302 Novičar iz domačih in ptujib dežel. Volitve za deželne zbore so večidel dovršene. Mogoče je zdaj prevdarjati, kako so z volitvami poslancev ljudstva odgovorila na cesarjev klic: „mir bodi med narodi mojimi !u Predno pa o tem kaj več povemo, naj opomnimo še enkrat, da deželni zbori na Pemskem, Poljskem, Dalmatinskem, Kranjskem, v Bukovim , Vorarlbergu, Istri in v Trstu niso bili razpu-ščeni; v tistih deželah pa, v kterih so vse poslance na novo volili, je izid volitev, kolikor se more danes povedati, ta le: Kedar se skliče prihodnji državni zbor, ki bode namen imel kazati pot, ki pelje k poravnavi med narodi avstrijskimi, utegne v zbornici poslancev sedeti naših (federalistov) 138, nemških centralistov pa le 65, in sicer iz Pemskega federalistov 40, centralistov 14, iz Galicije „ 36, „ 2, iz Moravskega „ 19, „ 3, iz Tire kega „ 10, „ — iz gornje Avstrije „ 8, „ 2, iz dolnje Avstrije „ — „ 18, iz Salcburškega „ — „ 3, iz Stajarskega „ 2, „ 11, iz Koroškega „ — „ 5, iz Kranjskega „ 5, „ 1, iz Dalmacije „ 5, „ — iz Bukovine federalistov 5, centralistov — iz Šlezije „ — „ 6, iz Vorarlberga „ 2, „ — iz Istrije „ 2, „ — iz Goriškega „ 2, „ — iz Trsta „ 2, „ — Po takem bode, ako se tu ali tam kak poslanec ne prevrže, 138 poslancev spravoljubnih (federal.) nasproti stalo 65 poslancem, ki se zagrizeni držijo d e-cemberske ustave, Avstriji pogubivne, za ktero ogromna večina narodov ne mara, in med unimi vidimo tudi zastopnike čisto nemških dežel kakor je nemška Tirolska, Vorarlberška in gornja Avstrija. Po takem se bodo le poslanci doljno-av-strijski, štajarski, koroški in saleburški upirali proti poravnavi in spravi med narodi avstrijskimi; vendar bo njih upor jalov, kajti spravoljubna federalistična stranka bode imela postavni dve tretjini večine, po kteri se sme prekucniti decemberska ustava. Borba bode imenitna, ki se bode že v deželnih zborih pričela, kedar bode vlada predložila načrt novega volilnega reda za volitve deželnih poslancev. Vsi sprevidni možje, kteri se s politiko pečajo, so že pred volitvami prevideli, da večidel avstrijskih narodov srčno želi, da bi konec bil vseh narodnih prepirov, in da so nam časi mini in pokoja sila potrebni; — al da bodo — razun spodnje po Dunaji navdahnjene Avstrije in Korošcev — vsi kmetje cele Avstrije skoro enoglasno, da bodo vsi na kmetih bivajoči žlaht-niki in veliki posestniki bogate Moravije in zgornje Avstrije na vprašanje ministerstva tako odločen in dobrodejin odgovor dali, tega nihče ni pričakoval; zdaj lahko rečemo, da je zreli um prostih kmetov vso vrtoglavnost nemčurskih politikarjev in jezičnih doh-tarjev premagal in osramotil. Slava jim! Stranke, ktere še zdaj po dovršenih volitvah nasproti stoje", so po zadnjem števiijenji decembra 1869. leta sledeče: Na naši strani stoje*: Zgornja Avstrija, ki šteje 736.557 prebivalcev Primorje „ 600.525 „ Tirole in Vorarlberg „ 885.789 „ Pemska „ 5,140.544 „ Moravska „ 2,0 i 7.274 „ Galicija „ 5.444.(^89 „ Bukovina „ 513.404 „ Dalmacija „ 456.961 „ Kranjska „ 466 334 „ skupaj 16,262.077 prebivalcev. Nasproti nam stojč: Doljna Avstrija, ki šteje 1,990.708 prebivalcev Salcbursko „ 153.159 „ Štajarsko „ 1,137.990 „ Koroško „ 337 694 „ Šlezija „ 513.352 „ skupaj 4,132.903 prebivalcev. Ako primerimo zdaj številke dežel, ki so na naši strani s številkami nasprotnih, je očitno kot beli dan, kako sijajno resnica stoji nad zvijačami! — 16 milijonov in 262.077 naših proti 4 milijone in 132.903 nasprotnikov. Zmaga je naša in sicer tako velikanska kakor še nikoli, kar se vojskujemo s sleparijami usta-voverske klike. Bog pomozi dalje!