248. §fe - S. feto. Poštnina pavšalSrana, Posamezne številke 1 D
Naročnina za kraljevino .	SHS
****ečno 25 D. Letno 180 D,
Inozemstvo:
^•»ečno 20 D, Letno 240 D
enostolona ram vrsta 50 para večkrat popm
v petek, 27. oktobra 1923
Uredništvo:
'Hv„, '1folfova ulica 1/L Telefoe 386
’ "V fr
a"kn. Uprava.
trg a TeietoB 4«
okoplsi $e ne vračalo
ašanjem ie priložiti zamaka za. odgovor.
mm i ■ ——i 11 h —m 'i um
Vladna kriza neizbeina.
R4D1KALNO GLASILO ZA DEMiSiJO VLADE, RAZDOR KOA-LICIjE TER iZBORNO VLADO.
Miloš Vasič, za finance dr. Kosta Ku-
Pograd, 26. okt. (Izv.) Politični po« ?*ai ie bil zadnje 14 dni zelo napet. ®Mošno se govori o vladni krizi in tudi ® krizi vladne koalicije. Sedaj so se "fcttiere po zborovanju glavnega odbo-** *n demokratskega kluba ter kluba ?Wikalnih poslancev še poostrile. Ka-5j*r se sedaj vidi, je vladna kriza v pogradu neizbežna, ker bo prišlo do ?2kola v vrstah vladne koalicije, ter
So
kun;
novega kabineta. Beograjska »Tri-a« prinaša v današnji številki čla-***• v katerem piše med drugim, da ®*®istri za vojno in mornarico general
manudi, za poljedelstvo Ivan Pucelj, za notranje zadeve Kosta Timotijevič in za socialno politiko dr. Gregor Žerjav nikakor ne bodo člani novega kabineta, ki mora biti zgolj volilna vlada. Ta članek ima naslov »Vlada ima takoj predložiti demisijo in ta demisija pomen!a razkol v koaliciji, nove volitve in politično smrt nekaterih ministrov« in podnaslov »Današnja kriza ni le kriza vlade, ampak tudi kriza vsega koalicijskega sistema«.
Dr. SCiimamidi v Pragi in f@ike§!@* valko posolita.
Češkoslovaška nam ponuja kredit 200 milijonov čeških
KR< Becv ;:d, 26. okt. (Izv.) Finančni ^friister dr. Kosta Kumanudi bo povo-svojega bivanja v Pragi, kjer se beleži proslave češkoslovaškega osvo-~°ienja, stopil v stik s kompetentnimi *r°Si v Pragi in bo razpravljal z njimi	m 0 kreditu, ki naj ga dovoli češkoslovaška vlada Jugoslaviji za nabavo blaga. Ta kredit pa ne bo znašal, kakor se je poročalo, petsto milijonov, ampak le dvesto milijonov češkoslovaških kron.
Treskii c* Črnem n sili « Beograd* 26 .oktobra. (Izv.) »Novi wst« poroča iz Londona: Ruski komi-?ar za vojno Trockij je izjavil, dopisni-f*1 lista »Mancherster Guardian«, da je *Joyd George (ki je pred par dnevi od-**°Pil kot predsednik angleške vlade) Najbolj znana politična oseba v sovjet-Rusiji. Vprašanje Dardanel in Bos-®°ra se mora rešiti tako, da Črno mor-	norlu in sapadnih ah. je ne bo več jezero. To naj velja za vse države, ki leže ob njegovi obali. Kar se tiče eventualnega sporazuma z zastopniki kapitalistične Evrope, se bo Rusija vedno rajša razgovarja^ z gospodi kakor z lakaji, rajša s Stinnesom kakor s Scheidemannom in rajša s Poincarejein kakor z društvom narodov.
'»talilni prasram angleškega delavstva.
Moderna načela angleškega delavskega pokreta.
SESTAVA NOVE ANGLEŠKE VLADE.
» London,' 26. oktobra. (Izv.) Resorja, ki jo ]e sprejel nacionalni izvr-J^Vaini odsek angleške delavske stran-*e veil med dr.: Revizija mirovnih po-*0db, ki so povzročila več zla kot bla-je prvi korak k resničnemu miru. Nemško vojno odškodnino je treba *t>raviti v sklad z plačilno zmožnostjo J^mčije. Delavska stranka Anglije se ®°ri za zvezo narodov ki naj obsega vse ®TŽave sveta, potom katere naj se do-sporazum za splošno razorožitev, klavska stranka se nadalje zavzema I* priznanje resnične neodvisnosti Jj^ipta in za samovlado Indije. Zahteva naj se takoj sprejme ustava irske publike. Glede industrije zahteva na-^°naiizacijo rudnikov in železnic, pri ^tner naj bi bili delavci'v večji meri **stopani pri kontroli
London, 26. oktobra. (Izv.) Delavska franka Anglije je sprejela resolucijo, p razvija oficielni program stranke, V programu se zlasti zahteva ustanovitev posebnega sklada za amortizacijo Nnih dolgov, ki naj se zbira iz progre-jjvnega davka na premoženje nad 5000 jjntov šterlingov, da se na ta način ^iša industriji in trgovini težko bre-vojnih dolgov.
London, 26. oktobra. (Izv.) Kralj Jurij je danes dopoldne sprejel odstopivšo vlado z Lloyd Georgem na čelu. Novi ministri so že prisegli kralju. Novi kabinet je sestavljen tako-le: predsedstvo
— Bonar Law; lord — predsednik taj-nga sveta — lord Salisbury; lord veliki kancelar — viscount Cave: zunanje zadeve — lord Curzon; notranje stvari
— Bridgerrjan; kolonije — duke of De-vonshire; minister za Indijo — viscount Peel; vojna — lord Derby: mornarica — Amery; trgovina — Greame; zaklad — Stanley Baldv/in; poljedelstvo — sir Sander; minister za Škotsko
— viscount Novar; zdravstvo — sir Boscaven. Imena ostalih ministrov še niso znana, kakor tudi državni podtajniku
ANGLEŠKI BANČNIK ZA PRIZNANJE RUSKE SOVJETSKE REPUBLIKE.
London, 26. okt. (Izv.) Angleški bančnik Macky Edgar je izjavil, kakor piše »Daily Herald«, da bo moralo biti prvo dejanje nove angleške vlade na polju zunanje politike priznanje ruske sovjetske republike.
Shod upokojencev.
Včeraj zvečer se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani shod upokojencev, kjer bi imeli skleniti, katero listo na) volijo pri občinskih volitvah. Na shodu je bilo v celem 36 udeležencev, med katerimi jih pa niti polovico nismo mogli prištevati med upokojence. Glavni govornik je bil na shodu g. Bernot, glavni urednik »Napreja«, ki sestavlja kandidatno listo za oiicielno socialno demokracijo. Zaključek shoda je bil ta, da vsak upokojenec lahko kandidira na Bernotovi listi, ker ima ta lista še večina mest nezasedenin. Shod je v splošnem brez pomena, ker bo interese upokojencev v občinskem svetu zastopala »Jugoslovanska zajednica«, kot večinska skupina.
GLAVNI PROSVETNI SVET ZA CELO DRŽAVO.
Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Minister za prosveto Svetozar Pribičevič je imenoval posebno komisijo, ki naj prouči in izdela zakonski načrt o g!avnem prosvetnem svetu za vso državo. Ta glavni prosvetni svet naj služi ministru za prosveto ne le posvetovalni organ, ampak tudi kot iniciator za prosvetne zadeve. Komisijo tvorijo vse-učiliški profesorji Aleksander Belic, Ceda Mitrovič in Vlada Corovič.
JUGOSLOVANSKI MINISTRI IN POSLANCI ODPOTOVALI V PRAGO.
Beograd, 26. oklobra. (Izv.) Finančni minister dr. Kosta Kumanudi, minister za pošto in brzojav dr. Žarko Miladinovič, minister za poljedelstvo Ivan Pucclj in minister za narodno zdravstvo Osman Omerovič, ki kot zastopniki jugoslovanske vlade odpotujejo v Prago s poslanci, da se udeleže četrte obletnice češkoslovaškega osvobojenja, so imeli včeraj popoldne konferenco, na kateri so se posvetovali o nekaterih podrobnostih potovanja. Danes dopoldne je jugosl. parlamentarna delegacija odpotovala s temi ministri in nekaterimi časnikarji v Prago. Na češkoslovaški meji Jo pozdravi posebno zastopstvo češkoslovaškega parlamenta.
FRANCOSKO POSOJILO ZA NABAVO VOJAŠKEGA MATERIJ AL A.
Beograd, 26. oktobra: (Izv.) »Politika« poroča iz Pariza: Načrt o posojilu v znesku sto milijonov francosk:h frankov, ki jih dovoli francoska vlada Jugoslaviji za nabavo vojaškega ma-terijala, je bil predložen finančnemu odboru. Debata o posojilu poteka nar-malno in bo najbrže še ta teden končana. Ker je zakonski načrt o posojilu prijavljen kot nujen, pride takoj pred plenum parlamenta, čim ga sprejme firan-čni odbor. Računa se, da bo v par dneh izglasovan.
DEMISIJA VLADE IN KRONSKI POSVET.
Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Ako pride do vladne 'krize, se bo pred dem:s:jo vlade sklical kronski posvet, ki naj definitivno reši vprašanje princa Gjorgja.
Jugcsiavlia in Jugoslovanstvo.
Včerajšnje »Jutro« napada v svojem uvodniku »Jugoslovansko zajednico« ia pravi med drugim:
»Kot svoj nrogram je ta struja razvila Idejo, da so Slovenci narod zase, Hrvati zopet narod zase, Srbi pa tretji narod. Ti trije narodi naj se sedaj poskusijo pogoditi glede ureditve države.«
»Jutro« je enkrat — to se namreč redkokdaj dogodi — napadlo svojega nasprotnika v idejnem smislu. Tega napredka smo veseli in še bolj veselilo nas bo, če se bo tega principa zvesto držalo tekom cele volilne borbe, katera nas — žalibog — čaka v očiglcd bližajočim se občinskim volitvam v Ljub Hani.
Že včerajšnje »Jutro« je z zahvalo likvidiralo predvčerajšnji moj članek, v katerem smo pribili naše naziranje o bivaniu treh narodov (kot narodnosti) na državnem ozemlju Jugoslavije. Mi to zahvalo sprejemamo in smo ponosni nanjo. Ker le tako se bodo enkrat za vselel razjasnili pojmi in potem bo — upam — postala ogabna osebna gonja nepotrebna.
»Jutro« !si gospoda ckoil njega še vedno brani takozvano jugosiovensko ideologijo. Naj bo enkrat javnosti jasno, kaj da gospodje, ki to ideologijo zastopajo !n branijo, razumejo ped pojmom teh dveh besed.
»Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je eden!To je teza, ki je nedvomno pravilna. Če se za besedo »narod« pojmuje pravilen pojm. Toda iz te tezo se nikakor ne sme izvajati napačnih zaključkov — kakor to vede ali nevedč dela »Jutro« — če sc noče diskreditirati teze same.
Pod besedo narod se v slovenskem jeziku krijejo namreč trije pojmi: narod kot narodnost, narod kot rasa v etnološkem pojmovanju in narod kot nacija, vstvaritelj politične skupnosti.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo danes nedvomno edinstven narod v zadnjem smislu. Ravno tako nedvomno pa je, da nismo edinstven narod v onem smislu, ki se krije za prvimi dvema Interpretacijama. In tukaj slepomišijo neši »državotvorci«! Mešajo pojm s pojmom in hočejo iz afirmacije enega izvesti popolno afirmacijo drugega. In tega bi ne smelo biti!
Slovenci, Hrvati In Srbi so v — narodnostnem oziru, kar smo vedno pnvdariali — trije narodi. Imamo različen jezik, raziično kulturno, gospodarsko, socialno in politično zgodovino in kar je glavno, nimamo piav
nikako velje do skupne narodne kot &sro<^-nosine bodočnosti. Slovenci, hakor tudi Hrvati in Srbi — vsak sl hoče ohraniti svoje Ime, svoj jezik in svojo kulturo In spreleti od svojega brata vse, kar Ima dobrega i« mu dati vse, kar ima sam dobrega, toda svoje individualnosti mu noče dati — ker mu je dati ne more!
Razvoj narodov, kot narodnosti gre preko želja posameznikov In skupin in alti najmočnejša skupina tega razvoja ne b» premaknila niti za en trenotek, niti za en milimeter naprej ali nazaj, na levo ali desno. 1 Posebno pa te^a ne more storiti sklt» pina, ki Je zgubila vsak stik z narodom — ljudstvom, ki Ima svoje korenine v kriol svoji grudi.
In ni ničesar bol! pravičnega, kalur pogodba med tremi narodnostnimi Indlvl dualnostmi! Ne vemo, zakaj s« tega nafi režimovci danes tako boje. Ali morda vsied tega, ker vedo, da potem ne bodo mogli ve# ribariti v kalnih vodah centralizma?
S svetim strahom in trepetom, v ničnem drgetanju In prepadli bledici prlpo« veduje »Jutro«, da bi tej ideologiji odso-varjala samo — čujte pravoverni držav®* tvorci — samo federacija. Oj nesreča!
Amerika, ki je danes nedvomno najbol) konsolidirana In gospodarsko In politično najmočnejša država, je federativna (zdru* žene države) republika. Švica, ki ima danes v cel! Evropi najvišjo valuto, je celo konle« derativna (zveza držav) republika. Ali o>! govorimo še o britanskem Imperiju, kj«r vsak del države celo sam odloča o vseh bitnih pogojih državnega življenja In m sklepi centrale pri tem prav ničesar ne brigajo? Mislimo, da ni potreba!
Popolnoma prav Ima »Jutro«, ko pravit
»Edina državna iorma, ki more dosledno odgovarjati novim nazorom. Je federalizem.«
Ne gre nam za imel Federalizem, ali konfederacija, avtonomija ali samouprava, gre nam le za državo in za srečen obstoi In razvoj ljudstva, ki biva v tej državi. Ib to ljudstvo, ki tvori našo državo In naSo nacijo ne bo zadovoljno In država ne trdna vse dotlej, dokler ne bomo vsi enaki raetf, enakimi, svobodni v svobodni državi — dokler ne bo sporazuma med Slovenci, Hr» vati in Srbi.
Da bi kmalu prišlo do tega, v to naj pomaga delo vseh poštenih Jugoslovan©*,.
F. Z.
Nev nlkFasl drobil.
Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Vlada je pooblastila finančnega ministra, da da kovati nov drobiž v nominalni vrednosti, in sicer za 12 milijonov dinarjev novcev po 25 par iz niklja in za 18 milijonov dinarjev drobiža po 5 in lOpar.
Finančni minister bo določil, koliko nov* cev naj se od teh 18 milijonov dinarjev kuje po 5 in koliko po 10 par. Drobiž po 25 par bo iz kovinske zlitine bakronita (75% bakra in 25% niklja), po pet lP po deset par pa iz kovine gama.
finančni sporazum med dunajsko VLADO IN BANKAMI DOSEŽEN.
thinai 26. otobra. (Izv.) V bistvu končana pogajanja z bankami o iz-zlatih zakladnic, in sicer v zne-30 milijonov, ki naj jih prevzamejo in 20 milijonov kron, _ ki naj se javijo na trg v svrho emisije in za 5jere naj banke jamčijo. Podrobnosti i,°!°či odbor bank, ki naj ga tvori šest anov„ Obe vrsti zakladnic bosta šest mesecev v obteku. Zlate zakladnice snesku 30 milijonov kron, ki naj jih j. e^zamejo banke, se bodo trgovale Uri i*. ^ odst°tkov, zakladnice, ki 8 on v svr^° ei7lisiie na trg, pa po ^stoikov. Obe posojili se imata po-w?ati ‘z prvega obroka velikega med-lila kre<^a- Vendaj se bo dovo-fta 0pc^a’ da se z zlatimi zakladnica-^»ačajo delnice za novo notno ban-t-'T^kiadnice se ne bodo mogle iom-ker gre v bistvu za to, da se 2iJah Do^ava bankovcev. Po informa-tukajšnjih listov je računati, da se v° 10, tJncl1 ne bodo več tiskali ‘ bankovci za državne potrebe.
V°ttUNSTVO ČEŠKOSLOVAŠKEGA POSLANCA. p^ra£a, 26. oktobra. (Izv.) Imunitetni ^3r ooslanske zbornice ia razpravljal
o izročitvi poslanca dr. Berana in je z veliko večino sklenil, da se ugodi zahtevi kazenskega sodišča v Brnu, ki ga zasleduje zaradi vohunstva. Nemški poslanci so se odstranili pred glasovanjem.
BAVARSKO PIVO POVOD NOVEGA DR2AVNOPRAVNEGA SPORA V NEMČIJI.
Monakovo, 26. oktobra. (Izv.) V bavarskem deželnem zboru je prišel na razgovor nov spor med Bavarsko in osrednjo vlado. Clan bavarske ljudske stranke je namreč stavil sledeče nujno vprašanje:	»Po gotovih informacijah
namerava izvesti državna vlada precejšnje izpremembe državnega zakona na pives obrtnega zakona na pivo in zakona o davku na prodajo pijač. Zelo verjetno je. da se zaradi tega centralizira in unitarizira močna panoga narodnega gospodarstva, ki je za Bavarsko velikega,.odločilnega pomena. Zato si dovoljujem vprašanje, ali je vlada pripravljena, nastopiti z vsem poudarkom proti temu škodljivemu unitarizmu*.
Beograd, 26. oktobra. (Izo.) Včeraj se je tukaj vršila konferenca vseh uradnikov ministrstva za zunanje posle, ki se je bavila z ustanovitvijo diplomatskega kluba v Beogradu.
BORZNA POROČILA.
Curih, 26. okt. Berlin 0.125, New York 547, London 2429, Pariz 38.10, Milan 21.70, Praga 17.65, Budimpešta 0215, Zagreb 2.225, Bukarešta 3.875, Varšava 0.045, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0078.
Berlin, 26. okt. Dunaj 5.78, Budimpešta 175, Milan 17.057, Praga 13.989, Pariz 30.623, London 19.750.50, New York 4448.85, Curih 80.548.
Praga, 26. okt. Dunaj 0.0365, Berlin 0.615, Rim 124.25, avstrijske krone 0.04, italijanske lire 123.25, Budimpešta 1.185, Pariz 216.75, London 13925, New York 31.35, Curih 571.
Zagreb, 26. okt. Devize: Dunaj 0.0818—0.0868, Berlin 1.30—1.60, Amsterdam 2419—2431, Bruselj 400—405, Budimpešta 2.35—2.65, Bukarešta 43—
44.50, Italija 248-^252, Kodanj 1185—0, Kristiania 1105—0, London 272.50—
277.50, New York 61—62, Pariz 432.50 do 437.50, Praga 201—204, Švica 1125— 1135, Varšava 0—-0.70. Valute: Ameriški dolarji 59.50—60.50, avstrijske krone 0.0825—0.0875, bolgarski levi 0—37.50, češkoslov. krone 1?8.50—201.50, angleški funti 267.50—272.50, francoski franki
427.50—4.32.50, grške drahme 0—100, napoleondori 0—240, nemške marke
1.50—0, romunski leji 42—43.50, švicarski franki 1100—1110, italijanske lire 244—248.
Beograd, 26. okt. Duriaj 0.83, Berlin 1.39. Budimpešta 2.42, Bukarešta 41, Italija 252, London 272.50, New York 61, Pariz 440, Praga 201, Sofija 42, Švica 1110.
Značilne isiave na faSistovskem kongresu v Napoliu.
ALI NAj DRŽAVA PREPUSTI VLADO FAŠISTOM, ALI PA BODO FAŠISTI KORAKALI V RIM IN VZELI VLADO S SILO.
Rim in vlado prevzeli s silo. Ko so s® odredbe načelnika generalnega štaba Radoglia izkazale za odveč, se je na ukaz generala Diaza deloma ukinila pripravljenost čet.
Rim, 26. oktobra. (Izv.) »II Paese« poroča, da se pogajanja Giolittija s far šisti nadaljujejo v tej smeri, da dobe fašisti v novi vladi štiri ministre. »Tribuna« pozdravlja, da ie vodja fašistov Mussolini končnoveljavno opustil v svojem govoru republikansko tendenco in se s tem približal liberalcem.
Rim, 26. oktobra. (Izv.) Iz poročil listov o fašistovskem kongresu v Napo-Iju in o demonstracijah je treba nagla-šati, da je Mussolinijev poizkus moči več ali manj mirno izpadel, Ta manifestacija ja napravila na prebivalstvo velik utis. Pri spopadu med prebivalstvom in fašisti, ki so hoteli izprazniti ulice, je bilo vsled strelov ranjenih 16 oseb. Ko je množica vsklikala na Piazza del Plebiscito »Vlada ni več v Rimu, vlada je tukaj!«, je dejal Mussolini, naj država izvoli, ali naj prepusti vlado fašistom, ali pa bodo fašisti korakali v
POVRATEK KRALJEVE DVOJICE V BEOGRAD iZ KUMANOVSKE PROSLAVE.
Beograd, 26. okt. (Izv.) Jutri dopoldne med 9. in 10. se povrne z dvornim vlakom kraljeva dvojica iz Kumanove-ga, kjer se je udeležila proslave desetletnice zmage nad Turki. Pol ure potem dospe posebni vlak s člani vlade in dostojanstveniki, kmalu za njim pa vlak z narodnimi poslanci in novinarju
RAZPRAVE O NOVIH IZVOZNIH CARINAH.
Beograd, 26 .oktobra. (Izv.) Včeraj se je v finančnem ministrstvu vršila konferenca o izvozni carini. Predvsem so rapravljali o novih postavkah za izvoz blaga. Seje so se udeležili tudi zastopniki ministrstev za poljedelstvo in za trgovino.
POVABILA NA MIROVNO KONFE-p^NCO S TURČIJO.
Pan:	<•	oktobra. (Izv.) Angleška
in Francoska vlada sta določili besedilo povabil, v katerih se posamezne države vabijo k udeležbi na mirovni
konferenci s Turčijo in na konferenco o. morskih ožinah. Italija se popolnoma strinja s tem postopanjem. Navodila za izročitev povabil se odpošljejo najbrže še te dni. Naprosili bodo tudi vlado Zedinjenih držav, naj pošlje v Lausanne svojega zastopnika, ki pa naj ima obširnejša pooblastila, kakor zastopnik'Amerike na konferenci v San Remu. Švicar* ska vlada bo oficielno obveščena o želji zavezniških vlad, naj bi se mirovna konferenca s Turčijo vršila v Lausan-ni. Glede francoskega pooblaščenca se še ni ničesar sklenilo.
AVTONOMISTIČNI POKRET V.
VZHODNI TRAKU 1.
London, 26. okt. (Izv.) Po vesteh i* Carigrada je prišlo v vzhodni Trakijl na raznih krajih do spopadov. V Lule-Burgasu so vojaki v grških uniformah usmrtili z bajoneti tri ženske. Kakor poroča »Daily Express«, se je v vzhodni Traki ji pojavilo gibanje, ki stremi za. avtonomijo,
Klerikalni proglas delavnemu ljudstvu.
»Slovenec« glasilo Slovenske ljudske stranke prinaša poziv, da se naj združi delavno ljudstvo v enoten blok Pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani. 2 brezvestno demagogijo hoče »Slovenec« prepričevati ljubljansko delovno ljudstvo, da predstavljajo klerikalci afront proti današnjemu družabnemu redu in da ni stranke, prijaznejše socialistom in komunistom, kot je reakcijonarna SLS.
Od Šušteršičeve dobe sem se trudijo klerikalci dobiti Ljubljano v svoje roke. Ves njihov napor se je doslej ponesrečil. Naj je dežela še tako črna, Ljubljana vstaja navzlic pritisku ko-rarskih organizacij, napredna in nasprotna papeškim eksponentom. Kar pa ne morejo doseči klerikalci posredno, poskušajo doseči neposredno.
Klerikalcem je vsaka firma dobra, samo da prevarijo volilce in skrijejo svoje prave namene. Klerikalci se zavedajo, da ne bo SLS pridobila niti enega volilca več v Ljubljani. Ker se pa hočejo uveljaviti navzlic svoji manjšini, so stopili v stik s komunisti in si izposodili ime soc. demokrata dr. Periča z obljubo, da dobi naslov ljublj. župana. In sedaj nastopajo v tej pisani družbi, kot »delavno ljudstvo« in dopovedujejo, da niso klerikalci reak-Cijonarci.
Klerikalci so zadnji čas veliki opo-Zlcijonalci proti beograjskemu režimu. Z veliko vnemo kritizirajo vladin režim in v najbujnejših radikalnih frazah. Vsa poročila iz Beograda pa potrjujejo, da klerikalci komaj čakajo, da izpodrinejo od vladnih jasli samostojne kmete ln stopijo na njih mesto. Klerikalna onemogla jeza proti režimu ne izvira iz iskrenosti, ampak iz zavisti, da sami iliso udeleženi »poslovne« politike.
Komunisti so se obesili klerikalcem okrog vratu vsled svoje znane šva-dronerske politike in vsled pomanjkanja načelnih smernic. Komunisti izgubljajo dnevno na pristaših in zbegani komunistični voditelji se ne vedo drugače pomagati (če hočejo vsaj še za Silo dokumentirati svojo bitnost) kot da se prodajajo klerikalcem. Klerikalci jih milostno sprejemajo, seveda z »dobrim« namenom, da se potope v kleri-
Vtis, ki ga zapuščajo poslednji zunanji dogodki okoli naše države, postaja sestavljen in nepregleden. Predvsem se je enotnost velike antante od orijent-ske krize dalje znatno zrahljala. Medtem, ko je pred to dobo Anglija držala Italijo tesno na svoji strani in s tem Francijo hočeš—nočeš vezala na svojo prevlast v veliki antanti, je po izbruhu orijentske krize prestopila Italija tako jasno na stran Francije, da se je Anglija znašla v ostri osamljenosti, ki je privedla v glavnem do tega, da je na-pram Turčiji popustila glede vseh točk vzhodnega vprašanja: teritorijalno je pristala na turške zahteve, glede morskih ožin pa se je zadovoljila s papirnatim jamstvpm mednarodnega dogovora o svobodi trgovinske plovbe. Ta izpre-memba prevlasti v okviru velike antante je pravzaprav tudi odločila usodo angleškega kabineta Lloyd Georgea, da Je moral podati ostavko. Sledil je Bo-nar Law, kojega prva programna točka je bil proglas, da se v bodoče Anglija ne bo spuščala v osamljene zunanjepo-
Pavel Debevec:
Nlena pastorka.
K premijeri v opernem gledališču v soboto 28 oktobra 1922.
V	soboto se bo prvikrat na našem odru proizvajala Janačkova tridejanska opera »Njena pastorka«. Ostati hočem pri tem naslovu, ker se je ponekod mnogo ugibalo, naj se li krsti slovenski prevod »Njena pastorka« ali »Jcnufa« ali vse skupaj »Njena pastorka Jenufa«.
Ko je Gabrijela Preissova napisala dramo, ki je skoro dobesedno komponirana, jo je krstila »Njena pastorka« in nič drugače, šele nemški prevajalec, praški pisatelj in glasbenik Max Brod je napravil iz pastorke naenkrat Jonu-fo, katero so igrali kmalu po praški pre-niijeri 1. 1916 tudi na dunajski dvorni operi in kar je docela razumljivo, če vpoštevamo stališče, da mora biti že naslov kolikor mogoče imeniten ali vsaj internacionalen, kar bi nemški izraz »lbre Zichtochter« ravno ne bil.
Da pa je Gabrijela Preissova imenovala svojo dramo ravno »Njena pastorka« in nič drugega, zato je imela vzroke, katerih nihče ne sme in ne more prezreti. »Njena pastorka« je sicer Jenufa, toda »ona« je cerkovnica, v njej leži drama, v njej tragika, velika in grozna v svoji prvotnostl...
Cerkovnica Ima pastorko Jenufko. Lepo, dobro dekle, nad katerim čuje cerkovnica bolj, kakor nad svojo lastno hČerko.Dekle se je zaljubilo v Stevo, ki ’ lahkomiseln kakor sto drugih in njeni ljubezni ne jemlje bogvekako resno, ln
kalnih agrarnih množicah, ki so najhuj-
5e nasprotnice komunizmu. Tako žalostno se ni končavala stranka, kot komunistična.
Višek demagogije dosega klerikalni proglas delavnemu ljudstvu, ko pravi, da so šli narodni socialisti raje z upravnimi svetniki onih bank. ki imajo milijone od Mestne hranilnice. Ravno klerikalci so interesirani na milijonih Mestne hranilnice in jih hočejo dobiti v svoje banke, da bodo lažje kšefta-rili njihovi gospodarski zavodi za klerikalne volilne fonde. Seveda upajo komunisti. da si bodo z ozirom »na skupno akcijo« prisvojili tudi nekaj za sov-jetaške načrte. Narodni socialisti so glede Mestne hranilnice zastopali stališče, da se mora razpoložljivi denar lednakomerno razdeliti med vse slo* venske denarne zavode. To se je žo tudi zgodilo, ravno z nar. soc. inlcija-tlvo, v bivšem upravnem odboru Mestne hranilnice. Da sc je zdelo klerikalcem potrebno, povdarjati v svojem proglasu milijone Mestne hranilnic*; je dokaz, da imajo klerikalci namen izrabljati Mestno hranilnico v strankarske svrlie. Proti zanašanju politike v naše gospodarstvo, se je pa NSS vedno borila. Večina ljubljanskega volilstva bo gotovo odločno odbila poskus, da prevzamejo klerikalci Mestno hranilnico v svojo samopašno skrbstvo.
Zlobno natolcevanje je dalje, da je prestopila NSS iz opozicije v krog onih, ki zagovarjajo današnji režim. Najboljši odgovor na klerikalno perfid-nost je proglas »Jugoslovanske zajed-nice« in dejstvo, da se v zajednici ne bo mogel izvršiti noben sklep brez privoljenja NSS zastopnikov. Vse drugače pa zgleda v klerikalno-komunistični zvezi, kjer imajo zadnjo besedo bankirji ala Pollak pod zaščito reakcionarne SLS. Narodno - socialistična stranka si je zavarovala svobodne roke, dočim so se komunisti in ducat »Žarjenih« pristašev brezpogojno zvezalo z SLS za judežev objem.
Proglas klerikalcev izvrstno opominja delavno ljudstvo, da se naj varuje mrež, ki so jih razpredli prefrigani klerikalci v Ljubljani.
litlčne akcije ter da bo odkritosrčnejše branil in sodeloval v skupni politiki velike antante. To sodelovanje pomeni za bližnjo bodočnost dvoje: orijentska mirovna konferenca, ki se bo sestala 13. novembra v Lausanne bo gladko opravila vse razpravne predmete po načrtu, ki so ga sklenile Francija, Turčija ln Italija, nemške reparacije pa se bodo reševale s pristankom Anglije na način, kakor bo zahtevala Francija. Tu je razlog, zakaj je nemška marka v zadnjih dneh tako zelo padla. Lloyd George je še spadal med tiste uvidevne angleške politike, ki so menili, da je treba nemške reparacijske dajatve razporediti po trenotni zmožnosti nemškega gospodarstva, nemške industrije in trgovine, z drugimi besedami, da je treba upoštevati poleg ogromne višine reparacijskih odškodnin tudi dejansko stanje nemšk. blagostanja. Položaj v veliki antanti pa s padcem Lloyd Georgea še ni konsolidiran v smislu prevlasti franc, stališča. Čakati je še na izid volilnega boja na Angleškem, ki pokaže, ali je Lloyd
ko se vrne od nabora, vedoč, da ni potrjen, tedaj ji pove, da je pravzaprav še mnogo drugih deklet, katere tudi jako rade pogledajo za njim, lepim in bogatim Stjvom z mlina. Lep je, ta Stcva, toda to je tudi vse.
Ves drugačen je Laca, njegov pol brat. Temnolas, premišljajoč — ljubi Jcmifo z vso resnostjo velikega značaja. Dobro mu je znano, da je le Jeuuf-kino lepo lice vzrok Števove ljubezni, kat.re bi gotovo ne bilo, če bi imela grdo lice.
Med igranjem, med navidezni medsebojnim nagajanjem — ji z nožem prereže lice.
Njena ljubezen s Stevo pa ima posledice. V svoji nesreči se zaupa svoji mačehi, nato povlje Šlevovega sinčka.
Njena mačeha, ponosna ln stroga jo skriva v hiši, ljudem pa pravi, da jo je poslala na Dunaj v službo. Otrok je i-a svetu, treba mu je preskrbeti očeta. V svoji poštenosti naprosi Stevo, naj vendar vzame Jenufko in jo reši sramote. Toda on se zboji — pripravljen je plačevati za otroka, poročiti pa se noče. Ljubezen je ponehala — odkar je Jenufa zgubila lepo iice.
Cerkovnica zaupa sedaj vse Laci. Naj odpusti nesrečnemu dekletu, naj jo vzame on, ki jo je vedno ljubil in ki je dober. Laca je pripravljen, ali kaj naj počne s tujim otrokom? Cerkovnica vidi žarek upanja, oklene se rešilne bilke — in reče Laci, da je dete umrlo.
In Laca odide, odločen, vzeti Jenufko.
Medtem vzame cerkovnica osemdnevno dete in ga vrže v potok pod
George definitivno Izločen iz angleškega javnega življenja, ali pa mu angleški narod izkaže nadaljno zaupanje. V tem slučaju se seveda evropska politika zasuče znatno na bolje. Vsled te negotovosti pa je, kakor rečeno, položaj v Evropi zelo nejasen. Vidi sc samo glasno Izstopanje Italije proti Jugoslaviji, na primer s protestom proti naši udeležbi na orijentski mirovni konferenci ter držanje reparacijskih vajeti v krčevitih francoskih rokah. Ako izvzamemo Avstrijo, ki sedaj rešuje vprašanje svo;e gospodarske eksistence s pomočjo, ki se ji je ponudila od strani društva narodov v Ženevi, se ostale države srednje In južne Evrope nahajajo v stanju gospodarskega konsolidiranja. Zato ne nastopajo v zunanji politiki s posebnimi zahtevami in interesi. Veže jih, ako izvzamemo Madiarsko, samo skupna obrambna pogodba male antante, ki pa ima poleg te naloge še večjo napram
Breznačelnost.
Klerikalci še niso prebrali programa narodnih socialistov. Nujno bi jim svetovali, da si kupijo izvod v tajništvu NSS. Potem vsai trdili ne bodo več. da so narodni socialisti šele tik pred obč. volitvami postali zagovorniki na'širse srmouprave. V bivšem obč. svetu so pa -es odklonili predlog klerikalcev, ko so hoteli demonstrirati z avtonomistično izjavo. Odklonili so predlog iz razumljivega vzroka, ker niso mogli dopustiti, da bi klerikalci imeli priliko, razvijati svojo demagogijo. Da je bila klerikalna avtonomistična izjava camo demagogija, bn potrdil tudi klerikalni kandidat dr. Perič, ki se je imenom svoje grupe izjavil tudi proti njej. Ko pa že govorimo o samoupravi, ne bo odveč, če konstatiramo. da so bili soc. demokrati in komunisti doslej načeh-i centralisti. V klerikalnem proglasu delavnemu ljudstvu so se pa naenkrat izjavili za zakonodajno avtonomijo. Zopet lep dokaz o breznačelnost! komunistov in socialnih demokratov!
Demagogija.
Kakor vse kaže, so si izmislili zastopniki milijonarja Pollaka, bogatih fajmoštrov, uredništva »Delavskih novic« in »Zarje« v ulogi delavnega ljudstva, kot glavni volilni šlager Mestno hranilnico. Zadnje »Delavske novice« trdijo, da so se narodni socialisti odločili za Jugoslovansko zajednico zato, da obvarujejo denar Mestne hranilnice bankam in še prav posebno tisti banki, s katero imajo baje v zadnjem času zveze. Trditev je lažnjiva, brez dokazov in vredna komunist' 'nih švadro-nerjev. Kar pa komunisti ne morejo dokazati, bo pa nam lažje. In sicer bomo lahko n. pr. dokazali, kako se je del njihovih sedanjih zaveznikov pošteno trudil, da se ne odpovedo milijoni Mestne hranilnice ravno tisti banki, katero imajo »Delavske novice« v mislih za nn-odne socialiste. Komunisti naj ne uganjajo demagogije z Mestno hranilnico. Izmisliti se jim bo že druge volilne šlagerje, ki bodo vsaj nekoliko bolj »držali« 1
Volilni shod.
Na današnjem shodu klerikalno-ko-munistične zveze bodo zastopniki »najmočnejših« proletarskih skupin sigurno pojasnili med drugim tudi svojim volilcem: Kako je poskrbljeno za import klerikalnih agitatorjev v mestno službo? Koliko stotisočev je obljub-
led. Jenufkl pa pravi, da je ležala dva dni v vročici in medtem, da ji je umrl sinček.
Jcnufka se potolaži, okreva in vse gre po zaželjeni poti.
Cerkovnica pripravlja svatbo svoje pastorke z Laco. Pred odhodom v cerkev ju blagoslavja — kar krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete!
Cerkovnica uničeni prizna svojo krivdo in odide z rihtarjem. Jenufka pa se oklene zvest:ga I,acc, s katerim hoče pričeti novo življenje.
Zr.ačaii so ostri, toda povsem primitivni. Nad vsemi heroično vzvišena cerkovnica. Ljubi svojo hčerko, svojo pastorko radi nje, radi sebe in radi budi. Lepa in tako dobra je njena Jenufka, varovati hoče njeno srečo. Obvarovati jo pred nezgodami. In zato prepove svatbo Jenufkino s pijancem Stevo in jo odloži za eno leto, pogojno, da se v tem letu Števo niti enkrat ne opije.
Ona hoče in tako se mora zgoditi.
Števa je preslaboten, da bi Ji ugovarjal odkrito, uboga na tihem pa jo prične sovražiti.
In ko Jenufka razodene mačehi svojo skrivnost — tedaj prične trpljenje, prične velika drama cerkovnice. Ona vidi nesrečo svoje ljubljene pastorke, vidi kako neizogibna je sramota. In sramote noče v hiši, noče radi sebe in noče radi Jenufke. Instinktivno sovraži, mrzi slabotnega, šlevastega Števo in vendar ga poprosi, roti, naj poroči njeno pastorko.
Njeno trpljenje raste. Zraste v neskončno bolest, ko se števa skesa in
Rusiji in veliki antanti, da proti obema brani pozicijo odločilne velesile v političnih zadevah svojega teritorija. Največji dogodek naše dobe, ki zasluži ime prehodne dobe, kakor nobena druga, pa je poglobitev mednarodnih stikov na vseh poljih č!o\cškega delovanja. Glavno je, da se gospodarstva posameznih evropskih držav poprijemlje čezdalje pogunmejše in obsežnejše mednarodna zveznost, da se izmenjava duševnih in kulturnih dobrin stopnjuje, da se mednarodni promet ugl^ja in približuje toku predvo:nih časov. To mednarodno življenje bo blagodejno vplivalo tudi na politične odnošaje posameznih držav. Politične me*ode se bodo olepšale, potikale, pa tudi politična stremljenja re bodo smela kazati imperialistična in sebična stremljenja v taki neprikriti goloti, kakor plašijo ž njimi današnji diplomati po miruželjnih evropskih poljanah.
Ijenih klerikalnim »agitatorično-dobro-delnim« zavodom? Koliko so darovali katoliški kapitalisti za propagando ob volitvah, za dnevnik itd.? Kako so socialni demokrati in komunisti postali naenkrat avtonomisti0 Kako je svojčas g. dr. Perič zabavljal čez klerikalce? Vsekakor zanimiva tvarina za volilni shod!
Pamflet.
»Delavske novice« so naslovile na »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« ostuden pamflet. Ponatisnili bi ga v celoti, če se nam ne bi zdelo škoda za prostor. Toda že iz priobčenih odstavkov bodo predvsem železničarji videli, kaj se vse drzne napisati politični komunistični divjak:
»Javna tajnost je, da »Z. J. 2.« neprestano povdarja svoj nacionalizem, ker jo je pač ustanovil g. višji revident j. ž. (zaposlen do svoje izvolitve kot narodni poslanec pri železničarjem toliko naklonjenem obratnem ravnateljstvu južne železnice) in, ker je ta znal spretno izrabiti povojno zmešanost in nezaupnost do delavskih voditeljev (izdala sta nas oba Kristana in mnogo drugih znanih '»proletarcev«) kova! sam sebi politični kapital, ter ustanovil »Z. J. Z.« Otrok, porojen v jetiki popolnoma degeneriranih mas, to je Z. J. Ž., to je ona organizacija, ki jo iz Beograda komandira kot strokovno politik, o katerem mora vsak zaveden delavec dvomiti nad njegovo pametjo — o poštenosti ni govora —, ki je bila samo mrtvo orodje tedaj, ko je poblaznelo delavstvo volilo poslanca stranke — narodno-socialne!«
»To, da igra godba Z. J. Ž. na sokolskih slavnostih, je klofuta vsakemu proletarcu, posebno pa železničarju!«
Tisoče narodnih železničarjev se upa pamfletist zmerjati, kot v jetiki popolnoma degenerirano mesa. Zasluženemu Deržiču očita beštija nepoštenost in se zgraža nad tem, da se je kot železničar zavzemal za železničarje! Vsak odgovor na pamflet lahko izostane, ker bo pljunek odletel tja nazaj, kjer je bil izpljuvan; podlost dobi prav kmalu svoje plačilo!
Prepir o plemenih in narodih.
Te dni je nanovo vzplamtel prepir o takozvanih plemenih in narodih. Eni pravijo, da smo Slovenci narod, drugi da smo pleme. Tisti, ki pravijo, da smo pleme, očitajo onim, ki trde, da smo narod, protidržavndst in protinacijo-
pcbegne, prepustivši otroka in Jenufko usodi. Edino upanje je še Laca. Dobri, pošleni Laca, o katerem ve, da ljubi Jcnuio. Ali tudi ta ji obljubi šele potem, ko mu je zatrdila — da je dete umrlo.
V otroku, komaj osem dni starem ne vidi živega bitja, ne vidi v obupnosti človeka, vidi samo vzrok velike kata* strofe, predmet, ki je uničil srečo njene Jenufke, ji vzel čast in jo pahnil v sramoto.
Čutimo ž njo, ko se odloči umoriti dete: »K Bogu naglo pride, predno življenj a zave se.«
ln medtem, ko se vrne cerkovnica brez otroka in Ji pove, da je dete umrlo in Jenufka čisto primitivno preboleva smrt svojega sinčka — medtem se kopičijo v cerkovnici bolest nad bolestjo.
V	obupu, v svojem strahu za Jenufkino čast in srečo je umorila dete, vrgla v trdi zimi pod led...
Ves čas ob robu prepada, v nevarnosti, da ji odpovedo živci, napeti do skrajnosti — še ne odneha — tolaži svojo hčerko, ona — tolažbe potrebna. Videti hoče Jenufko srečno, ohranjeno njeno dobro ime. Pa naj pri tem sama pogine.
In heroični altruizem, ta gigantski boj za srečo svoje pastorke je tako gin-ljiv, tako težak, da potisne v ozadje tragiko Jenufe, mlade matere, ki je zgubila svoje dete. Njena pot gre od katastrofe navzgor, pod njene mačehe pa navzdol, proti katastrofi.
Tako je mislila Gabrijela Perissova, ko je napisala besede »Njena pastorka«, ki naj bi bil samo začetek stavka n. pr.: Njen pstorka je bila, radi katere je umo-
nalnost. Zares prečudni učinki izhajaj često iz samih pojmov! Slovenci smj
se namreč nad 100 let imenovali narocs odslej naj se Imenujemo pleme. Kao*/ je proti izpremembi takega imenovanja* je protidržaven in protinacijonaienj Jugoslovanstvo vendar nima s tem a onim imenovanjem ničesar opraviti. JU"j goslovanstvo pomeni zahtevo in pri*™' nek prebivalstva, ki prebiva od Triglava do Vardara, na eno državo t*r| skupno javno in duševno življenje. Sele desetletna posledica tega skupnejt8 državnega in javnega življenja bo rodila iz današnjih narodov nacijonaIn° enoto, ki bi jo nekateri hoteli že danes ustvariti z nasilnim uničenjem obstoje* čih pozitivnih narodnih vrednot.
Gospodarstvo
Za stabilizacijo dinarja.
2nano je, da je bila trgovska bilanc* ranjke Avstrije vedno pasivna; vendaf se je dobilo švicarski frank za 96 vin« K temu je mnogo pripomogel prihranje* ni denar naših izseljencev Promet * poštnimi nakaznicami, kakršen je bil pred vojno, je sedaj, vsled razcefedra* nih valutnih razmer nemogoč. Treba P* je najti pot, da se prepreči obogatitev posameznikov, naiveč tujih podjetij, P*j pošiljanju denarja v našo državo. To W se najložje doseglo na sledeči način:
Naš:m poslaništvom v kraiih, kje* se n!>viiajo večie jugoslovanske naselbine (Zedinjene države, Kanada, Argen* tina, Enript, Nova Zelandiia, eventuelfO tudi Julijska BeneČiia), naj bi se dal* pooblastila, da smejo sprejemati proti mali pristojbini vplačila v zdravi inozemski valuti in v dinarjih za naslovni* ke v Jugoslaviji. Ti uradi bi potem dne* vno poslali izkaz vplačanih svot najbli* žjemu poštnemu uradu (izmenjevalnerfl uradu). To bi bila pošta Ljubljana 1. T* poštni urad bi še isti dan na podlagi se* znama nakazal s posebnimi nakaznica* mi r^enar naslovniku.
S takim postopkom bi se dosegi® vejice koristi tako za pošiljatelja, kakor tudi za naslovnika, državo in poštno upravo. Pošiljatelj bi natančno vedel« da bode naslovljenec prejel res toliko, kolikor je poslani denar vreden P^ vplačevanju. Poleg tega bi se vršilo dostavljanje na ta način zelo hitro. Na* slovnik bi dobil denar izplačan pri najbližji pošti ter bi bil na ta način obvaro* van vsakršnih potov in stroškov ter ne* varnosti, da ga kako podjetje pri pro* daji tuje valute ogoljufa. Na drugi strani pa bi zamogel naš finančni minister v kratkem času razpolagati z velikanskimi svotami inozemske zdrave valute, kar bi bilo za stabilizacijo našega denarja nedoglednega pomena.
Potom nam prijaznih inozemskih listov in pa potom naših ino-zemsklli zastopstev naj bi se seznanili naši drža* vljani v inozemstvu s to naredbo, na kaf bi se je gotovo vsled velike enostavno* sti, sigurnosti in drugih prednosti v v#* liki meri posluževali.
Radi tega bi bilo zelo umestno, da s* tako naredbo čimpreje uvede, kar bi sl* gurno že v kratkem pokazalo blag odej* ni vpliv na naš dinar.
-f Novi obrok ameriškega posolita«
v znesku 6 milijonov dolarjev, dobi N** rodna banka 1. novembra. S temi dolarji namerava Narodna banka operi* rati zelo racionelno, kar je za borz®® situacijo nad vse važno.
-h Tečaji na novosadski produktrf borzi dne 24. oktobra 1922: Pšenica*
rila dete, radi katere se je cerkovnica
pogubila.
Resnična drama konča s poginojj* cerkovnice. Prizna svojo krivdo in o o** de prostovoljno z rihtarjem: »klicala i* boš me več zdaj »mamica«...
Laca pa ostane pri svoji Jenufld» * katero se napoti v novo življenje.
Bilo bi banalno pisati: — poje, tt**
cerkovnico.
Gospa Thierry-Kavčnikova je
kovnica.	^
Gabrijela Preissova je slavna pisateljica. Poleg mnogih družabnih*® zlasti romanov iz češkega ljudske** življenja, je napisala tudi mnogo stV#»* iz našega, slovenskega življenja. Vsa*jj leto se mudi na počitnicah na Bledtt a® na Koroškem.
V	nekako karakteristiko konca dr£ me »Njena pastorka« naj omenim * deče:	-pj
Njeno najznamenitejše delo iz krajev je »Zlatorog«. Ko sem bil P* dvema letoma v Pragi parkrat n gost, mi je nekoč dejala: »Vidite, KIJ temu, da imate pravzaprav že dva toroga« Banunbachovega in	,.ern
ga, me je pravljica tako mikala, da ^ tudi Jaz napisala »Zlatorog« v drame. Vendar sem pravljico v spremenila, da vile ne dopuste, ^ glavni junak ubije. Naše češke vile tako hude!«
Radi bi pozdravili Priial®^?° ” #fjje* naroda pri sobotni premijeri njer‘ ne pastorke«, tembolj, ker je ‘°	^
tudi slavnostna predstava na škemu narodnemu prazniku
Zunanii dogodki.
Politične vesti.
strast
gjto 325, sremska 325, ječmen, bački ^sremski 255, oves bački 218, srem-v. Z:V°- koruza, bačka 260, sremska j. #*	1 nov* 300. pisani 290, mo-
st. 0 462, zakuho 437, za kruh št. 6 j« 'JP^snični otrobi 125, svinjska mast “• bačko zelje v glavah 70, bosanski 450, čebula 200.
, + Obini zbor Zveze slovenskih za-k * v Ljubljani se je vršil včeraj ob redno veliki udeležbi zadružnih čla-U v; Po poročilih zadružnih funkcijo-JfV se je izvolilo pri nadomestnih utvah v načelstvo ing. Zupančiča,
• Kerstnika, Pipana in Bukovca; v jrpOrstvo Pa Černeta, Zakotnika, Ar-\Ja> Brezovarja, Lovrača, Krulaja, j>lca, Malenška, Pelianija in Sušnika.
, eusednikom zadruge je bil izvoljen Zupančič, podpredsednikom pa Kerstnik.
j, T Prot! draginji. V finančnem mi-r*trstvu se je te dni sklenilo, da se bo Jjt5iia po vseh trgovinah kontrola, za *®'>ko so trgovci tekom zadnjega me-Ca znižali cene. Trgovcem, ki niso ječanju valute odgovarjajoče zni-cen, se v bodoče ne bodo izdajala °Voljenja za nakup deviz. Poleg tega e ie sklenilo, da se v prihodnje dovoli skup deviz samo v onem iznosu, ki 0 odgovarjal premoženju, odnosno rotnetu dotičnega trgovca.
^ Privatni vagoni. Za prevoz pe-nafte in drugih kemičnih proiz-®«ov, dalje za pivo, sveže meso in .^20 slično blago, ki se prevaža po Junici v posebnih specijalnih' vago-y 2 rezervarjem, ledom itd., so mno-5®aši industrijci nabavili na svoje ^oške večje število teh vagonov, ki lio Izključno za prevoz njihovega
S?
Lastniki morajo za prevoz v P® Vagonih plačati vozarino po tari-fr Kakor vsi ostali pošiljatelji in poleg morajo nositi tudi gotove stroške r1 Vzdrževanje teh vagonov. Imajo pa rednost, da v slučaju pomanjkanja •jtonov ne trebajo čakati na vagone *«ih železnic, ampak uporabljajo po •otrebi svoje lastne vagone.
K + Knjigotržci proti visoki po?*n!nl. r*°8rajski knjigotržci nameravajo pri J^ojnih oblastih vložiti protest proti jjsoki poštnini, s katero so obreme-")®ne knjige. Današnje poštne pristoj-r16 znašajo povprečno 20% vrednosti ki se jih pošilja v provincijo,
vsled česar je knjigotrštvo prišlo v opasno krizo. Beograjski knjigotržci bodo zahtevali, da se jim zniža poštnina za 50%.
+ Razpadanje komunizma v Rusiji, kakor pišejo francoski listi, Rusija inočno napreduje v prvi vrsti zato, ker se je pričelo zelo intenzivno delati. V praksi se ne plača več vsakemu dela-cu enako, kakor je bilo to določeno leta 1918. ampak vsak delavec je plačan po svoji sposobnosti. Tako imajo spretni in marljivi delavci često 3krat večjo plačo, kakor pa njihovi drugi. Uvedeno je tudi čezurno delo. ki na je posebej honorirano, vsled česar v največ obratih dela do pozne noči. Ravno radi tega se boljševiki pritožujejo, da so večerne konference zelo slabo obiskovane.
-f špekulacija z dinarjem na Italijanskih borzah. V Trstu in Milanu sedaj zelo močno povprašujejo po našem dinarju, ki se ga precej visoko ceni. Splošno se računa na trajen dvig tečaja dinarja. Čujejo se celo glasovi, da bo dinar v pol leta dosegel tečaj italijanske lire. Italijanski eksporterji so mnogo interesirani na izboljšanju dinarja z velikim izvozom v Jugoslavijo.
+ Vsled prepovedi izvoza kostanjevih hlodov iz na?e dr'/tve se je te dni obrnila avstrijska vi* d a na našo vlado ter jo zaprosila da dovoli zopet izvoz kostanjevih hlodov v Avstrijo, ker bi bile sicer v Avstriji večje tovarne primorane ustaviti svoj obrat.
+ Izrabljanja vodnih moči rek Bosne in Drine. V Vinkovdb so privatniki ustanovili sindikat, ki namerava izrabiti vodne moči Bosn" in Drine. Ta sindikat je zaprosil pri glavnem nadzorstvu vodnih moči v Bosni in Hercegovini za koncesijo za izrabo reke Bosne od Kožuhovega do Brijestovaca pri izlivu v Savo. Sindikat namerava zgraditi v Brestovcu hidroelektrično centralo, ki bo služila industriji in razsvetljavi.
+ Nova sladkorna tovarna v Subotici. Več dunajskih industrijcev je zaprosilo našo vlado za koncesijo, da smejo v Subotici zgraditi moderno sladkorno tovarno.
-f-Tovarna špirita v Našicah, ki je bila zgrajena pred enim letom, je te dni začela z obratom. Njeno kapaciteto cenijo na 7 hi dnevne produkcije.
da prinese zamenjani dežnik na policijsko direkcijo nazaj.
*= Huda učanca. Kokoravec in Hribar. učenca v šoli na Ledini, sta si skočila v lase. Pri tem je Kokoravec zadel tako močno z glavo ob klop, da je moral v bolnico.
— Za z"mo se preskrbujejo. Magi-stratnemu slugi Rudolfu Aplencu je bila 20. t. m. iz predsobe na Mestnem trgu 3*. 8 ukradena siva križasta suknja, vredna SOOO kron. — Dne 21. t. m. je bilo iz predsobe zobozdravnika Petersa ukraden dr. Nenadu Pevacu površnik sive barve, vreden 6000 kron.
— Tat zamenjal kolo. Dne 23. t. m. je r?ki uzmovič iz veže Jadranske banke ukradel bančnemu slugi Francu Ko-senšeku več tisoč kron vredno kob in pustil tam v zameno svoje staro manj vredno kolo.
Maribor.
Dnevne vesli.
. — I. Jugoslovanski kongres Invall-®°v» vdov in sirot v Beogradu se bo J^l 28. okt. t. 1. Središnji odbor udru-**nJa je pozval vse invalide, naj se v *°likor mogoče velikem številu udeleže kongresa. Invalidi, ki gredo na ta °n2res Imajo prosto vožnjo po držav-4111 Železnicah. Vsakdo pa se mora po-**eie javiti v centrali v Ljubljani, da izstavi objavo. Opozarjamo pa vse Jj^lide, naj gredo v Beograd samo ta-£ ki imajo zadosti sredstev za preživete, ker centrala ne prevzame odgo-^inosti za nikogar.
t Izredni kongres državnih uradni* j * In uslužbencev se vrši v Beogradu J®6 29. t m. v dvorani Udruženja letnih in brzojavnih nameščencev paničevska uL br. 7). Dnevni red: Novi zakon o civilnih državnih na-®|$čencih, 2. draginjske doklade, 3. JjBkodnina za škodo, povzročeno vsled I®he, 4. razna vprašanja in predlogi, rj »lovensko O. Z. javnih nameščen* j*V Se tega kongresa udeležita njen r*dsednik nadupr. M. Lilleg s tajr.i-nadupr. J. Bekšem, za Zvezo pošt-Ij!* organizacij predsednik p. nadofi-K. Urbančič, za UJU — poverje-ptvo Ljubljana predsednik ravnatelj j? Jelenc s tajnikom strok, učiteljem I" ^ostalom, za društvo geometrov j^sednik nadgeometer VI. Vrtel, za udruženja državnih nameščen-^ Da sodn. pisarn, predstojnik A. ju^ko i2 Celja, nadupr. O. Meglič iz jgflbora in proL dr. K. Zelenik iz
y *** Protest beograjskih pravnikov. jDondeljek so imeli slušatelji pravne v Beogradu protestno zboro-Proti projektu novega sodnijske-odvetniškega zakona,
§» *"■ Ob:.iI zbor Kmetijske družbe za Vetilio se bo vršil v sredo, dne 8. ^ • L 1. ob 10. dop. v dvorani »Mest-d°ma« v Ljubljani. Na dnevnem
U'" ie tudi volitev nekaterih udov neEa odbora.
w*.^azpust društva. Društvo »Zweig-Cilli des allgemeinen deutschen j^ehvereins« je razpuščfcno, ker ni-®°Eojev za pravni obstoj.
!nv^ Kreditiranje železniških voženj 0ln* Naredba oddelka za socijal-%r tvo z dne 31. avg. 1920 o kre-fe aniu železniških voženj invalidom Uveljavljena.
*"* Delavci z maturo. V Sarajevu IH-. °biskovali »pripravljalni tečaj za t« .> za odrasle« tudi 4 delavci, ki so ' D.oložili! zrelostni izpit. Seda] se VDisali na tehniko.
NOVA MLADINSKA KNJIGA.
»Zvezna knjigama« v Ljubljani, Marijin trg 8 Je založila in izdala novo mladinsko knjigo, ki Jo jo spisal priljubljeni in priznani mladinski pisatelj Ksaver Meško:	»Volk spokorhik In
druge povesti za mladino.« KnJ!go Je bogato Ilustriral France Podrekar, ki Je za vsako povest napravil celostransko sliko. Ker nam mladinskih knjig zelo primanjkuje, bo ta Izdaja občin* stvu gotovo zelo dobrodošla, ker je zelo pripravna za darilce na^ra malčkom. — Cena brošuri D 25.—, vezana D 30.—v
Uubliana.
= Promocija. Dekanat juridične fakultete nam sporoča: Dne 30. oktobra ob 12. uri dopoldne bosta promovirana v veliki dvorani tukajšnje univerze Ivan Potokar iz Radomelj pri Kamniku in Anton Urbanc iz Sv. Štefana na Koroškem za doktorja prava.
i= Čudno postopanje stanovanjskega urada. Včeraj ob 13. uri se je zbralo cirka 50 akademikov, izvečine tehnikov, na Rimski cesti pred hišo št. 9, da preprečijo nameravano deložiranje prof. inž. Juvana. Stanovanjski urad mu je svojčas nakazal stanovanje v Še-lenburgovl ulici, kamor pa se je samovoljno uselil Industrijalec g. F. Vsled tega se je g. prof. Juvan vselil na Rimski cesti, ker stanovanjski urad na njegovo zahtevo g. F. ni deložiral. Ker pa je sedaj nameraval stanovanjski urad g. prof. Juvana deložirati ter obstoja vsled tega nevarnost, da se ne bi mogla vršiti njegova predavanja na tehniki, je dijaštvo na stanovanjskem uradu samo interveniralo. Tam se jim je sporočilo, da ima zadevo v rokah stanovanjski senat. Dijaštvo je izjavilo po svojih delegatih, da ne bo trpelo, da bi se postavilo njegovega prof. na cesto in da se bo nasilnemu deložiranju s silo ustavilo.	_	,
= Umrla je včeraj v Rožni ulici št. 41 gospa Jožefa Fatur roj. Sedmak, v visoki starosti 82 let. Pogreb se vrši jutri pop. ob 2. uri. Naj počiva v miru!
= Umrl je včeraj v deželni bolnici po mukepolni bolezni v starosti 25 let gosp. Adolf Vojska, drž. puškarski mojster v Nišu. Pogreb se vrši v soboto ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice. N. v m. P.!
= Poziv! Tisti gospod s ščipalni-kom, star nekaj nad 40 let, po rojstvu menda ljubljanski Nemec, ki je bil tako prijazen, da je dne 24. oktobra t. 1. okoli 11. ure dopoldne odnesel iz predsobe gospoda policijskega ravnatelja v Ljubljani nov svilen in pustil tam svoj polomljeni dežnik, se vljudno napreša,
(llasbena Matica v Mariboru. Orkestralni odsek otvori letošnjo koncertno sezono s svojim četrtim simfoničnim koncertom v mestnem gledišču dne 3. novembra ob 20. uri. Proizvajalo se bo: 1. Grossman L.: Ogrski ples iz opere »Duh vojvode«. 2. Dvoržak Anton: Legenda št. 3. 3. Betthoven:	Uvertura
"Coriolan«. 4. Slavko Osterc: Simfo-rin »Ideali«. 5. Zdenko Fibich: »V pod-večer«, idila. 6.^Dvoržak Anton: Uvertura k operi »Selma sedlak«. Posebno opozarjamo na veliko simfonijo našega mladega nadebudnega komponista Slavko Osterca, ki stopi takrat prvič pred javnost kot orkestralni komponist. O delu samem spregovorimo še pred koncertom obširnejše. — Vstopnice se dobijo pri gledališki blagajni v uradnih urah po gledaliških cenah.
Tuljčlce za cigarete in sv. Birokracij. Dne 18. t. m. so popisali financarji po trgovinah zaloge cigaretnih stročnic ter je bilo trgovcem naročeno, da jih ne smejo pror^jnti, dokler ne bodo obveščeni. Sedaj pi vsa stvar stoji, trgovci bi tuljčice radi prodajali, knnsu-meiitje bi jih radi kupili, toda radi vzor-po-hitrega poslovanja finančne uprave ni mogoče niti eno niti drugo. Hosana svetemu Birokraciji! in naši financi!
Razne tatvine. 18 letni Tomaž Kreslin iz Bistrice pri Ljutomeru in 16 letni Vinko Štrucelj iz Krečevine pri Ljutomeru sta ukradla svojemu gospodarju 801) kron, 13 stekl°n5c vina in 12 litrov slivovke. Sodišče ie prisodilo Kreslinu 6 mesecev, Štruce'iu pa 4 mesece težke poostrene ječe. — Ker je Anton Kodrič ukradel v Lobox,t Francu Pavlinišu 1600 kron in za 1000 kron ustrojenih kož, je dobil 13 rr:secev. Nadalje so bili obsojeni:	Friderik	Vehovec radi
tatvine obleke v vrednosti 3200 kron na 3 mesece; že večkrat radi tatvine kaznovani in vsled tatvine iz Gradca izgnani Jakob Adam na 13 mesecev, ker je ukradel Tereziji Kuratov 5600 kron, Juliji Kanim pa poln klobuk jajec in ker je opeharil tudi še več drugih ljudi, Katarina Kranj pa jc dobila 14 mesecev, ker je pokradla iz stanovanja železničarja Vozetoviča za 3800 kron obleke.
zvezo. — Sklenejo se nekatera nujna popravila na mestnih poslopjih. — Prodaja starega gimnazijskega poslopja za
deško okoliško osnovno šolo se odkloni iz stanovanjskih ozirov. — Na dopis policijskega urada, ki poživlja ubč. zastop, naj se izvoli aprovizacijskl odbor za reguliranje ccn, se ie tak odjor izvolil. V tem aprovizacijskem odboru imajo konsumenti 3 zastopnike, obrtniki 2, poljedelci 2, trgovci 2 in industrijci 1 zastopnika. — Ko so se rešile Š3 nekatere druge zadeve, je, župan zaključil ob 24. uri občinsko sejo.
Prvi sneg je v noči od torka na sredo pobelil griče okrog Celja. Tekom srede dopoldneva so tudi po dolini naletavale prve snežinke, ki pa so kmalu ponehale. Pri nas imajo prebivalci na polju še skoro vse pozne pridelke. Tudi z jesensko setvijo še vsled slabega deževnega vremena niso mogli pričeti.
Koncert ge. Zdenke Greguričeve, ki se je vršil v torek v dvorani hotela »Union« je v glasbenem oziru uspel prav dobro. Ga. Grcguričeva, ki ima posebno v srednji legi vrlo simpatičen, polno doneč glas, je vse točke svojega programa odpela z dovršenostjo, ki izpričuje njeno prvovrstno šolo. Tudi prednašanie posameznih komadov je bilo na višku, tako da nam je nudil ta večer zares lepih glasbenih užitkov. Ga. Greguričeva je žela za svoja izvajanja obilo prisrčne zalivale navzoče publike. Žal poset ni bil tak, kakor bi ga bil koncert zaslužil — pozna se pač, da smo že 261 Na glasovirju je pevko prav dobro spremljala ga. Kokotova.
Predsednikom »Glasbene Matice« v Celju je bil na občnem zboru v torek zvečer zopet izvoljen g. ravnatelj Mirko Gruden.
Sokoistvo.
Sokolsko gledališče na JesenTcah priredi kot drugo igro v tej sezoni Meško-vo »Mati« in sicer v soboto ob 8. uri zvečer s ponavljanjem v nedeljo ob 3. uri dopoldne.
Sokolsko gledališče v _ Radovip.ci uprizori v nedeljo, dne 29. t. m. znamenito dramo poljskega pisatelja St. Przy-byszewskega »Zlato runo«. Predstava se to pot prične ob 17. uri; konec ob 20. uri. Zunanji posetniki imajo na ta način ugodno železniško zvezo. Pri tej priliki prosimo občinstvo, naj hodi k predstavam točno, da ne bo treba radi prepoznega prihajanja čakati s pričetkom. Sicer pa, kako pride oni, ki prihaja točno, do tega, da bo pol ure čakal na zamudnike. Točni začetek je odvisen od točnega prihoda občinstva!
Pevska vaja v Zvezi včlanjenih Uub« Ijanskih zborov se vrši v nedeljo, dne
29. oktobra 1.1. dopoldne v pevski dv(S rani »Glasbene Matice« in sicer za I. in II. tenore točne cb desetili, za I. In II. base točno cb tričetrt na 1. uro. Novo nagrobnice! Polnoštevilna udeležba nujno potrebna! — Odbor Zveze slovenskih pevskih zborov. __________
—iiiifii »most
Nova knjiga o narodnem gospodarstvu. Slovenci smo na literaturi o narodnem gospodarstvu silno siromašni Na prstih ene roke bi sešteli vse, kar imamo. Na eni strani imamo najbrž premalo ljudi, ki bi se zanimali za to prevažno panogo, na drugi strani pa Je tudi silno težavno pisati knjige o narodnem gospodarstvu, ker razun težkega in odgovornega dela čaka pisatelja še izdatna materijelna izguba, ker je med našimi ljudmi premalo zanimanja za take vrste literature. Z veseljem moramo pozdraviti, da se je kljub vsem neprilikam ojunačil požrtvovalen mož dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru in spisal precej obširno brošuro o najbolj zanimivem predmetu »O valutnem vprašanju«. Danes, ko je valutno vprašanje na dnevnem redu in naletimo nanj skoraj ob vsakem trenutku, bo knjiga ze’o dobro služila. Dobrodošla bo zlasti onim, ki bočeio zasledovati valutne razprave v dnevnem tisku In jim manjkajo za to temeljni pojmi. Pisatelj razlaga o denarju, bankovcih, papirnatem denarju, čekih, menicah in drugih plačilnih nadomestkih, valutnem vprašanju v Jugoslaviji itd. O knjigi bodemo prinesli obširno kritiko. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah.
Socljalne misli 3t. 10 je pravkar te-51 a r aktualno vsebino. Prinaša Smodeja Članek o reviziji ustave, dr. Jeraja raz* pravo o socijalni vzgoji individua, Ter* se glava načelne misli o cezaropapizinu, boljševizmu in veri ter zanimivo drugo gradivo.	____
CeSie.
Celjski občinski svet je Imel v ponedeljek 23. t. m. svojo sejo. Rešile so se med drugim sledeče zadeve: Gledališke predstave v mestnem gledališču se oprostijo obč. taks. — Mestni osnovni šoli se je nakazala svota 2500 dinarjev za nabavo knjig revnim učencem. — Razsvetljavo na ljudskem vseučilišču plača mestna občina. — Mestni delavci so prosili za zvišanje plače in za enkratni dopust v letu. Po vsestranski debati se je prošnja vrnila odseku za obč. podjetja, da reši principijelno vprašanje delavskih dopustov za vse mestno delavstvo in stavi tozadevne predloge. — Izpremeni se v nekaterih točkah pravilnik električne napeljave. Preizkušnje motorov stonejo odslej do 5 konjskih sil 25 D od 5 naprej po 2 D za vsako konjsko silo. Dr. Božič je podal umestne informacije glede toka in falske elektrarne. Razprava o tem vprašanju pa se je preložila na poznejši čas, ko bodo za to dani pogoji. — Tok za pogon motorjev se zviša od 2.25 D na 3 D. ker je elektrarna Westen zvišala ceno toku. — Podelila so se nekatera stavbena dovoljenja. — V mestni klavnici se nastavi za obratovodjo vpoko-jeni detektiv Anton Grajžl. — Po poročilu finančnega odseka se sklene principijelno, da se nikdo ne more oprostiti obč. taks. Sklene se realizirati državno posojilo pri kakam celjskem denarnem zavodu, ki ni član sindikata. — Zviša se zavarovalnina pri mestni plinarni na 479.000 D. Večje svote se porazdeli na stroje, orodje in aparate, manj na zidovje. — Določi se najemnina Ruadrske šole. — Odobri se nakup kino-aparata za meščansko šolo v znesku 6000 D. — Razpravljalo se je dalje o kompetenč* nem sp^ru, ki je nastal v par slučajih med občinskimi odborniki na eni in mestnim uradom na drugi strani. Preči-tali so se tozadevni odstavki iz mestnega statuta, ki pojasnjujejo zadeve takih sporov! — Vsaka sprememba na lastnini mestne občine se bo odslej odobravala v občinski seji. — Sprejeli so se nekateri prosilci v domovinsko
Gledališče in glasba.
Repcr' nr narodnega glerfa’?£ča v Ljubljani.
DRAMA.
Oktober 31., torek; Zaprto.
November 1., sreda: Živi mrtvec. Izv. November 2., četrtek: Hedda Gabler. Red E.
November 3., petek:	Hedda Gabler.
Red A.
November 4, sobota: Hedda Gabler. Izven.
November 5., nedelja: ob 3. popoldne Jack Straw. Izven, ob 8. zvečer: R. U. R. Izven. November 6H pondeljek: Hedda Gabler. Red C.
OPERA.
Oktober 31 „ torek: Prodana nevesta. Red B.
November 1., sreda: Tajnost. Izven. November 2., četrtek; Zaprto.
November 3., petek: Lakme. Red C. November 4., sobo*a: Jenufa. Red D. November 5., nedelja: Triptychon. Izv. November 6^ pondeljek: Zaprto.
Pastorka .jenufa. V soboto, dne 28. t. m., na češkoslovaški narodni praznik, se vrši v operi znamenita premiera Ja* načkove opere »Pastorka Jenufa«. Za besedilo je v^eta v nekoliko skrajšani obliki pretresljiva drama iz moravskega narodnega življenja, katero je spisala znana češka pisateljica Gabrijela Preis-sova. V glasbenem oziru predstavlja opera eno največjih ln najboljših čeških glasbenih umotvorov. Glavne vloge pojo: cerkovnico Burjevko gospa Thierry-Kavčnikova. Jenufo go-spa Le\vandow-ska, gospodinjo v mlinu, staro Burjevko gospodična Sfiligojeva, Laco g. So-wilski, Števo g. Šimenc. Dalje sodelujejo: gg- Matačičeva, Smolenskaja, Ri* bičeva. Erklavčeva, Korenjakova, Cve-Jič ln Zupan. Opero je naštudiral g. kapelnik Matačič, izrežiral pa g. režiser Vasilij Sevastjanov. Orkester, zbor in vsi solisti imajo težke, pomembne in izrazite vloge.
Jz gledališke pisarne. Na mnogo-stronsko izražene ž?lje letošnjih gledaliških abonentov se bo igrala »Prodana nevesta« z gg. Lewandowsko, Beteitom In Šimencem za vse abonmane. Za red B se poje »Prodana nevesta« 31. t. m. Na dan vseh svetnikov se vprizori v operi Smetanova opera »Tajnost«, v drami pa Tolstojeva drama v enajstih slikah »Živi mrtvec«. — V nedeljo, dne 29. oktobra poje pri predstavi »Lakme« vlogo Nilakante gospod Hugo Zathev.
Društvene vesti.
Jugosl. društvo za proučavanj® angleškega iezika v Ljubljani prične v prvih dneh meseca novembra 1.1. s poučevanjem angleščine v začetniških in nadaljevalnih tečajih. Člani društva, ki st žele udeleževati tečajev, naj se prijavijo pismeno ali vsaki dan med 2Y2—-3V4 ustmeno do najkasneje 5. novembra 1922 tajnici društva Mss. Copeland, Hotel Union, soba št. 70.
XI. redni občni zbor »Akademskega Društva Jugoslovanskih Tehnikov« r Ljubljani se vrši v soboto, dne 28. oktobra t. 1. ob 14. uri v poslopju tehniška fakultete na Mirju, Aškerčeva cesta St 11 Al, soba št. 14. Odbor^_
Šport in turlstika.
Atletiki Celje : S. K. Primorje. Za
nedeljsko prijateljsko tekmo med celjskimi Atletiki in domačim Primorjem vlada živahno zanimanje. Celjske Atletike so v Ljubljani vedno pričakovali t napetostjo, ker je znano, da je moč tega moštva povsem reelna ter ima njih vsakokratni nasprotnik težak posel, da vzdrži in ev. obvlada njihovo ostro igro. Jadrni tempo ter tehnične vrline. Primorje nastopi iztrenirano ter bo od svoje strani napelo vse sile, da uravna tekmo v športno napeto igro. Začetek ob 15„ prostor S. K. Primorja na Dunajski cesti.
BLUZE
spodnja krila, predoasniki, stezniki najceneje pri:
i mmi ni. k. m
Ljubljana, Mestni trg 19.
%
M
M. p
STAMPIUF
'eSAVE
ant.černeW'
ORNI
E. Adamič:
epsiomi MM.
II. del (mešani zbori)
J© isiei
In se dobiva
g Zvezni kjiprni, Ljubljana
Marijin trg 8.
Cena Din 12'—.
fiBBSi
flev.
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
>Seveda je res!« je zaklicalo nekaj tovarišev.
»Najbolj čudno na vsem pa je, da se mi je zdelo, kot da se giblje omenjena luč pod in ne nad vodo. To je hudičevo delo, o tem ni nobenega dvoma!«
Medtem, ko so se mornarji pogovarjali in ugibali o čudni svetlobi, je lepi tujčev obraz večkrat preletel ironičen smehljaj. Ali je morda vedel kaj več o stvari? Skoro se je zdelo tako.
Polagoma se je soba izpraznjevala. Končno je ostal samo mladi krmar, ki je stanoval »Pri veselem Jakobu«.
Sedaj ga je tujec polglasno poklical: »He, krmar!«
Tom se je ozrl k tujcu.
»Ali vas smem povabiti na kozarec groga?« je nadaljeval neznanec.
»Morda mi bo pa tale preskrbel kako službo?« si je mislil Tom, medtem ko je prisedel k tujčevi mizi.
Tjuec je naročil dvoje kozarcev najboljšega groga, katerega je krčmarjeva hčerka hitro prinesla. Razveselilo jo je, ko Ji je lepi tujec ponudil požirek. Nerada se je vrnila k postrežbi drugih gostov. Silno rada bi namreč zvedela, kdo da je pravzaprav neznanec.
Ta se je sedaj obrnil na krmarja.
»Slučajno sem slišal, da zaenkrat nimate nobenega mesta.«
»Tako je,« je potrto odgovoril krmar. »Nesrečen slučaj me Je pripeljal tako daleč, da moram stopiti v službo kot navaden mornar ali pa oditi v tujino.«
»i ako, tako... Koliko pa ste imeli plače v zadnji službi?«
»Trideset šilingov, gospod.«
»Trideset šilingov? No, to je malo. Jaz imam prazno kr-marsko mesto, katerega bi vam morda lahko podeliL Povdar-jam, da samo morda. Mesto bi vam neslo gotovo več, kakor vaše dosedanje, toda...«, je nadaljeval tiho. »to mesto dobi lahko samo oni, ki zna molčati, kot grob. Zato so posebni vzroki.«
Tom je gledal tujca brez vsakega razumevanja.
»Ne. nikari ne mislite, da gre za mesto na kaki tihotapski ali piratski ladiji,« je nadaljeval tujec smehljaje. »Majhna ladjica je, za katero iščem krmarja. Ničesar nepravilnega ni pri celi stvari, toda imeti moram moža, ki zna molčati. Zato pa tudi plača ni majhna. Plačam vara mesečno 150 šilingov in prosto prehrano!«
Tom je poslušal z odprtimi usti.
»Gospod,« je prosil, »poskusite z menoj In zadovoljni boste. Prisegam vam, da ne bo prišla čez moja usta beseda, katero mi boste prepovedali.«
»Torej dobro, poskusil bom z vami. Pridite pojutrišnjem zvečer v Pobrežno ulico št. 19 in tara se pogovorimo dalje.«
»Ob kateri uri. gospod?«
»Ob desetih. Toda ne pozabite, da morate o najinem pogovoru že sedaj molčati. V ostalem boste z menoj zadovoljni, ker če vas bom lahko uporabljal, mi ne bo žal kakesra poviška plače. Vi ste menda krmar, ki pozna svojo stroko?«
»Gospod, jaz sem vozil na vseh morjih. Ali hočete, da vam prinesem svoja spričevala?...«
»Že dobro, že dobro,« ga je prekinil tujec, ki ni bil nihče drugi kot Jak, »jaz se bom že sam prepričal ali morete zadoščati mojim zahtevam. Bodite jutri točno v Pobrežni ulici!«
Jak je poklical krčmarjevo hčerko, ki je hitro pritekla. | Dal ji je zlatnik, potisnil si svoj klobuk na čelo, pozdravil pri- i jazno krmarja in krčmarjevo hčerko ter naglo odšeL
Na policijskem ravnateljstvu.
Na policijskem ravnateljstvu je bilo živahno noč In dan.
V ogromnem mestu je vedno toliko zločincev, da ima celo sve-tovnoznana londonska policija dovolj opravka z njimi. Toda takega hrupa, kakor je vladal danes na policijskem ravnateljstvu, pa le vendar ni bilo še tako kmalu.
Neprestano so prihajali In odhajali policijski stražniki in detektivi. Nenavadna napetost se je čitala na vseh obrazih. Vsak trenotek je prišlo kako poročilo o onih strašnih umorih zadnjega dne. Pisarna policijskega ravnatelja je bila naravnost oblegana. Ravnatelj sam je sedel za zeleno pogrnjeno mizo. Njegove oči so ostro opazovale vsakega poročevalca. Vsakovrstna podrobna poročila so prihajala, tuintam tudi kak nasvet, toda obraz visokega uradnika se ni zjasnil. Vsa poročila so se Izkazala za napačna ali pa vsaj za zelo dvomljive slutnje.
V bližini vrat sta stala dva moža v kroju navadnih policijskih stražnikov. Prinesla nista nikakih poročil in zdelo se je, kot da čakata z njimi. Stala sta mirno in le, če je padla kaka preglasna beseda, sta pazljivo motrila ravnateljev obraz. Tu-patam sta si med seboj zašepetala nekaj besed.
Naenkrat je stopil v sobo detektiv, ki je brez nadaljnega odrinil navzoče in si na ta način napravil pot do ravnatelja.
»To je gospod Davis, najslavnejši londonski detektiv. On ima gotovo važno poročilo, sicer bi navadno tako mirni in prevdarni mož ne pridrvel v taki naglici.«
»Imaš prav, toda sedaj tiho!«
Policijski ravnatelj je takoj prekinil pogovor z nekim pod-uradnikom.
»No, gospod Davis, kaj pa prinašate?«
»Moje odkritje je zelo važno. Povem ga lahko le v vašem privatnem kabinetu.«
»Prav rad sera vam na razpolago. Kar pojdiva, gospod Davis.«
Obadva sta zginila v sosedno sobo. Komaj sta zapustila pisarno, je potegnil eden stražnikov pri vratih svojega tovariša za rokav:'
»Ali si slišal?«
»Seveda! To je prokleta stvar! Davis je namazan z vsemi mazili. Za tem nekaj tiči.«
»Ali naj greva takoj k Jaku in ga posvariva?«
»Ne, ker sedaj ga itak ne dobiva. In čimdalje ostaneva tukaj, toliko več bova izvedela. Naš kroj je izboren in nikdo ne zapazi, da nisva policista.«
»Vendar morava paziti.«
»Zakaj neki? V Londonu je cela armada policistov. Kdo bi naj nas torej spoznal?«
»Uniformiranih stražnikov se tudi jaz ne bojim, toliko bolj pa detektivov. Davis je baje ves hudičev!«
»Že mogoče. Toda našemu Jaku pa le ne bo kos. To je mož, na katerega se lahko mirnega srca popolnoma zanesemo.«
»Seveda! In z denarjem tudi ne skopari.«
»Toda nekaj mi pa le ne gre v glavo. Ona tajinstvena hiša v Pobrežni ulici. Tamkaj mora Jak* skrivati nekaj prav posebnega.«
»Mogoče svojo ljubico.«
»Že mogoče, saj je prokleto lep mož. Toda sedaj bodi tih
ker postajajo nekateri že pozorni na nas...« +oiipV; nrl* Tajni policist se je medtem nahajal v ravnateljevi
vatni sobi.	a„o
»Gospod Davis, vsedite se! Kaj ste zvedeli no 2^ »Ni mnogo, gospod ravnatelj. Toda morda
nam vendar — V ko*
pokaže pot, po kateri pridemo do aretacije morilca.	„
likor se tiče umora v razvpitem Whitechaple, mi je	{er
cistov soglasno poročalo, da so patrulirali vzdolz.obr	^
na povratka našli dekle mrtvo na tleh. Sedaj pa pride na Stražniki so namreč videli senco moža, ki se J
netnejše.
vihtela preko rečne ograje in Drez sieau izgmim.iW7'j'a # čolna ni bilo videti. Mož je moral skočiti v vodo, toda v bila daleč naokoli popolnoma mirna. Mislim, da ima Jas ^ skrivališče kje na bregu, morda v kakem starem kanalu.
se mora preiskati Themsin breg.«	^0hpv«1*
»Se strinjam!« je dejal ravnatelj in Davis je nfdau « »Jak mora imeti pomagače! Ko sem danes zjutraj ^ ševal služabništvo Evgenije Martelle, sem takoj opazil, o morali biti omoteni. Nikdo ni slišal nikakega klicanja na moč. Služabništvo je zanesljivo, o tem sem prepričan., sam pa nedvomno ni mogel sam dati vsem služabnikom J ' valnega sredstva. Samo pomislite: služabniki, sobarice, u kuhar, kočijaž in še drugi; vsi so spali, kot ubiti.«	^
»To vam rad verjamem, gospod Davis, Kaj nam P
pomaga?«	,kov,
»Jako mnogo, gospod ravnatelj! Kjer je mnogo zaup tamkaj se najde tudi izdajalec. Jaz vam svetujem, da raz. visoko nagrado na Jakovo glavo. Nadalje zagotovite o da ne bo za svoje sodelovanje niti najmanje kaznovan.«
Policijski ravnatelj je zamišljeno zrl predse.^	•
»Ali pa tudi veste, gospod Davis, da uživa tajinstveni rilec deklet veliko priljubljenost pri priprostem ljudstvu r »Zakaj pa ne? Saj zločinci vedno slave svojega drug“ • »Niso sami zločinci, ki motre Jakova dejanja s
prikr^J tralO
veseljem. Čelo med policisti se nahaja nekaj ljudi, ki sma■ Jaka za nekakega zaveznika, dasi so drugače vestni U
»Nemogoče!«	^
»In vendar ie res. In celo čisto človeško je, misM a .j licisti na dnu svojega srca tako. Do sedaj so v Wuhec
orgije. Trpinčenimy.
Recite*
■ MALI m IfOOLAS.g
PRODAJA:
enonadstropno hišo
na glavnem trgu v Laškem, pripravno za vsako trgovino ali obrt, 5 sob, 2 obrtna lokala. 1 hlev. 1 klet, vrt in Kozd za sekanie bukovih drv, cena K 410.000. Pojasnila daie pcsostnioa Mari-ja Vivod. Laško.	730
LEPO POSESTVO, nova hiša, ovčnjak, niive, vino-
grad, velik gozd. Hiša ie zidana na bregu. Cena uKOU-na. Proda se radi preselitve Barbara Spar, Gornii Laknec pri Mokronogu. 729
zanikrne vlačuge prirejale pravcate orgije, i rpin^euu-* licistom ni bil noben kraj tako osovražen, kakor ravno ta P w kjer so morali včasih v smrtni nevarnosti upostavljati re ^ mir. In sedaj?... Sedaj je Whitechapel skoro ravno i .» varen, kot gosposki Westend. Nobena cipa se -po z solnca iz strahu pred Jakom ne upa več na cesto, gospod Davis, ali imam prav ali ne?«	^	.
»Gotovo, gospod ravnatelj! Seveda je tako. Toda ve ne sme iti tako dalje. Ves London živi v strahu m razbwJe«f Umor Martelle je vplival naravnost katastrofalno. Napr* moramo vse korake, da preprečimo ponovitev umorov. ^ »Samopossbi razumevno! Razpišimo torej nagrado funtov šterlingov (okroglo 25.000 kron)! Jutri zjutmj bo r^ glas nabit po celem Londonu in potem bomo videli lKakšen ^ uspeh. — Pa še eno misel imam gospod Davis, in vi ste
Zat ° Tajni °p olicisUe napeto sledil svojemu predstojniku, k o. J*
(Dalje pri
M
ta nadaljeval:
VEČ MOŠKIH OBLEK, dobro ohranjenih in zimskih sukenj. Linhartova ul. št 3.
727
HIŠO v ljubljanski okolici, 20 minut od glavne oošte. Stanovanie 2 sobi z pritiklinami takoj na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod »Visokopritlična*.	72!
NEKAJ SOBNE in KUHINJSKE OPRAVE, dobro ohra
njene na prostovoljni iavni dražbi dne 30. in 31. oktobra v Ribniški ulici št. 151, Moste.	720
POSTELJO z modroci. 2 metra dolga, 2 metra široka (dvojna), skoraj nova, po ugodni ceni. Cena in na ogled pri Franc Jenko, Medvode 3.	717
>OESTERREICHISCHt GESETZ - KUN DE*. debeli zvezki, krasno, v platno vezani, dobro ohrani eni za nizko ceno. Din 250.—. Kje, pove uprava lista.	718
KUPI:
; MALO DVNAMO od 10-
20 luči razsvetljave. F. Debeljak, Gameljne nad Ljubljano.	70	J
SLUŽBE:
NADSTROJNIKA In KURJAČE išče velika tvornica špirita. Kompetentl morajo biti vešči v vseh poslih te stroke. Ponudbe z navedbo plače in referenc na upravo lista pod št. 726.
Naslov: Erbeš Jakob, Tezno 28, Maribor.	725
UČENEC za dimnikarsko obrt se sprejme. Hrana in stanovanie pri mojstru. Vencel Malavašič, dimn. mojster. Vrhnika.	723
P0M02NI DELAVEC išče službe v tovarni ali tiskarni.
PERFEKTEN KORESPON-DENT in saldokontist, strojepisec, zmožen slovenskega, hrvatskega. nemškega in srbskega jezika (cirilice), korespondence ter vsih drugih pisarniških poslov, ekspedicije itd. z dolgoletno službo. Nastopi lahko takoj prakso želi premeniti svojo
ali pozneje. Ponudbe raj še pošljejo pod »Stalno mesto — dobra moč« na upravo lista.	719
HAZNO s
PROSTORE, prikladne za trgovino v glavni ulici na prometnem kraju išče veliko industrijsko podjetje. Plačamo eventuelno odstopnino Ponudbe na upravo lista pod »Regnis«.	722
MORSKO TRAVO nudi vsako množino SEVER & KOMP, Ljubljana, Wolfova ulica 1&
Žen. ponudbe!
ali gospodično od 25 DVA DOBRO SITUIRANA}* Vdova z otročiči *
»Sreča« na Jugoslavije«, M»r
5*
im?l:gf ntna gospoda v s'a*£!"a- d resti c o 40 let s stalno slu/ I™ pod-bo in z 10.000 K mesečne ”«0
plače, želita znanja v svr-----------------------------
ho poznejše ženitve z &o-hunitiiinim miMMttiUlHIIHH'1 spodično ali vdovo od 30 40 let brez otrok. Premoženje in vera postranska stvar.
Resne ponudbe do 5. novembra 1. 1922 na poštno ležeče:	»Srečna bodočnost-
Kranj, Gorenjsko.	»28
GOSPOD, 34 letni samec, državni nameščenec, se želi priženiti na kmetijo ali ko-
SUKNO
za promenadne in šp®' ^ obleke v bogati iz*
A.&E. SkaberJ1^
Ljubljana, Mestni trt
Kislo zelje,
najboljše kakovosti
v sodčkih vsake veličine In pristno
štajersko čebulo
m- razpoši'ja v vsaki mnoilnl -m
tovarna za tonriraoje [lini
m
BL
zb!j 3 in repe.
L ROT, krznarstvo
Ljubljana, Gradišče štev. 7.
Priporoča zalogo lastnih krznarskih izdelkov
Sr lisičje boe d najmodernejših barvati. ^5
Kupuje ja sprejema v stroj, barvo in popolno izdelavo vse vrst* kože divjačine.
Sprejema raoderniziranjel	Cm	saridml
HiimiiKiminuiiiniitmiiii iiniiimmniimimiiuiimmin.MimumiUiimmumimi!
Išče se loba! v Ljubljani
primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokal" na upravo lista, nmtmnmmtnnmnmitminminnninmmimminmim  .......
nnmmmiffl’ nun
Specfi8^
za no
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
v LJUBLJANI
registr. zadruga z omejeno zavezo, TTlarijin trg 8 ob Ljubljane!.
Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vlose na knjižice po
5 VI«
flžtih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru.
Talefon Stev. 54.	  Čekovni	raiun	It.	11.323.
  ——— ... BBB5|
- Najstarejsa spedicijska tvrdka v Sloveniti - |
R. RANZINGER I
Llubljana	špeiiciis.-ia	pisarna	Jesenice	g
Podjetje za prevažanje blag« južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro- I met iz Avstriie in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanja pohištva. ■ Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo-	S
Brzojavi: Ranzingcr.	Interurban	telefon	60.
£& Suhe gobe SlU in humno
kupuje
Sraer 2 Go., Ljubljana
Wolfova ulica 12.
Gradbeno podjet
LI1I151, BoSoriieva ni. 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
bolezni in za bolezni v nosu in vratu ■
- 3*5
se le povrnil. — Kongresni trg 15.
>•••
(Trgovska banka)
Podpisani zavod naznanja, da bo z ozirom na sedanje denarne razmere obrestoval začenši s 1= novembrom t i. stare in nov©
vlose na knjižice s 5°lo čistih.
Vloge na tekočem računu obrestuje najugodneje« posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- in šestmesečni odpovedi.
Slovenska eskomptna banka
(Trgovska banka)
m
plavnl in odgovorni urednik Zorko fakin.
izdaja »Juzoslov. no vinsko <L d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v