ti pomaga, če seješ polno pšenice, a za nič seme? Ali ni bolje, da seješ manj, pač pa izbrano seme?
Voditelji naših zadrug.
(Konec.)
Voditelji zadrug morajo imeti živ čut za spolnjevanje dolžnosti.
V	vodstvu zadruge je treba naj značaj ? nejših in najvestnejših mož občine; pre? pričani morajo biti, da zahteva njihova čast natančno spolnjevati dolžnosti ka? tere so prostovoljno prevzeli. Priznam, da takih ni vedno na razpolago. Nekateri
radi preobilnega dela ne morejo prevzeti odbomiških mest; takih ljudi ne nadie? govati. Preveč siljeni sprejmejo ponuje? no mesto, toda s pridržkom, da bodo delali, kolikor jim bo dopuščal čas. De? lovanje zadruge potem bolj ovirajo ka? kor pospešujejo kajti takoj groze z od? stopom, kakor hitro hoče revizor odpra? viti nedostatke in jih mora v ta namen opominjati. V načelstvih naših zadrug ne potrebujemo mož, katerih delo bi obsto? jalo samo v podpisovanju in v tem, da ob priliki občnega zbora sede pri načelstve? ni mizi. Treba je zadrugam mož, ki že vnaprej vedo, kaj jih čaka, ki v prid za? druge zastavijo svoje znanje, svoje skušnje in svoj ugled.
Uspehi našega zadružništva kažejo, da imamo takih mož mnogo, potrebno pa je, da jih pride v naše zadruge še več. Za? družna zveza se trudi, da si vzgoji kar največ požrtvovalnih, vestnih zadružnih delavcev.
Voditelji zadruge morajo biti previdni.
Človek ni nikdar dovolj previden velja v zasebnem življenju, toliko bolj še v zadružništvu. Zopet moramo spre? govoriti našim zadrugam svarilno be? sedo. Previdnost in zopet previdnost. Zadruge sc spuščajo večkrat v nevarno posle. Ne priporočam zadrugam konser? vativnosti, ne skušam jih odvrniti od napredovanja, nočem jim odvzeti gib? čnosti, priporočam jim le previdnost. Posebno, ko je zadruga starejša, se nje? nih voditeljev kaj rada polasti neka brezskrbnost češ naša zadruga je stara in trdna, doživela je že marsikatero skušnjo, zdaj se nam ni bati ničesar hudega. Po navadi starejša in trdna zadruga res marsikatero nepremišljeno stvar prenese, toda s tem še ni rečeno, da se smejo pridobitve prejšnjih let, trud 'in skrbi mnogih let staviti v loterijo. \Mlajšo zadrugo nepremišljeno podjetje toliko preje uniči.
Zadružna zveza je pri vsaki priliki pri? poročala previdnost:	pri	dovoljevanju
kreditov pri raznih investicijah, pri
sprejemanju članov itd. Koliko neizter* Ijiivih dolgov, koliko nerentabilnih pod* jeti j bi bilo manj, če bi bilo pri odloču* jočih faktorjih več previdnosti!
Vsestranska previdnost se ne sme nikdar umakniti dobrosrčnosti, navduše* nju za prosveto itdj nikdar se ne sme zanašati: se bo že kako dobilo, nikdar ne sme računati s tem, da bodo drugi dali. Vsaka neprevidnost se maščuje, in le srečnemu slučaju se je zahvaliti če se ena ali druga neprevidnost ni vedno maščevala.
»Narodni gospodar«. POROŠTVO ČLANOV NAČELSTVA.
Desetletne izkušnje kreditnega za* družništva so privedle k temu da se j c pri vseh kreditnih zadrugah sprejelo kot splošno veljavno načelo, da člani načel* stva ne smejo porokovati za posojila niti sami imeti posojil. Člani načelstva imajo dovolj odgovornosti za pošteno in solid*
no upravo zadruge. Z ozirom na to veliko odgovornost morajo biti člani vodstva prosti težkih bremen poroštev. Kljub temu se dogajajo slučaji, da se to načelo ne drži, in ker se ne drži, pride kazen za dotičnega člana načelstva in za posojil* nico.
EN POROK ZA DEVET POSOJIL.
Pri neki posojilnici je revizija ugoto* vila, da en porok jamči za devet posojil in je poleg tega še sam dolžnik posojil# ni.ee. Da se dogajajo taki slučaji, je vzrok le malomarnost v poslovanju. Vsaka posojilnica mora imeti pregled ne le o dolžnikih ampak zlasti o poro* kih. Mnogokrat morajo kriti poroki po* sojila vsled prezadolženosti dolžnika. Najboljši pregled pa omogočuje poso* jilnici knjiga porokov, v kateri se o vseh porokih in njihovih obveznostih vodi to’* čen pregled.
Tržni pregled
Žito: V splošnem so se pomaknile ce* ne žita vseh vrst nekoliko navzdol. Cena inozemske pšenice, ki je bila prejšnji mesec nekoliko dražja, se je približala ceni domače pšenice. Milanska borza ima koncem novembra za 100 kg franko postaja pri odjemu celih cagonov sledeče cene:
Pšenica domača Pšenica inozemska Koruza domača Koruza 'inozemska Oves domač Oves inozemski Rž
Ječmen
Lit. 191—197 Lit. 198—204 Lit. 97—105 Lit. 95—100 Lit. 126—130 Lit. 120—
Lit. 138—148 Lit. 140—150
Pri nas je nova inozemska koruza še malo v prometu. Umetno sušene (jugo« slovanske) ljudje nočejo, ker po navadi iz nje moka ni dobra (greni). Naravno sušena jugoslovanska, katere se pri nas
največ porabi, pa še ni dovolj sigurna za prevoz. Zaloge stare koruze so že precej izčrpane. Sem in tja se še dobi rumun* ska Foxani koruza po precej visokih ce* nah.
Tudi cene moke so precej padle.
Moka št. 0 za izdelovanje makaronov stane Lit. 290—293.
Enotna moka Lit. 241—242.
Živina: Cene mesa so v zadnjem času padle, zato tudi mesarji nižje plačujejo živino. Ponudbe je v splošnem več, kot povpraševanja. Posebno pri nas so sem* nji polni živine, proda pa se le malo. Predvsem se proda lepša, debela živina, mesarju. To je resen opomin našemu kmetu, da je treba živij.1 dobro krmiti tudi takrat, ko so cene nizke. Razloček med mršavo in debelo živino se občuti še bolj sedaj, ko so cene nizke, kot ta* krat, ko so visoke.
Krma: Cene krme so se ustanovile, za* čele sc se celo zopet dvigati, kakor je bilo tudi pričakovati. V Italiji so cene različne kakršen je pač kraj. Redko vi* dimo ceno 40—50 lir, največ 55—65, pa tudi 80—90 lir in še več. Naše cene so seveda precej nižje. Ko bo začelo enkrat revnejšim krajem primanjkovati seno, se bodo tudi pri nas cenc dvignile.
Otrobi stanejo 95—97 lir, oljnate tro* pine od 100—130 lir.
Vino: Cene mošta so bile v začetku precej visoke potem pa so hitro padle. Sedaj so se zopet popravile in se dobi: novo briško vino od 270—300 lir, dolnje vipavsko od 240—270 lir, gornje vi pav? sko od 220—260 lir. Izbrana vina imajo seveda višjo ceno. Trg z vinom ni pre* več živ, ker ponudbe niso vedno tako vi* soke, za nižjo ceno pa ljudje ne dajo radi vina*, če niso prisiljeni. Precej ee* nejše vino iz notranjih pokrajin tlači ce* no našega vina navzdol, v drugi vrsti pa jo tlači kmet, ki je vsled pomanjkanja denarja prisiljen takoj prodati pridelek.
Vprašanje štv. 61:	Nekdo	mi	krade
mlade bore in pase po mojem deležu. Bor odseka nizko v zemlji, štor zasuje in položi na vrh kamen. Kako naj si po« magam? S sodnijo bi ne imel rad posla, škodo trpeti pa je le hudo?'
Odgovor: Je pač težko, rešiti Vašo zadevo. Najbolj učinkovito bi bilo, če bi Vi dotičnega tatiča zasačil pri »delu«, če le mogoče v navzočnosti kake druge osebe in bi na mestu ž njim obračunal. Mogoče bi Vam tudi pomagalo, če se obrnete na županstvo, bodisi, da bi ob* činski čuvaj na to pazil, ali pa da daste preklicati da je pod kaznijo prepoveda* no hoditi po Vašem deležu. Vsak tat pri* de prej ali slej v past in tudi Vaš ji ne bo ušel, brez skrbi.
Mlečni izdelki: Kakor prejšnji mesec, tako so se tudi ta mesec držale cene iz* dclkov še precej dobro. Povpraševanje po sir h se je nekoliko zmanjšalo. Za« čenjajo se v večji meri sklepati pogodbe za oddajo masla v prihodnjem letu. Le® tošnje leto je pokazalo, da se oni izdel« k'i ki niso bili prodani po ceni, dogovor* jeni že v začetku leta, navadno zelo slabo vnovčijo. Povsod vidimo zato težnjo, doseči za celo prihodnje leto stalno ceno, pri mlekarnah, pri odjemalcih in pri tr* govcih z maslom.
Umetna gnojila: Prodajanje Tomaže* ve žlindre se polagoma zaključuje, delo* ma radi tega, ker je december zadnji me* sec za trošenje, še več pa radi tega, ker primanjkuje blaga.
Vedno več naročnikov se oglaša za su* perfosfat, ki ima stare cene. Tudi kali* jeva sol začenja svojo pot iz skladišča h kmetu. Za dušikova gnojila je pri nas uporaba neznatna.
Vprašanje štv. 62: Prosim sporočite, kje se bodo dobile letos gozdne sadike in kaka cena bo.
Odgovor: Na Vaše vprašanje najdete odgovor v aprilovi številki Gospodarskega lista. Najbolje bo, če se obrnete na Vaše županstvo, da Vam posreduje pri Gozdarskem uradu dobavo sadik.
Vprašanje štv. 63: Ali imate kak cenik za čebelarske potrebščine? Hočem zgra* ditli nov čebelnjak in bi rabil Vašega na* sveta.	*
Odgovor: Naslove tvrdk ki prodajajo čebelarske potrebščine smo priobčili v junijevi številki Gospodarskega lista. Na eno izmed njih se obrnite za cenik.' Obenem z naročenimi predmeti 'Vam
C
JI
Vprašanja in odgovori C J
257
* • ---------------
bodo lahko poslali tudi splošna navodila, ki so bila tudi že v Gospodarskem listu objavljena. Podrobnih navodil Vam pa ne more dati nihče, ki ne pozna Vašega kraja in lege, kjer naj bi bil čebelnjak. Najboljše je. če se obrnete za svet k najbližjemu čebelarju.
Vprašanje štv. 64:	Koliko	klajnega
apna lahko dam kravi na dan?
Odgovor: .Če vidite da je krava klaj« nega apna zelo potrebna (če je breja, če ima sploh slabe kosti itd.), dajte ji po eno žlico klajnega apna med krmo (naj« lažje med otrobi). Če pa imate dobro seno, zadostuje, da ji daste klaj no apno samo včasih.
j'
Vprašanje štv. 65: Kako daleč lahko zidam lopo od sosedove hiše? Sosed ima na moji strani okno. Kako daleč jc lahko zidam zraven sosedove zemlje na vrtu.
Odgovor: Najprej morate vedeti, ali ima sosed pravico do okna na Vašo stran, potem se bo šele ravnalo, kje smete zidati. Na vrtu pa lahko zidate lopo po« polnoma do njegove parcele, le oken ne smete narediti na njegovo stran brez do« voljenja in kap ne sme biti nad njegovo zemljo.
Vprašanje štv. 66: Zakaj sc mi kobila pri težkem delu zasopi?
Odgovor: Mogoče je kobila nadušljiva. Vi pravite;, da ni. Zasopijo se lahko sla* hotne, slabo krmljene živali. Tudi pre« debele živali se kmalu zasopijo/ Krma sama na sebi tega ne bo kriva. Če bi da« jal kobili mesto ovsa na primer koruzo, bi se pri hitri vožnji potila, ni pa po« trebno, da bi se radi tega zasopila. Naj« lažje bi pravi vzrok določil živinozdrav« nik ki bi žival pregledal.
Vprašanje štv. 67: Mojo prvič brejo junico zelo bolijo noge. Le s težavo vstaja in hodi na vodo? Kaj bi bilo temu vzrok?
Odgovor: Pogosto povzroči obolenje nog slab, moker hlev, ali pa mrzel hlev s prepihom. Hlev pravite, da imate suh.
Mogoče pa živali škodi betonski tlak. V tem slučaju bi moral to opaziti več ali manj pri vseh živalih. Ali ima junica do« volj dobre krme? Mogoče ima slabo, od dežja izprano seno, ki vsebuje premalo soli. Dajte živali večkrat po eno žlico klajnega apna med krmo. Tudi otrobe je treba, da ji daste večkrat. Ali se mogoče Vaši junici ježi dlaka in je vedno slab« ša? V tem slučaju bi bila lahko kostna jetika. Če se bo junica pri dobri krmi, po dajanju otrobov in klajnega apna popra« vila, je dobro, če ne, vprašajte takoj za svet živinozdravnika ki Vam bo pre« gledal žival in povedal, kaj je ž njo na« rediti. Če Vam junica stalno hujša, ne odlašajte, ampak pokličite živinozdrav« nika takoj, sicer se Vam lahko zgodi) da Vam pogine.
Vprašanje štv. 68: Kupil sem na sejmu par konj in jih gnal domov. V Kobaridu me je ustavil »marešalo« in je zahteval od mene račun. Povedal sem mu, da sem ga izgubili. Pozval me je, naj grem z njim, da bom podpisal protokol in mi je rekel, da bom moral plačati precejšno kazen. Ali sem dolžan plačati pristojbino za kupljenega konja in kako visoka je ta pristojbina.
Odgovor: Na podlagi člena št, 2 za« kona »takse na zamenjavo«, od 30. dec. 1923. je podvržena kupoprodaja konjev in živali sploh, med netrgovci in ako kupoprodajni znesek preseza Lit. 1000, taksi na zamenjavo. Taksa znaša 1% od kupokrodajnega zneska. Prodajalec mora izstaviti kolekovani račun. V slu« čaju, da tega ne naredi, sta kupec in pro« dajalec solidarno obvezana plačati dolžno pristojbino in kazen, ki je prvi« krat navadno zelo mila.
Če plačate pristojbino in kazen Vi, imate pravico terjati od prodajalca povr« nitev stroškov.
Vprašanje štv. 69: Imeli smo po dolini stezo v vas k cerkvi. To stezo, ki gre ve« čina po senožetih smo uporabljali odkar pomnijo ljudje. Pred dobrim mesecem ie pregradil lastnik neke senožeti stezo, ki jc šla do sedaj po njegovi senožeti in
jo spravil k potoku, kjer pa ni dovolj prostora in je hoja nevarna. Mesec dni smo molčali, potem smo se pa uprli. On pravi, da smo že izgubili pravico do ste;* ze, ki se je nismo posluževali en mesec. Ali je to mogoče? Kaj naj naredimo?
Odgovor: V enem mesecu ne morete izgubiti pravice do steze, po kateri ste prej hodili, kot pravite od kar ljudje pomnijo, tudi če se v teku tega meseca niste uprli proti premestitvi steze. Kaj Vam je storiti? Ako je lastnik parcele
Kmetovalec v decembru.
Na njivi: Kdor bo poslušal naš star nasvet, bo sedaj pognojil in preoral nji? vo za spomladansko setev, posebno za krompir. Zemljo bo pustil v brazdah, da bo deloval nanjo zimski mraz in jo na* pravil godno. Tudi gnoj se bo dc spo* mladi v precejšni meri razkrojil, tako da bo nudil vsajeni, oziroma posejani rastlini dovolj sprejemljive hrane. Rast* line bodo na taki njivi hitro rastle, bodo manj podvržene raznim boleznim in pri* delek bo večji.
Na travniku: Ali smo že skopali trnje po travnikih in odstranili iz ruše mah? Ne iz onih par travnikov;, ki jih imamo v lepših legah, ker ti nimajo ne trnja in ne mahu, ampak iz onih zanemarje* nih travnikov ki so v strmini? Najbrže tega še nismo storili, toda sedaj je pa že skrajni čas za to. Vzemimo v roke mo* tiko in železne grablje in hajd na trav* nik! Šele potem trosimo umetna gnojila ki bodo imela dvojen uspeh. Travniška ruša se bo zgostila in obrastla. Kjer je bil prej škodljivi mah, bodo rastle se* daj koristne trave.
V	vinogradu: Okopavanje in gnojenje, to je opravilo vinogradnika v tem me* secu. Kdor letošnje leto ne bo gnojil s hlevskim gnojem, naj prignoji trtam z
dostopen za sporazum in ako tudi Vi že* lite sebi dobro in njemu nič slabega, po* tem je pač najlepše, da se pobotate. Stezo spravite na tak kraj, kjer bo za Vas ostala dobra, njemu pa bo delala najmanj škode. Če je steza vpisana v zemljiški knjigi, je treba seveda spre* membo prijaviti1. Mogoče pa 'jte steza vpisana v seznamu javnih poti pri župan* stvu. V tem slučaju vso stvar lahko ure* dite pri županstvu. Če bi nobena izmed teh rešitev ne bila mogoče) potem Vam ostane še zadnje sredstvo — odvetnik.
umetnimi gnojili. Posebno ne pozabimo na one vinograde, ki jih je toča močno poškodovala.
V sadovnjaku: Čistimo in obrezujemo drevje ali; vsaj morali bi to delati če hočemo, da nam bo drevje rodilo dovolj dobrega sadja, ki nam bo lahko tvorilo važen dohodek. Žalibog to dela Le ma* lokdo, zato naša sadjereja ne napreduje tako, kot bi bilo želeti. Spomnimo se en* krat tudi na to, da je treba sadno drevje gnojiti. Brez gnojenja pridelek ne bo nikoli kaj prida. O načinu, kako gnojimo sadnemu drevju je pisala novemberska številka.
Na vrtu: Endivijo in redič spravimo na varno, peteršilj pa pokrijemo z list* jem in vejami, da pozimi ne premrzne. Kar ni skopano, še pognojimo in skop* ljemo.
V hlevu: Huda nadloga za živino so v z mskih mesecih nizki, zatohli hlevi ki niso nikdar prezračeni. Amonijak izhla* peva iz velike množine neskidanega gno* ja in napolnjuje ves hlev z zopernim duhom, ki sili v oči in v nos "živali in kvari zrak, ki ga živali vdihujejo. Go* tovo ni človeka, ki bi ne bil prepričan da je to za živali skrajno škodljivo in vendar veliko število naših kmetov še vedno pusti hleve tako zanemarjene.
	Gospodarski koledar		1=1
V	kleti: Letos je bik v splošnem trga« tev za par dni kasnejša kot prejšnja leta in to' tudi v krajih, kjer so sicer tr« gali zgodaj. Zato je vino letos boljše kot je bilo lansko, in ga bo treba kljub kas* nejši trgatvi dovolj zgodaj prvič preto«
Izredni pridelki:
Nekdo poroča v Sadjarju in vrtnar* ju«, da mu je zrastla na vrtu ogromna ko« leraba, ki je imela 18 cm v premeru in je tehtala 3.10 kg. Pri vsej svoji težini je bila koleraba še užitna. Pač redek sad!
, — Visokodebelni belflcur, ki mu obrodi vsako leto, je imel letos en plod, ki je tehtal 47 dkg. — Na bobovcu je našel plod 26.5 dkg težak na kanadki celo 36 dkg. Hruška dekanka, ki je zrastla na pritlikovcu, je rodila sad, ki tehta 43 dkg.
Železna galica,
primešana gnojnici jako ugodno učin« kuje na rast vrtnih rastlin in trave. Po« sebno važno pa je to, da z železno galico v gnojnici preženemo vse živalske škod« ljivcc v zemlji in mah med travo. Kjer imamo opraviti z mramorjem ali pa z ogrci, bi bilo jako umestno, poizkusiti to sredstvo. Na 100 litrov gnojnice vzame« mo l/> kg železne galice. H. (Po S. in V.)
Velikanska skladišča železa v Rusiji.
V	guberniji Kursk so odkrili velikan* ske zaloge železa. Ležijo pa globoko pod zemljo, do 150 metrov. Prej niso nič ve« deli zanje, pa je prišel nemški učenjak Stein in je raziskoval zakaj magnetna igla tam ne kaže tako kot drugod, zakaj je zelo nemirna in bega sem in tja. Pri« šel je do zaključka, da morajo biti pod zemljo ogromne zaloge železa. Za njim je prišel do istega zaključka ruski profe« sor Lazarev. Najdišča se razprostirajo na prostoru 300 kvadratnih kilometrov, množino železa cenijo na 16 do 20 mil« lijard ton. Ko je zboroval zadnjič geološ«
čiti. Kjer je bilo grozdje poškodovano od toče in je gnilo, moramo paziti da bomo imeli stanovitno vino da nam ne bo rjavelo. V slučajih potrebe si moramo takoj pomagati z metabisulfitom oziro« ma s čiščenjem.
ki kongres v Stockholmu, so cenili vso železno rudo Evrope in Amerike na de« set milijard ton. Novih najdišč še niso vpoštevali. Vidimo, da ima samo kurska gubernija še enkrat toliko železa kot vsa Amerika in vsa Evropa skupaj. Rus« ka vlada si obeta od nove najdbe po<= poln preobrat v gospodarstvu. Pa bi bil res velik preobrat ne samo v Rusiji, tem« več v svetovnem gospodarstvu sploh. Seveda se to ne bo še tako hitro javilo. Zaenkrat iščejo Rusi inozemskega kapi« tala. da bi začeli s kopanjem. (Nar. gosp.)
Kakšno vino pijejo na otoku Malti?
Človek bi mislil, da dobro, kar bi bilo pač povsem naravno, ker ležijo naokrog same vinorejske dežele. Toda temu ni tako. Po zatrdilu nekega poslanca v mal« teškem parlamentu, sc popije na Malti največ umetnega vina, ki je narejeno iz vode, alkohola in raznih kemičnih pre« paratov.
Jez čez Nil.
Jez čez Nil v Sudanu južno od Egipta, jc dogotovljen. 3040 m je dolg in nad temeljnim zidovjem 39.5 m visok. Naj« večja širina jeza je 6 m. Na sekundo gre skozi zatvornice 420 nr' vode. Vsebina zaježene vode znaša 485,000.000 m:!. Glavni namakalni kanal je 150 m dolg. Stroški zgradbe so znašali 800 miljo« nov lir. Jez bo služil za namakanje obširnih poljan, doslej nerodovitnih po« krajin, in bodo pridelovali tam bombaž. Domačini so Angležem za zgradbo jeza izredno hvaležni, iz revščine jih bo do« vedel do blagostanja.
11111 Gospodarski drobiž in razno 11111
Esperanto v narodnem gospodarstvu.
V	Parizu je zboroval drugi mednarod* ni kongres za esperanto v trgovini in in* dustriji. Zastopanih je bilo 11 ministra štev, 123 trgovskih zbornic, 43 trgov# skih in prometnih organizacij, 14 sve* tovnih velesejmov in 193 trgovsih pod* jeti j. Soglasno so potrdili porabo espe* ranta kot trgovskega in prometnega je? zika in so podali tozadevne smernice. Tečaji esperanta v raznih velikih mestih po vseh državah so dokazali, da se iz* obrazen človek brez prejšnjega znanja v 25 urah lahko nauči toliko esperanta, da more voditi trgovsko dopisovanje. Že leta 1924. je svetovna brzojavna zve* za v Parizu priznala esperanto kot na* rodnim jezikom enakovreden pomožen brzojavni jezik z navadnimi tarifami. Mednarodni kongres tehniškega časni* karstva v Parizu je sprejel esperanto poleg narodnih jezikov kot uradni jezik in je priporočal izdajo izvlečkov in sc* stavkov tehniških del itd. v esperantu. Na esperantskem zborovanju v Ženevi so govorili zastopniki 23 držav o med* narodnem pravu, o politiki itd., govorili so Nemci, Francozi, Španci, Ogri itd., glavni govor je imel kitajski profesor iz Kantona. Letošnji kongres radioamater* jev v Parizu je na predlog Amerikancev
Kongres za zračno plovbo je imenoval komisijo, ki naj najde pota in sredstva za vpeljavo in razvoj esperanta kot te* hniškega jezika zračne plovbe. Velese j* sprejel esperanto kot pomožni jezik, mi tu in tam izdajajo propagandne spi* se v esperantskem jeziku, tedenska iz* daja »Berliner Tageblatt«*a ima posebno esperantsko prilogo. Rusi so izdali prve esperantske pisemske znamke. V Berli* nu izdajajo zbirko 50 knjižic, vsebujo* čo znanstvena dela iz 25 držav v espe* rantskem jeziku. Vse to nam rastoči po* men esperanta kaj jasno dokazuje.
Zanimiva mesečna revija.
Vojaški zemljepisni institut v Floren* ci »Istituto Geografico Militare di Firen* ze« izdaja mesečno revijo »L’ Universo« z zanimivimi in poučnimi članki. V de* cembrovi številki imamo med drugim razpravo o predzgodovinskih votlinah, o Indiji, o Spitzbergih in razen zanimiv dro* biž.
Cena revije znaša 50 lir in se naroča pri:	Istituto Geografico Militare Via
Cesarc Battisti 8, Firenze.
PRODAJAM cepljene trte in sadno drevje. Na zahtevo pošljem cenik. — Rudolf Tavčar Ivanjigrad p. Comcno.
Qb koncu petega letnika.
/Pred "Vami leži pet letnikov našega „Sospodarskega lista“. SPreglejte jih, koliko dela, truda in ljubezni je v njih! Ostanite nam zvesti tudi v novem letu! SBog daj vsem prijateljem
vesele božične praznike in srečno SVovo leto!
Uredništvo in uprava Gospodarskega lista.
Pozor!
'MALI* OGLASI
V	prihodnjem letu bo sprejemal »Gospodarski list" male oglase. Drevesca, divja in cepljena, trte cepljene in divjake, gospodarsko orodje, domače živali: konje, vole, plemensko živino, prašiče, • kokoši, zajce itd. pridelke: vino, sadje itd. boste najlažje kupili oziroma prodali potom malega oglasa v »Gospodarskem listu"
Pozor!
Pošljite Uredništvu »Gospodarskega lista" mali oglas, ali pa mu sporočite, kaj želilte kupiti, oziroma prodati in uspeh bo gotov. — —	—	— Cena
malih oglasov ki ne presegajo 5 vrst je za enkratno objavo 5 lir, večji oglasi po dogovoru.
m-------------------------------------------  m
V	ANTONJERKIC Izvršuje povečave, slike na porcelan (za
nagrobne spomenike) barvanjeslik in slike fotograf	za	legitimacije	v	najkrajšem času. Na
§ GORICA — Corso Verdi št. 36	že»iP.Higg slikat tudi na dom.	A
____________________________________________m
I l' KATOLIŠKA KNJIGARNA v GORICI
VIA CAROUCCI 2
■
’ r
‘i1
Nnvn^tt Slovenski pritrkovavec. Spisal svetnik I. Mercina. IiUVUM. Navodilo za vzorno pritrkovanje. 243 vzorcev. Edina knjiga te vrste ! Broširana 8, vezana 11 lir.
Zadnji dnevi velikega mučenika. Povest iz življenja misijonarja. Ilustrirana 4 Lire.
Radi oreha. Igra z mešanimi vlogi za ljudske odre. Spisal Dragotin Vodopivec. 3 Lire.
Oče budi tvoja volja! Istrska povest. Spisal dr. Ivan Pregelj. 3'50 Lir
Mali katekizem v novi nakladi. Cena: broširan 1 '50 Lir, vezan 2 Liri.
Izdala In založila
„KATOLIŠKA KNJIGARNA“ v GORICI
VIA CARDUCCI 2
o
o
o*
553
s«
<
B’
n
&5
-n
D.
£
o
o
o* pr o “*
D.
35’ 3
— p
o < 3 N
n’ SL Sa O 3 GTQ
Er
3
p ps EK CL
Ul N O
-t pr
p o
&3
oi-o
S »
ft> «-+. CTQ 3 P 5:
rT cg
C/5 O
3 O*
co
n
rD
Cfl<
o<
p
* <? P3 (D
3 2.
r-K 3*
< O 2 o< D* (D PT c/3< O ^
O
3* O
«5
O -1
o. cr 5 £
pr ~ o
<
O 3.
| 2-g o
O c/5<
pr
«5 >7“ ^ ° O -t
S 5. 55< ~’
r-f- C/J
< (t
3 3 3 p
Z
£ C—!• < o>
.n<
, 4 WWR
Autocarimi,resa trasp°rti
1B|	s.	a	g.	1.
GORICA, Via Rismondo štev. 8
Telefon inter. 303
Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda.
Zaloga bencina in petroleja
ncina 'fiCP	■	M
m- 15. Jt*.
Nadomestni deli ttSAURER44
Pneumatike „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev.
Prva g or iška tovarna	
za umeten marmor - ka-	
mnoseška in cementna dela	
Giou. FTIaroni & f igli	
Dia firiosto 7	teief. inter. 294
Izdeluje plošče eno-	Stara, dobroznana
barvne, izklesane,	tvrdka, specializira- !
i marmorirane in be-	na za izdelovanje
neški mozaik za tlak	umetnega kamna
Stavbne in druge	marmoriranih ploš-
dekoracijske pred-	čic in beneš. moza-
mete-Kopalne ban-	ika - Prodaja ce-
| je. Cevi raz-	menta in mavca
nih premerov	□ □ □
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami — Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik Domači zdravnik — Nasveti za hišo in dom — Naže gobe Reja domačih zajcev
Izšla je knjiga
našega odličnega strokovnjaka A. Pevca: Sirarstvo. Obsega 286 strani s 132 lepimi slikami. Knjga bo predvsem dobrodošla našim zadrugam. Noben mlekar ne sme biti brrz nje.
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in tudi druge urade, papir, razglednice itd. dobite v
Katoliški knjigarni
v Gorici - Via Carducci štev. 2
Kje boste dobili
rdeč krompir rožnik,
ki seje v letošnjem mokrem letu tako dobro obnesel?
Pri Zadružni zvezi v Gorici.
Razen rožnika bo uvozila Zadružna zveza tudi
gorenjski krompir Oneida
in
dolenjski krompir.
- - \
Kdor hoče imeti prvovrstno, zdravo seme zgodnjega krompirja, naj kupi
najzgodnejši nemški krompir
Ali ste že poslali naročilo Zadružni zvezi v Gorici?
V skladišču Zadružne zveze dobite vedno: umetna gnojila, oljnate tropine,
vse potrebščine za mlekarne, sirarne In maslarne,
tiskovine za vse vrste zadrug.
Zadruža zveza v Gorici, Corso Verdi 37
Odgovorni urednik: ing. a gr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.