7 Članki in prispevki UDK 327.323.3(470=163.6)"192/193" 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: 3. 5. 2018 Barbara Zalar* Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvi v 20. in 30. letih 20. stoletja The training of Yugoslav Communists at the Communist University of the National Minorities of the West in Moscow in the 1920 s and 30 s Izvleček V članku je opisano šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacio- nalnih manjšin Zahoda v Moskvi v 20. in 30. letih preteklega stoletja. Glavni vir informacij za to temo je bilo arhivsko gradivo iz Ruske- ga državnega arhiva za socialno in politično zgodovino, ki je predstavljeno v pričujočem prispevku (v slovenskem prevodu). To obdobje je zelo pomembno za razumevanje delovanja Komunistične partije Jugoslavije, saj so se v Moskvi bodoči poklicni revolucionarji naučili boljševistične politike, metod in prijemov, ki so bili sestavni del Stalinove Sovjetske zveze. Ključne besede: jugoslovanski komunisti, Sovjetska zveza, Kominterna, komunizem, šolanje Key words: Yugoslav Communists, Soviet Union, Comintern, Communism, training Abstract The article describes the training of the Yugo- slav communists at the Communist University of the National Minorities of the West in Mos- cow in the 1920s and 30s. The main source of information for this was archive material from the Russian State Archive of Socio-Political History, which is presented in this article (in Slovenian translation). This period is very important for understanding the Communist Party of Yugoslavia, since the future profes- sional revolutionaries learnt the Bolshevik policies, methods and approaches that were a constituent part of Stalin’s Soviet Union. * Barbara Zalar, univerzitetna diplomirana rusistka in zgodovinarka, e-pošta: zalar.barbara@gmail.com 8 Šolska kronika • 1–2 • 2018 Dvajseta in trideseta leta 20. stoletja so bila za Komunistično par- tijo Jugoslavije (KPJ) zelo težka, saj je Kraljevina SHS avgusta 1921 sprejela zakon o zaščiti države, ki je prepovedal kakršno koli komunistično dejavnost in s tem KPJ potisnil v ilegalo. Večino vodilnih komunistov so aretirali, or- ganizacija KPJ pa je bila oslabljena. 1 Da bi se rešili pred represijo v domači deželi, so se jugoslovanski komunisti, polni pričakovanj in upanja, poda- li na zahtevno pot v Sovjetsko zvezo – »prvo deželo socializma«, 2 kjer so se nekateri zaposlili v Kominterni in drugih političnih organizacijah, ne- kateri pa so študirali na mednarodnih šolah za komunistične emigrante. Aprila 2012 sem se po njihovih sledeh odpravila v Moskvo tudi sama v želji, da bi podrobneje raziskala vsebino in potek študija jugoslovanskih ko- munistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda (v nada- ljevanju Komunistična univerza) in na Mednarodni leninski šoli (MLŠ), saj je to pomembno za razumevanje delovanja KPJ. Dostop do Ruskega državnega arhiva v Moskvi, ki hrani te dokumente, mi je omogočil dr. Andrej Rozman, redni pro- fesor na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. V arhivu sem v celoti pregledala fond jugoslovanskega sektorja na Komunistični univerzi in fond jugoslovanskega sektorja na MLŠ. V tem prispevku povzemam izsledke raziskave fonda jugoslovanskega sektorja na Komunistični univerzi, ki sem jih zapisala v diplomskem delu z naslovom »To je politično razvit in zanesljiv tovariš!« Šolanje jugoslovanskih komunistov v Moskvi v času med obema vojnama (dokumenti iz Ruskega državnega arhiva za socialno in politično zgodovino). Šolanje v Moskvi Na V. kongresu Internacionale leta 1924 je bil izdan odlok o organiziranju teoretične vzgoje za vodilni kader partij. 3 V Moskvi so delovale štiri univerze 1 Janko Pleterski et al., Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije, Ljubljana: Komunist – Državna založba Slovenije, 1986, 78–81. 2 Silvin Eiletz, Pred sodbo zgodovine, Tito in jugoslovanski komunisti v Moskvi, Celovec: Mohor- jeva družba, 2010, 103. 3 Silvin Eiletz, Skrivnost Kominterne, Celovec: Mohorjeva družba, 2006, 48. Vhod v Ruski državni arhiv za socialno in politično zgodovino (osebni arhiv). 9 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda Kominterne: Mednarodna leninska šola, Komunistična univerza nacionalnih manjšin Zahoda, Komunistična univerza delavcev Vzhoda in Komunistična univerza delavcev Kitajske. Študenti so se morali držati strogih pravil, ki so zago- tavljala, da je njihov študij ostal v tajnosti. »'Bivanje v Moskvi je bilo obdano s skrivnostnostjo' in popolnoma tajno, za kar so bila uvedena stroga pravila: učenci so morali pretrgati neposredne zveze z lastno deželo. To jih je prisililo, da so se vključili v sovjetsko življenje in v delovanje KPSZ, 4 v katero so morali vstopiti.« 5 Študenti svojega študija niso smeli omeniti niti svojim najbližjim. V Moskvi se niso smeli fotografirati, prepovedano je bilo dopisovanje brez vnaprejšnjega dovoljenja. V pismih niso smeli omeniti, kje se šolajo. Tudi med študenti samimi je vladala popolna anonimnost. Po končanem šolanju in vrnitvi domov niso smeli z nikomer razpravljati o času, preživetem v Moskvi, razen s predstavnikom svojega centralnega komiteja 6 (CK). Zaradi stroge tajnosti, ki so jo ohranjali skozi vsa leta obstoja univerz Ko- minterne, je šolanje v Moskvi obdano s tančico skrivnosti. 4 Op. a.: Komunistična partija Sovjetske zveze. 5 Eiletz 2006, 49. 6 Prav tam. Stavba študentskega doma Komunistične univerze nacionalnih manjšin Zahoda danes (www.welcome2018.com, foto Aleksandr Zelikov, TASS). 10 Šolska kronika • 1–2 • 2018 Komunistična univerza nacionalnih manjšin Zahoda Komunistična univerza je bila ustanovljena novembra 1921. Osnova za njeno oblikovanje so bile Litovsko-judovsko-latvijska, Nemška, Poljska in Romunska partijska šola. Na začetku so se na njej šolali pripadniki zahodnih narodov, ki so bili naseljeni na ozemlju Sovjetske zveze, kasneje pa je narodnostna sestava študentov postala bolj pisana. Vsak narod je imel svoj sektor. Na Komunistični univerzi je bilo kar 16 sektorjev: beloruski, bolgarski, madžarski, grški, judovski, italijanski, latvijski, litovski, moldavski, nemški, poljski, romunski, skandina- vski, finski, estonski in jugoslovanski, 7 ki je svoja vrata odprl v študijskem letu 1925/26. 8 Že leta 1922 je prva skupina študentov Komunistične univerze, ki jo je se- stavljalo 352 študentov, uspešno zaključila šolanje. Istega leta je bila sprejeta odločitev o podaljšanju šolanja na tri leta, oblikovani pa so bili tudi posamezni oddelki: oddelek za partijsko delo in politično izobraževanje, oddelek sindikal- nega gibanja, gospodarski oddelek in administrativno-pravni oddelek. Študenti so pod vodstvom predavateljev opravljali pomembno agitacijsko-propagandno delo. Vzporedno s celotnim študijskim programom so v večini sektorjev izvajali krajše, enoletne tečaje. 9 Prvi rektor Komunistične univerze je bil do leta 1925 poljski komunist Julian Marchlewski, sobojevnik Rose Luxemburg 10 in udeleženec revolucije leta 1905. Velja za enega vodilnih predstavnikov marksistično-leninistične estetike in soci- ologije umetnosti. 11 Komunistična univerza, kjer se je izšolalo več tisoč partijskih, komsomol- skih in sindikalnih delavcev, je zaprla svoja vrata leta 1936 zaradi sprememb na področju partijsko-politične izobrazbe. 12 Študenti Pomembno je bilo, da se je šolanje novega komunističnega kadra ohranjalo v tajnosti, prav tako je bilo pomembno, da je ostala tajna tudi prava identiteta študentov, zato je vsak od njih imel ilegalno oz. konspirativno ime, ki ga je upora- bljal v času šolanja. Dokumenti Komunistične univerze so vsebovali tudi seznam osemnajstih študentov, kjer so bila poleg ilegalnih imen zapisana tudi njihova prava imena. Naj poudarim, da je bil to edini seznam te vrste, ki sem ga odkrila med pregledovanjem dokumentov v arhivu. 7 http://dic.academic.ru, «Комунистический университет национальных меньшинств Запада» (pridobljeno: 2. 5. 2013). 8 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 650. L.18 (kratko poročilo o sestavi jugoslovanskega sektorja v študij - skem letu 1925/26). 9 http://dic.academic.ru, «Комунистический университет национальных меньшинств Запада» (pridobljeno: 2. 5. 2013). 10 Luxemburg, Rosa (1871–1919) je bila nemška revolucionarka poljsko-židovskega rodu (http:// dic.academic.ru, «Роза Люксембург» (pridobljeno: 2. 5. 2013).) 11 http://dic.academic.ru, «Юлиан Мархлевский» (pridobljeno: 2. 5. 2013). 12 http://dic.academic.ru, «Комунистический университет национальных меньшинств Запа- да» (pridobljeno: 2. 5. 2013). 11 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda Vse kandidate za šolanje v Moskvi so dobro preverile partije, katerih člani so bili, nato so bili podvrženi strogemu preverjanju tudi po prihodu v Moskvo, da bi se preprečila infiltracija raznih neželenih elementov – provokatorjev, vohunov, razre- dnih sovražnikov. Vsak študent je moral večkrat napisati svojo biografijo, potem pa so v Kominterni iskali morebitne napake oz. razlike med temi zapisi in na tak način preverjali zanesljivost bodočih študentov in resničnost njihovih osebnih podatkov. Študenti so morali izpolniti tudi natančen vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 40 točk: 1. Priimek 2. Ime in patronimik 13 3. Spol 4. Letnica rojstva 5. Številka študentske izkaznice 6. Družinski status (samski, poročen) 7. Nacionalnost, materni jezik 8. Kraj rojstva 9. Stopnja izobrazbe 10. Znanje drugih jezikov (poleg maternega) 11. Poklic 12. Specializacija 13. Socialni status 14. Kaj si počel pred prihodom na Komunistično univerzo? 15. Iz katere države si pripotoval v Sovjetsko zvezo? 16. Katera organizacija te je napotila na študij? 17. Si član partije? Če da, od kdaj? 18. Številka partijske knjižice 19. V katerih strankah si bil pred vstopom v partijo? Kdaj si bil njihov član? 20. Kdaj in katerih političnih represij si bil deležen (zapor, taborišče, izgon)? Zakaj? 21. Katere partijske dolžnosti si opravljal (v partijski celici, občini, okraju, mestnih komitejih, na srečanjih, konferencah …): a) do februarske revolucije 1917, b) od februarja do novembra 1917, c) od novembra 1917 do decembra 1918, d) tik pred prihodom na univerzo? 22. Ali si opravljal partijsko delo, medtem ko si bil v vojski? Kdaj? Kaj? 23. Si se udeleževal: a) krožkov (katerih, kako dolgo), b) tečajev političnega opismenjevanja (katerih, kako dolgo)? 24. Si nastopal na zborovanjih? Če da, na katerih? 25. Si delal v krožkih? Kako dolgo? Kaj točno si delal? 26. Se ukvarjaš s pisanjem (politični članki, pesmi, zgodbe)? 27. Je bilo katero od tvojih del natisnjeno? Kdaj, v katerih knjigah, revijah, časopisih? 13 Op. a.: očetovo ime. 12 Šolska kronika • 1–2 • 2018 28. Si se udeležil imperialistične vojne? 14 Če da, kateri položaj si imel? 29. Si se udeležil državljanske vojne? 15 Če da, kje, kdaj in kateri položaj si imel? 30. Si član katerega od sindikatov? Od kdaj? 31. Si bil aktiven član sindikata? Kje, kdaj, kateri položaj si imel? 32. Si bil član katerega od sindikatov do februarske revolucije 1917? Kje, kate- rega sindikata? 33. Si član, od kdaj in katero funkcijo opravljaš: a) v zadrugi, b) v kmečki komuni (sovhoz)? 34. Si sodeloval pri delu sovjeta/sveta? Kje, kdaj in kateri položaj si imel? 35. Si bil član sovjeta/sveta? Katerega, kako dolgo? 36. Si bil kdaj na kateri izvoljeni funkciji v sovjetu/svetu? Kako dolgo si bil na tej funkciji (član izvršnega komiteja, predsedstva, predsednik sekretar, komi- sar): a) do novembra 1917, b) po novembru 1917? 37. V katerem oddelku sovjeta/sveta si delal in kateri položaj si imel? 38. Si se udeležil srečanj sovjetov/svetov? Kdaj in kolikokrat: a) občinskih, b) okrajnih, gubernijskih, c) rajonskih, d) vseruskih? 39. Si se udeležil katerih drugih srečanj? 40. Si bil v polku ali v kateri drugi vojaški organizaciji izvoljen na položaj: a) do novembra 1917, b) po novembru 1917? 16 Pri vpisu na Komunistično univerzo je moral vsak študent podpisati poseb- no izjavo, s katero se je zavezal podrejenosti univerzi. Besedilo izjave je sledeče: Potrjujem, da sem seznanjen s pravili Komunistične univerze nacionalnih manjšin Zahoda. Komunistična univerza nacionalnih manjšin Zahoda nima nobe- nih obveznosti do družin študentov niti ne sprejema študentov z družinami. Obvezujem se, da brez dovoljenja Komunistične univerze nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvo ne bom pripeljal svoje družine. Prav tako se brez privoljenja vod- stva Komunistične univerze nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvi ne bom zaposlil. Če bom univerzo zapustil še pred zaključkom študija, se zavežem, da se bom vrnil v vrste organizacije, ki me je poslala na študij. 17 Na začetku šolanja so ocenili sposobnosti in predznanje novih študentov, da so videli, kaj lahko od njih pričakujejo. Nato so med celotnim šolanjem spremljali delo vsakega študenta posebej; v ta namen so pisali t. i. karakteristike. V njih je bil zapisan napredek študentov, njihova aktivnost, marljivost oz. lenoba, kako se lo- 14 Op. a.: prva svetovna vojna. 15 Op. a.: ruska državljanska vojna. 16 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 656. L. 1–3 (vprašalnik za študente Komunistične univerze). 17 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 662. L. 1 (izjava študenta pri vpisu na Komunistično univerzo). 13 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda tevajo predelovanja učnega gradiva, na katerih področjih so bolj sposobni, na katerih manj. Ker je bilo pri partijskem delu pomembno sodelovanje med to- variši, je v karakteristikah pisalo, kako študent deluje znotraj kolektiva. Tudi na podlagi karakteristik so se pozneje odločali, katero delovno mesto ustreza posameznemu diplomantu. Primer karakteristike ene prvih slovenskih komunistk – Tončke Čeč, s konspirativnim imenom Olga Snysa- reva: Na Komunistično univerzo je pri- šla s srednjim nivojem znanja. Imela je jasne poteze malomeščanske inteli- gence. Do študija je imela dober odnos. Dosega zadovoljiv uspeh. Pri političnih diskusijah je premalo aktivna. S sošolci se dobro razume, vendar pa je domišlja- va in samoljubna. Zanima jo partijsko življenje. Najprej je bila članica desne frakcije, 18 nato je prestopila na levo stran. V tem študijskem letu se je odpovedala frakcionaštvu. Sedaj pri njej ni zaznati odsto- panj od osrednje partijske linije. Ni dovolj samostojna. 19 Poleg jugoslovanskih državljanov se je v okviru jugoslovanskega sektorja šo- lalo tudi nekaj državljanov Sovjetske zveze. Kot primer: v študijskem letu 1926/27 je bilo v sektorju prostora za 30 študentov, od tega so bila tri mesta rezervirana za sovjetske državljane. 20 Leta 1926 je univerza prejela prošnjo jugoslovanske sekcije Komunistične partije Združenih držav Amerike (KPZDA), da bi njenim članom odstopili nekaj mest v jugoslovanskem sektorju. Komunistična univerza je njiho- vi prošnji ugodila, saj je bilo v ZDA takrat več kot sedemsto tisoč Jugoslovanov. 3. februarja 1927 je predstojnik jugoslovanskega sektorja Bracan Bracanović 21 pisal partijskemu predstavniku KPZDA, da je v sektorju pet mest namenjenih študen- 18 Leta 1921 sta v KPJ nastali dve frakciji. Desna frakcija je bila sestavljena predvsem iz bivših soci- aldemokratov in se je zavzemala za demokratizacijo družbe ter za odpravo narodnostnih spo- rov. Leva frakcija, sestavljena predvsem iz malomeščanstva in inteligence, pa se je zavzemala za revolucionarne politične spremembe in razredni boj (Pleterski et al., 92–93.). 19 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 670. L. 103–104 (karakteristika Tončke Čeč – Olge Snysareve, 1929/30). 20 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 650. L. 6 (zapis o tem, koliko študentov je v študijskem letu 1926/27 lahko sprejel jugoslovanski sektor Komunistične univerze). 21 Bracanović Bracan (1894–1929) je bil eden pomembnejših predavateljev v jugoslovanskem sek - torju Komunistične univerze. V Sovjetsko zvezo je emigriral leta 1923. Leta 1929 je bil v Beo - gradu aretiran in nato usmrčen v zaporu (Enciklopedija Jugoslavije, 1. izd., s. v. »Bracanović, Bracan«). Tončka Čeč (www.celjskozasavski.si). 14 Šolska kronika • 1–2 • 2018 tom iz jugoslovanske sekcije KPZDA. 22 31. marca 1927 je Bracanović prejel odgovor KPZDA, da naj bi že v naslednjem semestru na univerzo prišlo pet jugoslovanskih delavcev. V pismu so prosili za podrobnejše informacije glede potrebnih kvalifi- kacij, da bi lahko izbrali najprimernejše kandidate. 23 Študenti so bili zaradi neprimernega vedenja lahko tudi kaznovani. V ne- kem poročilu, ki ga je podpisal Đuro Cvijić – Krešić, sekretar CK KPJ, je pisalo, da je bil študent Karuža zaradi incidenta na študentskem sestanku kaznovan s t. i. »kazenskim letom« dela v tovarni. 24 Kazen je bila v tem primeru vzgojna in družbeno koristna. Ozračje takratne Stalinove Sovjetske zveze s psihozo groze, sumničenji, strahom in denunciacijami je zajelo tudi jugoslovanski sektor Komunistične univerze. V nič kaj tovariškem duhu so študenti z željo, da bi pokazali svojo pri- padnost partiji in izgradnji svetovnega socializma ter si s tem zavarovali lastno življenje, ovajali svoje kolege nadrejenim. 29. oktobra 1927 je študent Strelkov pisal rektorici Komunistične univerze Frumkini, 25 da študent Mokijanenko ni bil nikoli član KPJ v Beogradu. 26 Na univer- zo je prišel s priporočilom Koste Novakovića – Dragačevca, 27 ki je bil na ustanovnem kongresu KPJ izvoljen v njeno najožje vodstvo. 28 V začetku leta 1927 je emigriral v Sovjetsko zvezo, kjer so ga leta 1933 izključili iz KPJ zaradi sodelovanja v frakcijskih bojih znotraj partije, potem pa zopet sprejeli nazaj. 29 Julija 1938 so ga na podlagi Titove ovadbe Kominterni aretirali in devet mesecev pozneje likvidirali. 30 V zvezi z ovadbo študenta Strelkova zoper študenta Mokijanenka se je se- stala komisija, ki je odločila, da Mokijanenko ne sme več študirati na univerzi. Glavni razlog za to prepoved je bilo vprašanje, ali je sploh kdaj bil član partije. 31 Primer ovajanja je tudi poročilo študenta Krivčenka o tem, kako je videl študenta Karužo pri pogovoru z nepartijskimi ženskami o delu KPJ in njegovem bivanju v Sovjetski zvezi, 32 kar se je že lahko štelo za resen primer kršenja stroge partijske konspiracije. Ob koncu šolanja so študente poslali na prakso, kjer so si nabrali mnogo izkušenj, potrebnih za njihovo nadaljnje delovanje. Bosnić, 33 član CK KPJ, je pisal 22 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 1 (zapis o pismu predstojnika jugoslovanskega sektorja Komu- nistične univerze predstavniku KPZDA, 3. februar 1927). 23 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 21 (odgovor KPZDA predstojniku jugoslovanskega sektorja Komunistične univerze 31. marec 1927). 24 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 658. L. 55 (poročilo Đura Cvijića – Krešića o kazni študenta Karuže). 25 Op. a.: v dokumentih ni bilo zapisanega njenega polnega imena. 26 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 69 (kratek zapis o sporočilu študenta Strelkova rektorici Komu- nistične univerze). 27 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 77. 28 Silvin Eiletz, Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935–1940, Celovec: Mohorjeva družba, 2008, 80. 29 Enciklopedija Jugoslavije, 1. izd., s. v., »Novaković, Kosta«. 30 Eiletz 2008, 81. 31 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 85 (kratek zapis o odločitvi komisije glede položaja študenta Mokijanenka). 32 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 88 (kratek zapis o poročilu študenta Krivčenka o študentu Karuži). 33 Op. a.: v dokumentu ni bilo zapisano njegovo polno ime. 15 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda vodstvu Komunistične univerze (datum ni napisan) v zvezi s prakso študentov jugoslovanskega sektorja: 1. CK KPJ prosi vodstvo Komunistične univerze, da pošlje študente, ki bodo v letošnjem študijskem letu končali šolanje, na prakso v Kominterno, Interna- cionalo sindikatov ali Komunistično mladinsko organizacijo. 2. Veliko študentov je nekvalificiranih, zato CK KPJ prosi vodstvo univerze, da take študente po končanem šolanju razvrsti na delo v podjetja, kjer bi prido- bili ustrezno kvalifikacijo, preden gredo na delo v Jugoslavijo. 3. S študenti, ki ne študirajo, ampak simulirajo bolezen, je treba ravnati zelo strogo in jih za to tudi kaznovati. 34 In zares so s študenti, o bolezni katerih so podvomili, strogo ravnali. Isti Bosnić iz CK KPJ je našel zelo »učinkovito zdravilo« za želodčne težave študenta Džaparidzeja: Študent Džaparidze trdi, da ima želodčne težave, poleg tega pa naj bi bil tudi živčno razrvan. Študent prosi za 3–4 mesece oddiha, da bi si izboljšal zdravje. Po našem mnenju študent ni tako hudo bolan, zato v imenu CK KPJ naprošam vodstvo univerze, naj ga pošlje na delo v tovarno, kjer bi lahko istočasno delal in ozdravel. V primeru, da se tovariš Džaparidze s to odločitvijo ne bo strinjal, naj študira dalje ali pa naj se vrne nazaj v Jugoslavijo. 35 Koliko študentov je pravzaprav lahko sprejel jugoslovanski sektor Komuni- stične univerze? V obdobju 1925–1929 so sprejeli 131 študentov, v naslednjih letih pa se je število vpisa zmanjšalo. 36 Verjetno so k temu pripomogli številni vdori v organizacijo KPJ in izdaje med letoma 1929 in 1932. 37 V obdobju od 1930 do 1933 je bilo na Komunistični univerzi vpisanih 56 ju- goslovanskih študentov: 1930. leta – 14 študentov 1931. leta – 17 študentov 1932. leta – 14 študentov 1933. leta – 11 študentov Število študentov, ki so zaključili šolanje: Po liniji IKKI: 38 1929. leta – 16 študentov 3 študenti 1930. leta – 18 študentov 3 študenti 1931. leta – 33 študentov 1 študent 1932. leta – 15 študentov 1933. leta – 6 študentov 34 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 658. L. 88 (pismo CK KPJ vodstvu Komunistične univerze). 35 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 658. L. 86 (pismo Bosnića v imenu CK KPJ vodstvu Komunistične univerze). 36 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 673. L. 1 (zapisi o vstopu, osipu in izstopu študentov jugoslovanskega sektorja med letoma 1925 in 1933). 37 Vlado Oreški, Milan Nikolić, Sibirski pečat, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1984, 95–100. 38 Op. a.: IKKI je kratica za izvršni komite Komunistične internacionale. Nisem čisto prepričana, kaj naj bi pomenilo, da so študenti zaključili šolanje »po liniji IKKI«. Mogoče so to študenti, ki so po koncu šolanja šli delat v Kominterno. Ali pa so to študenti, ki jih je na šolanje poslala Kominterna. 16 Šolska kronika • 1–2 • 2018 Med študenti je bilo tudi kar nekaj takih, ki šolanja niso uspešno zaključili. Od leta 1927 do 1931 je šolanje predčasno zaključilo 11 študentov (po liniji IKKI 4 študenti). Osip: od 1925/26 do 1931 – 47 študentov od 1932 do 1933 – 13 študentov 39 Študenti so predčasno zapustili univerzo zaradi več razlogov: − bolezen, − delo v Jugoslaviji ali znotraj Sovjetske zveze, − izključitev (največ izključitev študentov je bilo povezanih s frakcijskimi boji znotraj KPJ), − nekateri so se prepisali na »leninski tečaj« (Mednarodna leninska šola), − aretacija, − nekateri so Komunistično univerzo zapustili na zahtevo partijskega pred- stavništva, − delo v vrstah IKKI, − neuspeh pri študiju, − včasih je kakšen študent v času študija tudi umrl. 40 Predmetnik Študijski program Komunistične univerze je na začetku trajal tri leta, po- zneje pa so študij podaljšali. Pri triletnem študijskem programu je bilo prvo leto t. i. pripravljalno leto, nato pa sta sledila prvi in drugi letnik. Študijsko leto je bilo razdeljeno na tri dele – trimesečja oz. trimestre. Seznam študijskih predmetov in predavateljev jugoslovanskega sektorja Ko- munistične univerze za študijsko leto 1927/28: 41 1. Pripravljalni letnik Predmet Število tedenskih ur (za vsako trimesečje posebej) Predavatelj Gospodarska geografija 8 ur v 2. in 3. trimesečju Cicolini 42 Zgodovina VKP(b) 43 8 ur v vsakem od treh trimesečij Bracanović Pravo in sovjetska izgradnja 8 ur v vsakem od treh trimesečij Gorkić Naravoslovje z matematiko 12 ur vsakem od treh trimesečij Ferjančič in Žarn Ruščina 6 ur v vsakem od treh trimesečij Sokolova Materni jezik 6 ur v vsakem od treh trimesečij Šulgin 39 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 673. L. 1 (zapisi o vstopu, osipu in izstopu študentov jugoslovanskega sektorja med letoma 1925 in 1933). 40 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 673. L. 17 (zapis o osipu študentov jugoslovanskega sektorja med leto- ma 1929 in 1934). 41 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 653. L. 7 (predmetnik in seznam predavateljev jugoslovanskega sektor- ja Komunistične univerze za študijsko leto 1927/28). 42 Op. a.: priimek je bil v cirilici zapisan kot Чиколини. 43 Op. a.: Vsezvezna komunistična partija (boljševiki). 17 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda 2. Prvi letnik Predmet Število tedenskih ur (za vsako trimesečje posebej) Predavatelj Gospodarska geografija 8 ur v 1. trimesečju Cicolini Politična ekonomija 13 ur v 2. in 3. trimesečju Anajgl Zgodovina družbenih oblik 10 ur v 1. trimesečju Zadvorni Zgodovina Rusije in domače dežele 18 ur v 2. in 3. trimesečju Zadvorni Zgodovina VKP(b) 12 ur v 3. trimesečju Naravoslovje z matematiko 20 ur v vseh treh trimesečjih Ferjančič in Žarn Ruščina 8 ur v vseh treh trimesečjih Sokolova Materni jezik 4 ure v vseh treh trimesečjih Šulgin 3. Drugi letnik Predmet Število tedenskih ur (za vsako trimesečje posebej) Predavatelj Politična ekonomija 13 ur v vsakem od treh trimesečij Anajgl Zgodovina Zahoda 12 ur v vsakem od treh trimesečij Trebinjac Zgodovina Rusije in domače dežele 14 ur v 2. in 3. trimesečju Zadvorni Zgodovina VKP(b) 18 ur v 1. in 2. trimesečju Ruščina 4 ure v vseh treh trimesečjih Sokolova Materni jezik 4 ure v vseh treh trimesečjih Šulgin Vojaška teorija 3 ure v 1. trimesečju (mogoče še v 2. ali 3.) Proučevanje domače dežele 4 ure v vsakem od treh trimesečij Zadvorni Partijsko delo 17 ur v vsakem od treh trimesečij Pregled vprašanj partijske izgradnje 2 uri v vsakem od treh trimesečij V času šolanja so študenti pridobili teoretično znanje, potrebno za delo po- klicnega aktivista in revolucionarja, ter praktične izkušnje dela na terenu. Velik poudarek je bil na proučevanju razvoja in delovanja VKP(b). Pomembno je bilo tudi poznavanje sodobnih razmer v svetu, predvsem v domači deželi, kamor naj bi se po končanem šolanju v Moskvi vrnila večina študentov. Ti študenti naj bi v svoji domovini delovali kot poklicni revolucionarji. Poklicni revolucionar naj bi bil med drugim vešč jezika, saj je bila ena nje- govih pomembnejših nalog agitacija med ljudmi. V ta namen so v vseh treh letih šolanja imeli ure maternega jezika (tudi slovenskega), hkrati pa so se morali do- bro naučiti tudi ruščine. V drugem letniku so imeli študenti ure iz vojaške teorije, kar kaže na to, da so Sovjeti, ki so oblikovali program šolanja, želeli svoje privržence ustrezno pri- praviti na nasilen prevzem oblasti v njihovih matičnih državah; s tem bi Sovjetska 18 Šolska kronika • 1–2 • 2018 zveza širila svoj vpliv. Sicer pa so o nasilnem prevzemu oblasti v Jugoslaviji raz- mišljali tudi znotraj KPJ. Pero Simić piše, da so se Josip Broz in drugi bjelovarski komunisti že v začetku leta 1925 pripravljali na oborožen upor, toda: »Prve velike sanje o nasilnem prevzemu oblasti so hitro doživele zlom.« 44 Predavatelji so pri vsakem predmetu skrbno spremljali napredek študentov, hkrati pa so o njihovih sposobnostih in delovanju podali tudi opisno oceno, ne- kakšno karakteristiko. Kot je razvidno iz zgornjega predmetnika, je Zgodovina VKP(b) obsegala precejšnje število tedenskih ur v vseh treh letnikih, kar jo je uvrščalo med pomembnejše študijske predmete. Ravno zato sem se odločila, da predstavim zapisane karakteristike pri Zgodovini VKP(b) in Narodnem gospo- darstva za drugi in tretji semester študijskega leta 1926/27. Iz teh karakteristik je zelo dobro razvidno, katere so bile glavne odlike in pomanjkljivosti bodočega poklicnega revolucionarnega delavca: 1. Ivanov – sposoben, aktiven, politično razvit, kljub slabemu znanju srbohr- vaščine je dosegel zelo dober uspeh. 2. Frković – sposoben, politično razvit, zelo aktiven, dosegel zelo dober uspeh, aktivno je sodeloval pri diskusijah, učnega gradiva ne predeluje poglobljeno. 3. Goljcev – sposoben in politično razvit, vendar premalo aktiven, lahko bi dosegel boljši rezultat. 4. Kovaljov – kljub bolezni je predelal učno gradivo, sposoben, politično razvit, zelo aktiven, vendar je zaradi bolezni dosegel slabši rezultat, kot bi ga sicer. 5. Nikanorov – sposoben, politično razvit, ni dovolj aktiven. 6. Nikatov – eden od najbolj aktivnih študentov, sposoben in politično razvit, dosegel zelo dober uspeh, kljub težki bolezni je pridno študiral. 7. Noskov – sposoben, politično razvit, temeljito je predelal učno gradivo, do- segel je zelo dober uspeh, vendar pa se premalo aktivno udeležuje diskusij. 8. Oreškin – sposoben, marljiv, dosegel je dober uspeh, ni pa še dovolj poli- tično razvit. 9. Popov – sposoben, politično razvit, zaradi bolezni je imel v drugem trime- sečju slabši uspeh, nato se je izboljšal. 10. Revjakin – dovolj sposoben in zelo aktiven, ne posveti se dovolj študiju učnega gradiva. 11. Solodovnikov – dela počasi, vendar temeljito in vztrajno, dober je pri pi- snem izražanju, dosegel je zelo dober uspeh. 12. Solovjov – eden od najbolj sposobnih in politično razvitih študentov v sku- pini, zelo bister in pronicljiv, hkrati pa tudi eden od bolj lenih študentov. 13. Sundatov – sposoben, vendar mu pisno izražanje povzroča težave (ne po- sveča dovolj energije izboljšanju na tem področju). 14. Zvjagin – zelo aktiven, temeljito je predelal učno gradivo, dosegel je zelo dober uspeh. 45 44 Pero Simić, Tito: skrivnost stoletja, Ljubljana: Orbis, 2009, 43. 45 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 655. L. 8 (popis poteka predavanj Zgodovina VKP(b) in Narodnega gospodarstva za drugi in tretji semester študijskega leta 1926/27, 9. junija 1927). 19 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda Tri najpomembnejše lastnosti, ki so jih ocenjevali pri študentih, so bile po- litična razvitost, sposobnost in aktivnost. Poklicni revolucionar je moral dobro poznati politiko, saj se je njegovo delo nanašalo na politično sfero, moral se je znati aktivno vključevati v družbeno dogajanje, tudi z javnimi nastopi, hkrati pa je moral poprijeti za kakršno koli delo, ki mu ga je naložilo partijsko vodstvo. Predavatelji Prav tako kot študenti so bili pod strogim nadzorom tudi predavatelji, ven- dar pa niso bili vsi člani partije. To me je zelo presenetilo, saj sem pričakovala, da bodo predavatelji, ki so odgovorni za vzgojo novega komunističnega kadra, člani partije. Najverjetneje je takrat primanjkovalo ustrezno izobraženega partijskega kadra, tako da so se morali zadovoljiti s predavatelji, ki so bili simpatizerji partije, ne pa tudi njeni člani. Za nastanitev predavateljev je poskrbela Komunistična univerza. To so bile skromne sobice, opremljene s preprosto kovinsko posteljo, mizico in stolom. Stanarino so morali plačevati predavatelji sami. To se je razbralo iz zapisa o na- stanitvi predavatelja Trebinjca. 46 Komunistična univerza je preverjala znanje predavateljev, njihov pedagoški pristop in odnos do študentov, hkrati pa je upoštevala tudi mnenje študentov o posameznem predavatelju. Seznam predavateljev Komunistične univerze in ocena njihovega dela (le- tnica ni bila pripisana): 47 Priimek, ime in otčestvo Predmet, ki ga predava Izobrazba Znanje Pedagoški pristop Odnos do študentov Kako so z njim zadovoljni študenti Anajgl Hilda Osipovna Ustroj države Dunajska univerza (1924) Ne povsem zadovoljivo Ni zadovoljiv Tovariški Ne povsem zadovoljni Šulgin Matvej Makarovič Materni jezik Končano učiteljišče Zadovoljivo Zadovoljiv Tovariški Zadovoljni Senko Vladimir Ivanovič Družbeni odnosi Pravna fakulteta v Zagrebu (1914) Zadovoljivo Zadovoljiv Ne povsem tovariški Ne povsem zadovoljni Bracanović Bracan Milič Zgodovina VKP (b) Tovariški Zadovoljni Žarn Jože Aleksejevič Matematika Višje tehniško učiteljišče v Pragi Zadovoljivo Ne povsem zadovoljiv Tovariški Zadovoljni Ferjančič Feliks Andrejevič Naravoslovje Politehnika na Dunaju (1919) Zadovoljivo Ne povsem zadovoljiv Tovariški Ne povsem zadovoljni 46 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 652. L. 19 (zapis o nastanitvi predavatelja Trebinjca). 47 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 662. L. 41–42 (seznam predavateljev Komunistične univerze in ocena njihovega dela). 20 Šolska kronika • 1–2 • 2018 Priimek, ime in otčestvo Predmet, ki ga predava Izobrazba Znanje Pedagoški pristop Odnos do študentov Kako so z njim zadovoljni študenti Chicolini Sergej Vladimiriovič Delovne izkušnje Leningrajska univerza Povsem zadovoljivo Zadovoljiv Tovariški Zadovoljni Sokolova Vera Dimitrijevna Ruski jezik Prva moskovska državna univerza (1922) Povsem zadovoljivo Zadovoljiv Tovariški Zadovoljni Komunistična univerza je poleg dosjejev študentov vodila tudi dosjeje preda- vateljev, v katerih je bilo zapisano vse v povezavi z njihovo izobrazbo, jezikovnim znanjem, političnim udejstvovanjem. Objavljam dva zapisa iz dosjejev sloven- skih predavateljev na Komunistični univerzi – Jožeta Žarna in Feliksa Ferjančiča. JOŽE ŽARN je bil rojen leta 1893. Šolal se je na Višjem tehniškem učiteljišču v Pragi. Znal je tri jezike – slovenščino, srbščino in nemščino. Dobro je poznal razmere v Jugoslaviji, Avstriji in na Češkoslovaškem. Ni bil član partije, je pa bil marksist po prepričanju. V študentskih letih se je včlanil v komunistične krožke, nato v Delavsko zvezo gradbenikov, saj je bil po svoji osnovni izobrazbi inženir gradbeništva. Na Komunistični univerzi je predaval matematiko. V času prve sve- tovne vojne je služil v avstrijski vojski. 48 FELIKS FERJANČIČ se je rodil leta 1893. Šolal se je na Politehniki na Duna- ju. Znal je štiri jezike – slovenščino, srbščino, nemščino in ruščino. Dobro je bil seznanjen z razmerami v Jugoslaviji, Avstriji, Moskvi in Švici. Nikoli ni bil član partije niti katere koli druge stranke, je pa bil marksist. Bil je včlanjen v sindikat. Po svoji osnovni izobrazbi je bil inženir tehnologije. Predavati je začel leta 1920. Najprej je predaval kemijo na Univerzi v Ljubljani. Znanstveno se je ukvarjal s proučevanjem neorganske kemije. Na Komunistični univerzi je predaval naravo- slovje. V času vojne je bil v avstro-ogrski vojski. 49 Za lažjo orientacijo prilagam seznam jugoslovanskih komunistov, ki so omenjeni v članku. S pomočjo arhivskega gradiva in literature mi je uspelo ilegal- na/konspirativna imena povezati s pravimi imeni. Kjer pa to ni bilo mogoče oz. nisem bila prepričana, ali je ime pravo ali ilegalno, sem tako ime v tabeli zapisala na sredini vrstice. PRAVO IME ILEGALNO/KONSPIRATIVNO IME Bosnić Bracanović Bracan Ciliga Ante Zadvorni Pjotr Aleksandrovič Cvijić Đuro Krešić 48 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 653. L. 1–2 (dosje predavatelja Jožeta Žarna). 49 RGASPI, F. 529. Op. 1. D. 653. L. 3–4 (dosje predavatelja Feliksa Ferjančiča). 21 Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda PRAVO IME ILEGALNO/KONSPIRATIVNO IME Čeč Tončka Snysareva Olga Čižinski Josip Gorkić Milan, Sommer Ferjančič Feliks Frković Goljcev Kiril/Ciril Goršek Vladimir Popov I. A. Ivanov F. P. Karuža Nikolaj Kovaljov Ivan Kragić Mare Džaparidze Samson Krivčenko Spiridon Mokijanenko Jelisej Nikanorov Ivan Nikatov Ivan Noskov Pjotr Oreškin Šavel Revjakin Vitalij Solodovnikov Solovjov Viktor Strelkov Sergej Sundatov Aleksej Šulgin Matvej Trebinjac Zvjagin Aleksej Žarn Jože Povzetek Kraljevina SHS je s sprejetjem zakona o zaščiti države popolnoma prepove- dala kakršno koli delovanje KPJ in jo tako potisnila v ilegalo. Veliko članov partije se je pred represijo v domači deželi umaknilo v Sovjetsko zvezo, kjer so se nekateri zaposlili v Kominterni in drugih političnih organizacijah, nekateri pa so študirali na mednarodnih šolah za komunistične emigrante. Ena od takšnih šol je bila tudi Komunistična univerza nacionalnih manjšin Zahoda, ki je bila ustanovljena novembra 1921. Od študijskega leta 1925/26 dalje je v njenem okviru deloval tudi poseben sektor za Jugoslovane. Šolanje novega komunističnega kadra se je skozi vsa leta ohranjalo v tajnosti. Vse kandidate za bodoče študente so pred začetkom šolanja dobro preverile njihove matične partije, nato pa so bili podvrženi stro- gemu preverjanju tudi po prihodu v Moskvo. Ta ukrep je zmanjševal možnost infiltracije provokatorjev, vohunov, razrednih sovražnikov in drugih neželenih elementov. Univerza in partijsko vodstvo sta skrbno bedela nad potekom šola- nja – spremljala sta napredek vsakega študenta ter ocenjevala delo predavateljev. Tudi Komunistična univerza ni bila imuna na stanje, ki je vladalo v takratni Sov- 22 Šolska kronika • 1–2 • 2018 jetski zvezi, kjer je vsakdo sumničil vsakogar. Jugoslovanski študenti so v duhu takratnega časa ovajali svoje študijske kolege, da bi si rešili lastno življenje. Poleg tega so tovariško vzdušje v sektorju kazili tudi frakcijski boji znotraj partije. Viri in literatura Viri RGASPI (Российский государственный архив социальной и политическойи- стории – Ruski državni arhiv socialne in politične zgodovine): F. 529. Op. 1. D. 650, 652, 653, 655, 656, 658, 662, 670, 673. (Коммунистический университет национальных меньшинств Запада – Komunistična univer- za nacionalnih manjšin Zahoda) Literatura »Bracanović, Bracan.« Enciklopedija Jugoslavije. Zvezek 2. Ur. Miroslav Krleža. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1956, str. 171. Eiletz, Silvin: Pred sodbo zgodovine: Stalin, Tito in jugoslovanski komunisti v Mo- skvi, Celovec: Mohorjeva družba, 2010. Eiletz, Silvin: Skrivnost Kominterne, Celovec: Mohorjeva družba, 2006. Eiletz, Silvin: Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935–1940, Celovec: Mohorjeva družba, 2008. »Novaković, Kosta.« Enciklopedija Jugoslavije. Zvezek 6. Ur. Miroslav Krleža. Za- greb: Leksikografski zavod FNRJ, 1965, str. 307. Oreški, Vlado, Nikolić, Milan: Sibirski pečat, prev. Boris Ziherl, Ljubljana: Parti- zanska knjiga, 1984. Pleterski, Janko et al.: Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije, prev. Vlado Bara- baš, Ljubljana: Komunist – Državna založba Slovenije, 1986. Simić, Pero: Tito: skrivnost stoletja, prev. Ana Marija Šimac, Ljubljana: Orbis, 2009. Splet http://dic.academic.ru (Dost. 2. 5. 2013) – Словари и энциклопедии на Академике («Юлиан Мархлевский»); Slovarji in enciklopedije na Akade- miku (geslo: Julian Marchlewski). http://dic.academic.ru (Dost. 2. 5. 2013) – Словари и энциклопедии на Академике («Коммунистический университет национальных меньшинств Запада»); Slovarji in enciklopedije na Akademiku (»Komuni- stična univerza nacionalnih manjšin Zahoda«). http://dic.academic.ru (Dost. 2. 5. 2013) – Словари и энциклопедии на Академике («Роза Люксембург»); Slovarji in enciklopedije na Akademiku (»Rosa Luxemburg«).