Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
2.
kos.
V LJUBLJANI, dne 6. januarja 1934,
Letnik
V.
VSEBINA:
13. Uredba za izvrševanje zakona o kontroliranju Čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
14. Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti kmetov.
15. Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
16. Prepoved uvoza in prodaje preparatov, ki niso prijavljeni niti odobreni.
17. Pristop Perzije k mednarodni konvenciji o prepovedi uporabe belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic.
18. Pristop Peruja h konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.
19. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, po Kanadi.
Uredbe osrednje vlade.
13.
Uredba
za izvrševanje zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.1
Na osnovi § 81. ustave kraljevine Jugoslavije, členov
13.,	14., 17., 18., 19., 24., 25. in 44. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. junija 1928.,2 zakona z dne 21. maja 1930.3 in zakona z dne
30.	oktobra 1931.4 o izpremembali in dopolnitvah zakona o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine ter točk 4. in 5. člena 3. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine5 predpisujem nastopno
uredb«.
I.	Obveznost za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov.
Clen 1.
Določbe člena 1. zakona se nanašajo glede čistinske stopnje in sestave izdelkov (čl. 2. in 3. zakona) kakor glede obveznosti za preizkušanje čistine in žigosanje (čl. 6. zakona) samo na tiste izdelke iz zlata, srebra in platine in na izdelke iz zlitin teh plemenitih kovin z
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. julija 1933., št. 131/XXXVII/378
2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. julija 1928., št. 156/L, »Uradni list« št. 253/70 iz 1. 1928.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. junija 1930., št. 128/XLIX/208.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1931., št. 262/LXXI/561, »Službeni list« št. 567/75 iz 1. 1931.
5 Zakon z dne 30. junija 1928.. »Službene novine kralievine Jugoslavije« z dne 10. julija 1928., št. 156/L, »Uradni list; St. 251/70 iz 1. 1928.
drugimi kovinami, ki se proizvajajo doma ali uvažajo iz inozemstva, se dajejo v promet in se imajo v zalogi ali naprodaj.
Te določbe je uporabljati tudi za zlat in srebrn denar, ki služi za nakit ali okras, razen v primerih, naštetih v točki 2. člena 2. te uredbe.
Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki so v zasebni lasti, niso podvrženi preizkušanju čistine in žigosanju toliko časa, dokler se ne spravijo v prodajo ali ne dado v promet (čl. 9., odstavek 1., zakona).
Palice iz zlata, srebra ali platine, zrnca (granalia), polfabrikati, dalje zlate, srebrne ali platinske niti, prediva in iz njih izdelano blago, niso podvržene določbam zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra ali platine.
Člen 2,
V smislu čl. 17. zakona so oproščeni preizkušanja čistine in žigosanja kakor tudi ostalih določb glede stopnje čistine in sestave nastopni izdelki:
1. aparati in instrumenti, določeni neposredno za znanstvene ali medicinske namene, dalje za obrtno in industrijsko proizvajanje;
2. denar vseh vrst, inozemski pa samo, če ni v nerazdružni zvezi z drugimi izdelki.
Domači denar, kadar se uporablja za okrasek na izdelkih iz dragocenih kovin, in sicer neglede na to, ali je nanje trdno ali rahlo pritrjen, torej ni podvržen preizkušanju čistine niti žigosanju, ako se razločno vidi vsaj ena njegova plat. Deli, ki so v zvezi s takim denarjem in so izdelani iz dragocenih kovin, so podvrženi preizkušanju čistine in žigosanju. Inozemski denar se sme oprostiti žigosanja samo, če je z izdelki v takšni zvezi, da ga je lahko odločiti. Za lahko ločljivo (rahlo) velja zveza takrat, kadar je denar vdelan ali z vijaki ključi-cami ali z žebljički ali pa s spojilom iz kositra pritrjen na drug izdelek. Inozemski denar, ki je v trdni, nerazdružni zvezi z drugimi izdelki, velja za sestavni del izdelka in je podvržen preizkušanju čistine in žigosanju;
3. svetinje (plakete), ki se kujejo v domačih državnih kovnicah. Ako se uporabljajo kot deli izdelkov iz
dragocenih kovin, veljajo zanje iste določbe kakor za domač denar;
4. izdelki, ki so docela prevlečeni s posteklino (emajlom), z biseri ali čim drugim, kar je temu podobno;
5. predmeti starejše izdelave, ki imajo znanstveno, umetniško, zgodovinsko ali kulturno-zgodovinsko vrednost. Takim izdelkom se sme oprostitev od žigosanja priznati samo, kadar potrdi njih znanstveno, umetniško, zgodovinsko ali kulturno-zgodovinsko vrednost državni ali banovinski muzej, akademija znanosti ali univerza. S takimi predmeti, ki bi se predložili v preizkušanje, pa ne bi imeli najmanjše, z zakonom predpisane čistine ali predpisane sestave, ni takoj postopati po čl. 15., odstavku 2., zakona, marveč se morajo na zahtevo stranke predložiti v strokovno i; javo eni izmed navedenih ustanov. Ako se jim pri: la starinska ali umetniška vrednost, se vrnejo stranki nežigosani; v nasprotnem primeru pa je postopati po 51. 15. zakona;
6. prazni okovi na kamenih, mozaikih, biserih in podobnem, pri katerih je teža plemenite kovine neznatna;
7. vsi predmeti iz zlata, srebra in platine, ki so lažji od enega grama; pri izdelkih, ki se ne dajejo v prodajo posamič, marveč v parih ali garniturah, kakor gumbi za manšete in srajce, uhani itd., ni za presojo te minimalne teže odločilna teža enega kosa, marveč skupna teža enega para ali garniture;
8. kadar prihajajo izdelki iz zlata, srebra ali platine v državo začasno (kot tranzitno blago ali kot vzorci, ki se vračajo) ali kadar jih kdo nosi pri sebi za svojo rabo, lahko minister za trgovino in industrijo dovoli oprostitev od žigosanja proti potrebnemu jamstvu, da ne pridejo dotični izdelki v trgovinski promet; če se pozneje dado v promet, se pa morajo predložiti v preizkušanje čistine in v žigosanje.
Industrijski proizvodi, ki se izvažajo v inozemstvo in se puščajo tam začasno zavoljo končne obdelave, so oproščeni žigosanja samo ob varnostnih naredbah, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom;
9. izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljeni za izvoz, so oproščeni določb o preizkušanju čistine in žigosanju (čl. 18. zakona). Postopanje s takimi izdelki predpisuje pravilnik ministra za trgovino in industrijo, izdan v sporazumu s finančnim ministrom.
II.	Sestava izdelkov.
Člen 3.
Izdelki Iz zlata, srebra in platine, našteti v čl. 1. zakona, ne smejo niti v celoti, to je obenem s spojilom, niti v posameznih svojih delih imeti manjše čistine ko 583 tisočink pri zlatu, 800 tisočink pri srebru in 950 tisočink pri platini.
Odstopki v čistini se sinejo dovoliti samo v primerih, naštetih v čl. 11. zakona (čl. 20. te uredbe).
Za spajanje se ne sme porabiti več spojila, nego je neizogibno potrebno (čl. 4. zakona). Spojilo za zlato mora Imeti najmanjšo čistino 400 tisočink, pri srebru 550 tisočink; za platinska spojila čistina ni predpisana, toda uporaba spojila na platinskih izdelkih ne sme vplivati na predpisano (povprečno) čistino izdelkov.
Izdelki, ki nimajo dopustne najmanjše čistine, pa imajo dragocene kovine več ko aoo/iooo, se ne smejo pustiti v promet in spravljati v prodajo (čl. 15., odst. 2., zakona).
Izdelki iz zlata, srebra ali platine, pripravljeni za izvoz, se smejo proizvajati v vsaki stopnji čistine (čl. 18. zakona).
Člen 4.
Dopustne čistine so (51. 2. zakona in § 1. zakona o njega izpremembi in dopolnitvi):
Za izdelke iz zlata:
Štev. 1		. . 950	tisočink
„ 2			
„ 3			
„ 4	 izdelke iz srebra:	. . 583	
Štev. 1			tisočink
„ 2			
„ 3		. . 800	
Za izdelke iz platine:
Štev. 1 ........................ 950	tisočink.
Iridij, ki je v platini, velja za enakega platini.
Zlati cekini, kovani v domačih kovnicah, morajo imeti čistino 98G‘/„ tisočink (986'/»/1000).
Člen 5.
Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se proizvajajo doma ali uvažajo iz inozemstva, dajejo v promet, drže v zalogi ali spravljajo v prodajo, morajo ne samo imeti po zakonu predpisano najnižjo čistino, marveč morajo •biti tudi v skladu s predpisi čl. 3. in 5. zakona in čl. (I. do 11. te uredbe.
Člen 6.
Za legiranje zlata se dopušča za enkrat razen srebra in bakra tudi še uporaba platine, aluminija, kadmija, železa, niklja, cinka in njegovih zlitin (brona); za legiranje srebra samo baker; za legiranje platine razen bakra tudi uporaba platinskih kovin in srebra. Uporaba drugih kovin razen srebra in bakra kakor tudi spojila z izpar-ljivimi kovinami, kakršni sta kadmij in cink, se mora, kadar se izroči blago na preizkušanje, če je izročilcu poznana sestava zlitine, prijaviti z označbo, katere kovine so se uporabile v zlitini ali spojilu. Na zahtevo občnega upravnega oblastva prve stopnje mora izročilec od izdelkov, predloženih na preizkušnjo, dati na razpolago najmanj 1 gram zlitine, ki ga je porabiti za natančnejšo preizkušnjo.
Člen 7.
Dopustno je, na izdelke iz zlata ^tavljati dele iz srebra ali platine; na izdelke iz srebra ali platine dele zlata, toda ti deli morajo, da se lahko razločijo, ostati v lastni barvi. Dodatki iz zlata, srebra ali platine morajo imeti najnižjo po zakonu dopustno čistino.
Zveze, ki trdno vežejo sestavne dele dragocenih kovin, kakor vijaki, žebljički in podobno, morajo biti praviloma izdelani iz dragocene kovine. Če nanese tehnična potreba, se sme za zveze uporabljati tudi železo ali jeklo, vendar pa takšne zveze ne smejo biti po celem prevlečene z zlatom ali srebrom. Prav tako smejo biti tudi premične zveze med sestavnimi deli dragocenih kovin iz navadne kovine, če so izpostavljeni močni obrabi. Toda tudi v tem primeru zveze iz navadne kovine ne smejo biti po celem prevlečene z zlatom ali srebrom.
Člen 8.
Izdelki iz zlata, srebra in platine smejo biti v mehanični zvezi z deli iz navadne kovine, vendar tako, da se dado ti deli zapaziti ali lahko razločiti. Pod mehanično zvezo se razume vsaka, premična ali nepremična zveza, ki ni izvršena s trdnim spojilom ali z zakovicami, kakršna je zveza z vijaki, žebljiči, vdelovanje v okove in pritrjevanje s spojilom iz kositra ali z zamazko. I)t?li iz navatine kovine se morajo, kolikor se kot takšni ne dado lahko razločiti, opremiti z označbo »kovina« (»Metal«) ali z imenom kovine, iz katere so. Kadar bi taka označba ne bila mogoča, ne smejo biti nepravi deli pozlačeni, posrebreni ali prevlečeni s platino. Pri izdelkih iz zlata, srebra ali platine, ki vsebujejo mehanično pripravo iz navadnih kovin, katere ni moči odzunaj opaziti, kakor so n. pr. svinčniki, lahko izostane označba, da so deli iz navadne kovine. Ako bi se taki izdelki ne dali brez škode preizkusiti odznotraj, se morajo prinesti na preizkušnjo v razstavljenem stanju.
Člen 9.
Tuje snovi, kakor zamazka, mavec, smola ln podobno, smejo biti vstavljene v izdelke iz zlata, srebra in platine samo takrat, kadar služijo za utrditev sestavnih delov, ki niso iz dragocenih kovin. V to vrsto izdelkov spadajo iz dragocenih kovin izdelani držaji, gumbi ali tulci, v katere so z zamazko pritrjeni deli iz navadne kovine, n. pr. razna rezila, zamaški, ogledala itd., tako, da se da to lahko spoznati.
Tvarine za polnitev izdelkov se morejo uporabljati tudi pri izdelkih, katerim je treba povečati težo in stabilnost, kakor n. pr. svečnikom, svetiljkam in podobnim predmetom. Polnitev teh izdelkov mora biti takšna, da se da to lahko spoznati in presoditi po teži predmeta sami.
Pri emajliranih izdelkih je dopustno uporabiti konteremail, ki mu je namen, da se ohrani oblika izdelka.
Člen 10.
Izdelki iz srebra, pozlačeni ali prevlečeni z zlatom (platirani, dublirani), veljajo za srebrne. Plast pozlate ne sme biti tako močna, da bi se zaradi tega ne moglo pravilno izvršiti preizkušanje čistine na kamnu. Stopnja čistine, ki jo ima plast poziate, se ne preizkuša.
Člen 11.
Okraski iz zlata, srebra ali platine na izdelkih iz navadnih kovin, ki niso podobne dragocenim kovinam, veljajo za izdelke iz zlata, srebra ali platine, ako se dado od navadne kovine lahko ločiti. Izjema velja za izdelke iz železa in jekla, s katerimi so deli iz zlata, srebra ali platine lahko tudi v trdni, nerazdružni zvezi.
III.	Imenski žigi.
Člen 12.
Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se proizvajajo y državi, morajo biti opremljeni z uradno odobrenim imenskim žigom, to je z znakom proizvajalčevega imena ali naziva tvornice.
Prepovedano je, vtisnjevati na izdelke iz zlata, srebra ali platine razen imenskega žiga druge znake, ki bi
bili podobni domačim ali inozemskim državnim čistin-skim žigom.
Obveznost, opremljati izdelke z imenskim žigom ali tvorniškim znakom, obsega samo tiste izdelke iz zlata, srebra ali platine, ki se morajo opremiti z državnim čistinskim žigom. Izjema velja za izdelke iz zlata, srebra in platine, ki zaradi svoje drobnosti ali ostalih lastnosti ne prenesejo nobene označbe (čl. 14. zatona) ali ki so pripravljeni za izvoz čez mejo (čl. 18. zakona).
Imenski žig ali tvorniški znak se naroča preko pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine za določeno ceno. Kadar preneha obrt ali delavnica, se mora imenski žig vrniti pristojnemu občnemu upravnemu ob-lastvu. Vrnitev imenskega žiga ali tvorniškega znaka izvrše ona oblastva ali one osebe, ki morajo prijaviti prenehanje obrta (člen 29. te uredbe).
IV.	Predložitev izdelkov na preizkušanje čistine.
Člen 13.
Izdelki iz zlata, srebra in platine se predlagajo na preizkušanje in žigosanje strogo ločeno po stopnji čistine in legiranju.
Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki so sestavljeni iz več delov, se morajo vrniti stranki, preden se prevzamejo na preizkušanje, ako proizvajalec ni hkratu predložil na preizkušnjo in žigosanje vse sestavne dele izdelka. Posamezni deli, o katerih se ve, da utegnejo biti sestavni deli izdelka ali ki so očitno za to določeni, da se dado šele s pomočjo vijakov, zakovic, žebljičkov, spojila itd. z drugimi deli sestaviti v en izdelek, se ne smejo sprejemati na preizkušanje čistine; v takih primerih se morajo stranke pozvati, da ostale pripadajočo dele naknadno predlože. Ako bi stranka tega ne mogla ali ne hotela storiti, ji je treba take dele vrniti, ker je tu postopati po določbah odstavka 2. čl. 15. zakona
Člen 14.
Izdelki iz zlata, srebra in platine morajo biti, kadar se predlože na preizkušanje čistine in žigosanje, opremljeni z imenskim žigom ali tvorniškim znakom; preizkušnjo čistine in žigosanje izdelkov, ki niso opremljeni z imenskim žigom ali tvorniškim znakom, je treba odkloniti.
Od te določbe so izvzeti izdelki, ki izvirajo iz zasebne lastnine; ti se smejo sprejemati tudi brez imenskega žiga.
Imenski žig ali tvorniški znak se mora na očitnem mestu jasno in razločno pritisniti, tako da se mu lahko čim bliže pristavi tudi žig čistine. Izdelki, čijih imenski žig je nejasen ali ni pritisnjen na očitnem mestu, se izločijo od žigosanja.
Člen 15.
Izdelki iz zlata, srebra in platine se morajo predložiti na preizkušanje in žigosanje s posebno prijavo (čl. 7. zakona). V prijavi je navesti vrsto, število kosov, težo v gramih, čistino kakor tudi vse druge, za kakovost izdelka važne podatke. Prijava se more izvršiti samo na obrazcih, ki so za ta namen določeni. Prijava je oproščena plačila kolkov (čl. 7. zakona).
Ako se uvažajo zlati, srebrni ali platiriski izdelki iz inozemstva, velja za prijavo carinska deklaracija.
Člen 16.
Domači izdelki se predlagajo na preizkušanje in žigosanje, še preden se barvajo, izkuhajo v kislini (varijo) ali polirajo, morajo pa biti izdelani do take stopnje, da ne morejo pozneje med nadaljnjim obdelovanjem nastopiti nikakršne izpremembe v njih sestavi in da ostaneta žig čistine in imenski žig ali tvorniški znak jasna in razločna.
V opravičenih primerih se smejo prinesti na preizkušanje čistine in žigosanje, toda brez nepotrebnega zavlačevanja tudi povsem dovršeni domači izdelki, ako je tehnično mogoče izvršiti preizkušanje dovršenih izdelkov dovolj natančno. Strankam, ki so se pregrešile zoper čl. 26. do 30. zakona se more ugodnost, da pred-lože svoje izdelke v dovršenem stanju, začasno ali trajno odvzeti.
Clen 17.
Žigosani izdelki, ki se znatno izpremene ali predelajo, se morajo ‘predložiti iznova, da se preizkusi njih čistina in da se žigosajo.
Z izpremenjenimi in predelanimi izdelki, ki so bili vnovič po predpisih preizkušeni in žigosani, je postopati po določbah čl. 26., točke 4., in čl. 30. zakona.
Člen 18.
Nežigosani izdelki, ki so zasebnega izvora pa se dajo v promet, trgovino ali se izroče v javno razprodajo (po zastavljalnicah ali dražbenih zavodih itd.) so podvrženi preizkušanju čistine in žigosanju in sploh vsemu, kar predpisujejo določbe zakona. Takšni izdelki se opremijo, če imajo po zakonu predpisano najmanjšo čistino, z žigom za inozemske izdelke.
V.	Preizkušanje čistine in žigosanje.
Člen 19.
Čistina izdelkov iz zlata, srebra ali platine se preizkuša po navadi s preizkusom na kamnu, s katerim se določa približna stopnja čistine. Ako pokaže ta preizkus nedvomne in zanesljive izsledke, se lahko opusti preizkus z ognjem ali z drugim natančnejšim preizkušanjem. Kadar pa se pokaže preizkus na kamnu za dvomljivega ali neizvedljivega, ali kadar je treba večje natančnosti, se izvrši, ne da bi se stranka o tem obvestila, preizkus z ognjem ali na drug popolnejši način (dodatek I. te uredbe).
Tudi s takšnimi sestavnimi deli izdelka, ki so pokazali na kamnu nedvomno dobre izsledke, se morajo zdaj pa zdaj napraviti natančnejši preizkusi. Da se zadobi pri večkrat spojenih izdelkih povprečna čistina zlitine, jih je treba za vsak primer posebej stopiti.
Člen 20.
Kadar se preizkuša čistina izdelkov iz zlata in srebra, zlasti tistih, ki se predlože preden se pobarvajo ali v kislini izkuhajo, so v izjemnih primerih dopustni od-stopki, in sicer: pri izdelkih iz zlata največ 3, pri izdelkih iz srebra pa največ 5 tisočink. Pri zlatih in srebrnih izdelkih, čijih deli so strnjeni s spojilom, se sme izjemoma, če se .je uporabila najpotrebnejša količina spojila, dovoliti v dognani povnrečni čistini izdelka odstopek še za 5 tisočink. Na zlitino, iz katere je izdelan predmet
sam, se ne more uporabljati ta povečani odstopek v čistini. Za izdelke iz platine ni’ dopusten noben odstopek od predpisane čistinske stopnje.
Pri čistinah, ki so po izidu preizkusa na meji dopustnega odstopka, se ne upoštevajo ulomki, ki ne dosegajo polovice tisočinke, dočim se ulomki, ki dosegajo ali presegajo polovico tisočinke, računijo kot cela tisočinka.
Člen 21.
Če se stranka glede dognane čistinske stopnje ne zadovolji z oceno urada, sme zahtevati, da se izvrši natančnejše preizkušanje čistine. Če pa tudi po tem drugem preizkusu zopet ne bi bila zadovoljna, zapečatita urad fn stranka skupno dotični predmet ali enega njegovih delov (najmanj 2 grama) in ga pošljeta v pregled osrednji upravi za mere in dragocene kovine.
Ocena osrednje uprave je dokončna. Če se z dokončnim preizkušanjem dožene, da se je stranka neupravičeno pritožila, jo zadenejo stroški dokončnega preizkušanja.
Člen 22.
Na izdelke, o katerih se ugotovi, da imajo po zakonu predpisano čistino (čl. 4. te uredbe) in da ustrezajo vsem ostalim zakonskim pogojem, se vtisne državni čistinski žig v velikosti in obliki, ki je določena za dotično vrsto izdelka.
Izdelki, ki so sestavljeni iz delov zlata in srebra ali iz platine in zlata, pa se jim ne more na vsakem posameznem delu označiti ustrezni čistinski žig, se opremijo s posebnim žigom za mešane izdelke.
Čistinske žige predstavljajo te-le slike:
1. Izdelki iz zlata.
a)	Domači izdelki.
Veliki žigi:
»Glava Miloša Obilica« v eni velikosti in štirih konturah za I. (950/1000), II. (840/1000), III. (750/1000) in
IV.	(583/1000) čistinsko stopnjo.
Majhni žigi:
»Pšenični klas« v eni velikosti in štirih konturah za I. (950/1000), II. (840/1000), III, (750/1000) in IV. (583/1000) čistinsko stopnjo.
b) Inozemski izdelki.
»Sokol« v dveh velikostih in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo.
2. Izdelki iz srebra.
aJ Domači izdelki.
Veliki žigi;
»Glava kmetice« v eni velikosti in treh konturah za
I.	(950/1000), II. (900/1000) in III. (800/1000) čistinsko stopnjo.
Majhni žigi:
»Petelin« v eni velikosti in treh konturah za I. (950/ 1000), II. (900/1000) in III. (800/1000) čistinsko stopnjo.
b)	Inozemski izdelki.
»Galeb nad vodo« v dveh velikostih in eni konturi neglede na Čistinsko stopnjo.
i	3.	Izdelki iz platine,
a)	Domači izdelki.
»Hrastov list z dvema žiroma« v eni velikosti in eni konturi.
b) Inozemski izdelki.
»Bokal« v eni velikosti in eni konturi.
4.	Mešani izdelki.
A. Izdelki iz zlata in srebra in obratno.
a)	Domači izdelki.
»Kuna« v dveh velikostih in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo.
b) Inozemski izdelki.
»Orlova glava« v eni velikosti in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo.
B. Izdelki iz platine in zlata in obratno.
a)	Domači izdelki.
»Riba« v eni velikosti in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo.
b) Inozemski izdelki.
»Meč« v eni velikosti in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo.
5.	Žig za izvoz.
»Trolist lipe« v eni velikosti in eni konturi.
Žigi za označevanje domačih in tujih izdelkov iz zlata, srebra in platine obsegajo poleg slike žiga tudi redno številko urada, ki je izvršil žigosanje, kakor tudi številko čistinske stopnje. Žigi, katere predstavlja za več čistinskih stopenj ista slika, so obdani od okvirov različnih kontur za vsako čistino. Žigi za inozemske izdelke iz zlata, srebra in platine, kakor tudi žigi za domače in inozemske mešane izdelke imajo razen slike žiga samo še redno številko urada.
Redne številke uradov se označujejo z arabskimi številkami, čistinska stopnja pa z rimskimi številkami. Redno številko urada določa osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Slike spredaj naštetih žigov so razvidne v dodatku III., predpise, kako je postopati pri označevanju izdelkov z žisi. na obsega dodatek II. te uredbe.
Člen 23.
Izdelki, ki so tako drobni ali take sestave, da ne prenesejo nobene označbe, se preizkušajo na čistino, vendar se nanje ne vtisne niti Čistinski niti imenski žig ali tvorniški znak (čl. 14. zakona). Med take izdelke se štejejo prevleke na steklu, porcelanu ali na drugih krhkih podlogah, dalje predivo iz niti, intarzije itd.
Take izdelke je treba opremiti s ploščico iz iste tvarine, na katero se da žig udariti. Če to ni mogoče, se mora žig udariti na svinčeno ali kositreno plombo, ki se s tanko nitko ali z vrvico iz pergamenta pritrdi na izdelek, tako da se brez poškodbe te niti plomba ne more sneti.
Člen 24.
Izdelki, o katerih se ob preizkušanju dožene, da imajo po zakonu dopustno stopnjo čistine, da pa ne dosegajo v prijavi napovedane čistine ali da njih kakovost ni v skladu z ostalimi zakonskimi predpisi, se žigosajo ali z žigom nižje čistinske stopnje ali šele takrat.
kadar se odpravi pod uradnim nadzorstvom ono, kar je nasprotno zakonskim predpisom.
Pri tem je treba upoštevati nastopno:
1. Če se preizkuša s topljenjem še ne dovršeni, večkrat spojeni izdelek iz zlata, srebra ali platine, čigar masivni deli imajo najnižjo zakonsko čistino, pa se pri tem pokaže nezadostna čistina celotnega izdelka, je dopustno, da se dotični izdelek proizvajalcu začasno vrne, da ga prečisti, to je, da odpravi, kar je na njem preveč spojila, medi, železa, bakra ali podobnega, ako se je nezadostna čistina povzročila brez namere s pretirano uporabo spojila ali pa pri izpolnjenem blagu po slučajno zaostalem ostanku mase za polnitev in ako je zajamčena gotovost, da se bo izdelek res vnovič predložil na preizkušanje. Prav tako se lahko postopa tudi z vsemi ostalimi takšnimi izdelki, ki se predlože z isto prijavo.
2. Ista ugodnost se sme priznati tudi takšnim izdelkom, pri katerih se čistina posameznih, s spojilom spojenih delov ne da dognati, pa jim je povprečna čistina premajhna. Takšni izdelki se smejo na proizvajalčevo zahtevo izročiti na barvanje ali kuhanje samo tedaj, če je gotovo, da se bodo dali v promet pobarvani, ali prekuhani; toda tudi takšni izdelki morajo imeti popolno vrednost najmanjše čistine, določene v čl. 2. zakona.
3. V vseh primerih se mora izvršiti po čiščenju, barvanju ali kuhanju novo preizkušanje s topljenjem.
4. Izdelki, uvoženi iz inozemstva, ki imajo sicer najnižjo stopnjo čistine, pa kažejo kakšno drugo protizakonito lastnost, se izroče prejemniku, da odpravi ugotovljene nedostatke pod nadzorstvom urada; ako se ta odprava ne bi mogla izvršiti v državi, se pošljejo uvoženi izdelki nazaj čez mejo.
Pri izdelkih iz zasebne lastnine, ki izkazujejo sicer po zakonu dopustno stopnjo čistine, pa niso v skladu z ostalimi zakonskimi pogoji, se sme na zahtevo lastnika odnehati od zahteve, da se odpravijo protizakonite lastnosti, ako so izdelki z graviranjem označeni za zasebno last in se ne bodo dajali naprodaj. Graviranje se sme izvršiti proti jamstvu tudi po predložitvi izdelka na preizkušanje in žigosanje.
Clen 25.
Izdelki, ki nimajo niti najmanjše dopustne čistinske stopnje (čl. 2. zakona), pa bi znašala njih dognana čistinska stopnja nad 200/1000, ali s katerih bi se ne dala odpraviti kakšna druga protizakonita lastnost, ali s katerih ne bi hotela stranka kaj takega odpraviti v smislu člena 24. te uredbe, se stolčejo in se v takem stanju vrnejo stranki (čl. 15., odst. 2., zakona).
Če pa se predlože protizakoniti izdelki namenoma vnovič v neizpremenjenem stanju, se ne smejo proizvajalcu vrniti, da odpravi nedostatke, marveč še mora postopati po členu 26., točki 4., in členu 27. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
VI.	Uvoz in izvoz izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Člen 26.
Izdelki iz zlata, srebra in platine, narejeni v inozemstvu, se smejo uvažati samo pri onih carinarnicah, ki jih je določil minister za finance na predlog ministra za trgoviup in industrijo (čl. 17., točka 7., in čl. 24. zakona).
Postopanje pri uvozu izdelkov iz zlata, srebra in platine predpiše minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za finance.
Clen 27.
Izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljeni za izvoz, so oproščeni žigosanja in torej tudi določb o čistini in ostalih lastnostih po zakonu o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine (čl. 18. zakona). Izdelovati se smejo v poljubnih čistinah.
Pogoji in varnostni ukrepi, ob katerih se dovoljujeta izdelava in promet takšnih izdelkov, se predpišejo v pravilniku ministra za trgovino in industrijo, izdanem v sporazumu z ministrom za finance.
VII.	Nadzorstvo nad proizvaialci in prodajalci, zastavljalnicami in dražbalnicami.
Clen 28.
Vsa podjetja, obrti ali osebe, ki se bavijo z izdelovanjem, prodajo ali popravilom zlatili, srebrnih ali pla-tinskih izdelkov, kakor tudi javne ali zasebne zastavljalnice in dražbalnice, čijih poslovanje obsega te izdelke, so pod nadzorstvom pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje.'
Clen 29.
V prednjem členu našteta podjetja, trgovci, obrtniki, zavodi itd. morajo občnemu upravnemu oblastvu najmanj deset dni poprej javiti, da prično z delom. Prijavi je treba priložiti v overovljenem prepisu obrtno dovolilo in naznaniti, kje je delavnica ali prodajalnica. Dl te prijave so zavezani tudi tedaj, če je njihov obrt le začasnega značaja. Prav tako morajo vsako izpremem-bo mesta in poznejšo opustitev obrta prijaviti 14 dni poprej, preden je selitev izvršena ali delo ustavljeno.
Kadar se delo opusti, se mora obenem upravnemu oblastvu prve stopnje izročiti imenski žig ali tvorniški znak. Kadar preneha obrt zaradi smrti lastnika, je dolžan vse to (odjavo obrta in vrnitev imenskega žiga) izvršiti naslednik; kadar je več naslednikov ali so nasledniki nepoznani, mora to izvršiti zapuščinsko sodišče ali sodni upravitelj mase.
0 vsaki izvršeni prijavi izda občno upravno oblastvo potrdilo, ki se mora hraniti na očitnem mestu.
Clen 30.
Občna upravna oblastva prve stopnje vodijo, vsako za svoje območje, evidenco vseh proizvajalcev in prodajalcev izdelkov iz zlati, srebra ali platine, zastavljalnic in dražbalnic. V evidenco se vpisujejo: priimek in ime, poklic (vrsta opravila, obrta), sedež delavnice, prodajal-nice, zastavljalnice itd., čas pričetka ali prenehanja dela, oblika imenskega žiga ali tvorniškega znaka in uspeh vsakega posameznega pregledovanja obrata.
Clen 31.
Krošnjarjenje z izdelki iz zlata, srebra in platine je strogo prepovedano.
Pravico, razlagati in prodajati po sejmih izdelke iz zlata, srebra in platine, imajo tisti, ki izpolnijo predpise člena 29. te uredbe in kolikor jim je to dovoljeno po določbah drugih zakonov (zakona o obrtih).
Clen 32.
Zlati in pozlačeni srebrni izdelki, dalje izdelki iz platiue iu izdelki iz srebra morajo biti v prodajalnicah
in izložbah ločeni drug od drugih. Pri pozlačenih srebrnih izdelkih se mora pristaviti razločen napis »Srebro«.
Lastniki obratov, zlasti trgovci z mešanim blagom, ki prodajajo z odobritvijo obrtnega oblastva razen ostalega blaga tudi zlate, srebrne in platinske izdelke, smejo imeti te izdelke samo v posebnih, na zunaj vidno označenih oddelkih svojega obrata.
Clen 33.
Podjetja, trgovci, obrtniki, zavodi itd., našteti v prejšnjem členu 28., morajo imeti v svojem obratu ali poslovalnici na vidnem in pristopnem mestu slike državnih čistinskih žigov in na zahtevo odjemalca dopustiti vpogled v zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine in v uredbo, izdano za njegovo izvrševanje.
Clen 34.
Občna upravna oblastva vrše nadzorstvo nad proizvajalci in prodajalci z uradnim pregledovanjem obrata (čl. 35. do 44.), nad zastavljalnicami, zasebnimi in javnimi dražbalnicami itd. pa po predpisih členov 45. do 52. te uredbe.
VIII.	Uradno pregledovanie obratov proizvajalcev in prodajalcev.
Clen 35.
Organi občnih upravnih oblastev morajo, kadar nanese prilika, uradno pregledovati obrate proizvajalcev in prodajalcev, držeč se pri tem strogo določb zakona in te uredbe. Pregled je treba izvršiti zlasti takrat, kadar se pojavi sum, da se krši zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Clen 36.
Nalog za pregledovanje izda starešina občnega upravnega oblastva. Svoje organe, ki jim poveri delo pregledovanja, mora oskrbeti s pismenim nalogom (pooblastilom) in legitimacijo o identiteti. Razen tega mora privesti kontrolni organ s seboj še eno uradno osebo kot pričo.
Ako zahtevajo razmere, se sme pritegniti tudi en policijski organ ali občinski uradnik.
Clen 37.
Pregledovanje obrata se sme vršiti praviloma samo v času dnevnega dela, t. j. podnevi in ob delavnikih; izven' tega časa je pregledovanje dovoljeno samo v primeru, ako je neobhodno potrebno, da se z njim prepreči ali razkrije drzna kršitev zakona.
Pri pregledovanju se je treba izogibati vsakemu oteževanju in motenju obrata.
Clen 38.
Pri pregledovanju mora biti navzočen lastnik obrata ali obrtne delavnice ali pa, kadar ga ne bi bilo tam, njegov namestnik. Če bi lastnik ali njegov namestnik zahteval, da se pregledovanje preloži na kateri drugi dan, se tej zahtevi nikakor ne sme ugoditi.
Clen 39.
Pregledovanje se omejuje na delavnico ln na oddelke za hranjenje in prodajanje blaga. Vpogled v poslovne knjige se izvrši samo takrat, kadar se »okaže zaradi suma, da se krši zakon o kontroliranju čistine zlata, srebra ali platine, to za potrebno.
Osebe, pri katerih se vrši pregledovanje, so dolžne, da odprejo prostore, omare, predale in blagajne, ki jih označi kontrolni organ in da mu pokažejo vse blago, kar ga je. Ko bi se temu upirali, se zapečatijo Tsi prostori, omare, predali in blagajne uradno. Zapečateni ostanejo toliko časa, dokler lastnik ne dovoli vpogleda al. dokler se ne izpolnijo formalnosti, da se morejo uradno zopet odpreti.
Člen 40.
Pregledovanje obrata obsega nadzorstvo nad tem, ali se izvršujejo vsi predpisi zakona o kontroliranju čistine zlata, srebra in platine in njega izvršilni pravilniki.
Treba je ugotoviti:
1. ali ima dotičnik dovoljenje za delo (obrtno dovolilo). Ako trguje z drugim blagom, pa mimogrede tudi prodaja zlate, srebrne in platinske izdelke, ali ima za to potrebno dovoljenje. Da se obrtno dovolilo predloži na vpogled, naj se zahteva le takrat, kadar dotičnik ni vpisan v evidenci obratov in delavnic;
2. ali ima točno (precizno) tehtnico in uteži in ali so po predpisih žigosane;
3. ali so določbe o kontroliranju čistine zlata, srebra in platine in slike čistinskih žigov na očitnem in pristopnem mestu obrata občinstvu na vpogled (razpoložene);
4. ali imajo izdelani zlati, srebrni in platinski izdelki, ki so v obratu ali delavnici, zakonsko čistino; ali so označeni z imenskim žigom ali tvorniškim znakom proizvajalčevim, kakor tudi s predpisanim čistinskim žigom;
5. ali ima spojilo, ki je v delavnici in se rabi za spajanje zlatih in srebrnih izdelkov, predpisano sestavo
i.	ali ustrezajo zlate, srebrne in platinske zlitine zakonskim predpisom (če treba, je odvzeti en košček za analizo, toda kvečjemu en gram);
6. ali se je postopalo po členu 31. te uredbe;
7. ali so izdelki iz navadnih kovin ločeni od zlatih, srebrnih in platinskih in označeni z razločnim napisom.
Člen 41.
Zapisnik o izvršenem pregledovanju, ki naj bo natančno in vestno sestavljen, podpišeta kontrolni organ in lastnik obrata ali njegov namestnik, in če je navzočen organ javne varnosti, tudi ta.
Preizkušanje čistine in analize se izvrše o priliki pregledovanja — po uradni dolžnosti — brezplačno. Po izvršeni analizi se mora odvzeta tvarina stranki vrniti.
Člen 42.
Če se doženejo ob pregledovanju nedostatki ali podajo ugovori, je napisati zapisnik v izvirniku in v prepisu (kopiji). Prepis, opremljen s pečatom urada, se izroči lastniku obrata. Ta prepis velja obenem kot pri-znanica za osporavano in morebiti zaplenjeno blago.
Zaplenjene stvari se morajo v zapisniku na določenem mestu navesti, in sicer: število kosov, vrsta blaga in teža, kakor tudi ime tistega, ki je zaplenjeno blago izdelal ali od koga je nabavljeno.
Odvzeti izdelki se morajo v navzočnosti lastnika obrata ali njegovega name=tnika zamotati in opremiti s pečatom urada in lastnika. Sme se tudi odrediti, da pri-
nese stranka zapečateni omot (paket) na določeni dan v urad. To je treba tudi v zapisniku ugotoviti
Člen 43.
Kadar se vrši pregledovanje izdelkov iz zlata, srebra in platine pri prodajalcih na sejmih,'cerkvenih slovesnostih in drugih prilikah, kjer se tako blago razloži naprodaj, je razen določb po čl. 40. ugotoviti tudi to, ali ima dotičnik posebno dovoljenje za prodajo izdelkov iz dragocenih kovin po takšnih krajih.
Člen 44.
Zapisnik o izvršenem pregledovanju obrata se mora protokolirati, njegovi podatki pa se morajo vpisati v evidenco obrtov in delavnic.
Če je treba zoper stranko uvesti kazensko postopanje, je postopati po zakonu, zaplenjene izdelke pa je shraniti v uradu, dokler se ne dokonča kazensko postopanje. Kadar gre za kazniva dela, ki se kaznujejo po carinskih predpisih ali po kazenskem zakonu, se mora ves predmet izročiti pristojnemu oblastvu.
Zaplenjeno blago se vpiše v izkaz zaplenjenih stvari; po izvršenem kazenskem postopanju je ž njimi postopati v smislu kazenske razsodbe.
Nadzorstvo nad zastavljalnicami.
Člen 45.
Zastavljalnice, zasebne in javne, smejo o priliki Javnih prodaj izročati kupcem samo takšne izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so opremljeni s predpisanim čistinskim žigom. Izvzeti so izdelki, ki so našteti v naslednjem odstavku in v členu 47. te uredbe.
Zategadelj se morajo izdelki iz zlata, srebra ali platine, ki se v zastavljalnicah po dražbi ponujajo naprodaj, preizkusiti glede čistine in žigosati. Na zahtevo zastavljalnic se žigosanje izdelkov izvrši lahko tudi pred javno prodajo; če se pa preizkušanje čistine in žigosanje nista izvršili pred javno prodajo, mora organ občnega upravnega oblastva prve stopnje pregledati izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so določeni za javno prodajo, med licitacijo, preden se izdelki okličejo za javno prodajo.
Če se zasledijo nežigosani izdelki, je treba razlikovati, ali imajo najnižjo zakonsko čistino ali je nimajo. V prvem primeru se mora pri javni prodaji razglasiti, da se izdelki, preden se izročijo, po želji kupca ali žigosajo ob njegovih stroških ali pa razbijejo na kose. Izdelki „ nezadostno čistino se smejo pri javni prodaji praviloma oklicati samo za stolčene.
V nestolčenem stanju se smejo izdelki iz zlata, srebra ali platine z nezadostno čistino izročiti pod nadzorstvom urada v izvozne namene samo osebam, ki se bavijo z izvozom takih izdelkov. Zate mora zastavljalnica o vsaki takšni prodaji takoj obvestiti občno upravno oblastvo prve stopnje ali njegovega odposlanca. Kupec je dolžan poskrbeti za to, da pristojno občno upravno oblastvo opremi kupljene izdelke z žigom za izvoz in vpisati jih v svoje skladiščne knjige izdelkov, namenjenih za izvoz.
Člen 46.
Če ima kakšen zastavljen izdelek na sebi znake kaznivega dejanja po čl. 26. zakona, je organ občnega
upravnega oblastva upravičen, da postavi dotični predmet za toliko časa pod uradno zaporo, kolikor je potrebno, da se dožene stanje stvari.
Če dožene zastavljalnica, ko se ji predloži izdelek, že sama kakšno kaznivo dejanje po točki 1. do 3. čl. 26. zakona, ne sme na tak izdelek dovoliti posojila, marveč ga mora izročiti občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje v nadaljnje postopanje.
Če se storilec kaznivega dejanja (ponarejevalec) ne da izslediti, pa je nedvomno, da zastavljalnice ni hotel zlonamerno oškodovati, more minister za trgovino in industrijo po obrazloženem predlogu osrednje uprave za mere odrediti, da se dotični izdelek izroči zastavljalcu, ko se je odpravil ponarejeni žig. odnosno uničil izdelek.
Člen 47.
Na izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so zaradi svoje znanstvene, umetniške, zgodovinske ali kulturnozgodovinske vrednosti po točki 5. člena 17. zakona oproščene preizkušanja čistine in žigosanja, ni niti o priliki javne prodaje uporabljati omejitev, določenih v členu 45. te uredbe.
Izdelki take vrste se smejo torej, čeprav so nežigo-sani ali nimajo zadostne čistine ali so izpolnjeni s starimi tvarinami ali so v navzkrižju s katerokoli določbo zakona ali te uredbe, s privoljenjem občnega upravnega oblastva prodajati zasebnikom ali trgovcem.
Člen 48
Kadar se razlože izdelki iz zla^a, srebra ali platine, namenjeni za javno prodajo, prej občinstvu na ogled, se mora vse to blago razložiti tako, da je pristno blago ločeno od nepristnega in to poslednje označeno z ustreznim napisom
Člen 49.
Zastavljalnice, zasebne in javne, so zavezane, da obveste o vsaki javni prodaji zastavljenih stvari 8 dni poprej občno upravno oblastvo prve stopnje. Pri tej priliki je treba predložiti tudi seznamek dospelih zastav. V seznamku se morajo ločeno našteti zlati, srebrni in platinski izdelki, nato je navesti redno število zastav, vrsto in število kosov zastavljenih predmetov in njih težo.
Člen 50.
Ko prejme prijavo, odpošlje občno upravno oblastvo svojega uradnika, ki izvrši preizkušanje čistine in žigosanje dospelih zastav iz dragocenih kovin, po želji zastavljalnice bodisi pred javno prodajo ali za čas prodaje ali preden se zastave naprodaj okličejo.
Če bi se bila prijava vložila prekesno ter bi ne bilo več časa, da se stvari pregledajo, se sme spraviti v prodajo samo to, kar je opremljeno s predpisanim državnim žigom čistine.
Če izvrši zastavljalnica dražbo zlatih, srebrnih ali platinskih izdelkov, ne da bi bila poprej vložila prijavo, vloži pristojno občno upravno oblastvo o tem prijavo. Ako bi se zastavljalnica s to opustitvijo pregrešila zoper predpise zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine,, se napravi razen tega zapisnik in pošlie nrijava pristojnemu oblastvu v nadaljnje postopanje.
Člen 51.
Dopustno je, da odneha občno upravno oblastvo od predpisa prvega odstavka člena 50. te uredbe, Če se zavod in njegov cenilec obvežeta, da bosta sprejemala v zastavo samo takšne izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so opremljeni s predpisanim državnim žigom čistine in če prevzameta nase odgovornost za vse morebitne nerodnosti, ki bi se utegnile pojaviti o priliki javne prodaje. Vendar je zavod tudi v tem primeru dolžan, da se drži določb členov 45. in 49. te uredbe, občnemu upravnemu oblastvu pa ostane pravica, da je navzočno pri javnih prodajah in da vsak čas kontrolira vse zaloge zlata, srebra in platine v dotični zastavljalnici. Če se izslede o priliki takega kontroliranja stvari, ki niso žigosane, je postopati .po zakonskih predpisih.
Člen 52.
Če ostanejo izdelki iz zlata, srebra ali platine, ki nimajo niti najmanjše po zakonu predpisane čistine, o priliki javne prodaje v zastavljalnici neprodane, se smejo v nebkvarjenem stanju, ob absolutno zanesljivi evidenci, pustiti še dva meseca, odnosno do prvega najbližjega roka dospelosti, v shrambi pri dotični zastavljalnici. Med tem rokom se smejo takšni izdelki izročiti v nerazbitem stanju stranki (zastavljalcu), ki prinese zastavni list.
Ako pa se na takšnih izdelkih ugotovi tudi kaznivo dejanje po čl. 26., točke 1. do 3., zakona, se smejo sporni izdelki vrniti zastavljalnici samo takrat, kadar se storilec ne more izslediti. Preden se takšni izdelki, ki imajo na sebi ponarejene ali zlorabljene pristne žige, vrnejo, se morajo na njih najprej odpraviti odtiski žigov, pri čemer je paziti, da se ne poškoduje izdelek sam Če spada kaznivo dejanje pod točko 4. člena 26. zakona se smejo izdelki vrnili zastavljalnici samo v razbitem stanju. Če se storilec izsledi, ostanejo izdelki zaplenjeni v uradu toliko časa, da se ne izda razsodba.
Kadar zastavljalec v prej omenjenem roku ne zahteva dotičnega izdelka nazaj, se mora izdelek, kolikor ni moči izvesti postopka po čl. 26. zakona, razbiti na kose in v takem stanju izročiti cenilcu.
Nadzorstvo nad sodnimi prodajami izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Člen 53.
Določbe členov 45., 47. in 48. te uredbe veljajo tudi za javne prodaje izdelkov iz zlata, srebra in platine, ki se vrše po sodni poti, in sicer se smejo kupcem praviloma izročiti samo preizkušeni in žigosani izdelki iz zlata, srebra in platine. Pred sodno prodajo se mora ugotoviti, ali so izdelki opremljeni z državnim žigom čistine. Če bi kakšen izdelek ne imel državnega žiga, je preizkusiti, ali ima najnižjo, po zakonu dopustno stopnjo čistine in ga je na tej osnovi opremiti z državnim žigom čistine.
Da se more izvršiti preizkušanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, je treba obvestiti o razpisani javni prodaji najmanj 8 dni prej občno upravno oblastvo. Ako je občno upravno oblastvo prve stopnje (oddelek za kontrolo mer) v kraju prodaje, zadostuje, da se obvestilo vroči 3 dni pred prodajo.
Če urad ni izvršil pregleda izdelkov iz zlata, srebra in platine, za izvršitev sodne prodaje samo tedai ne more biti zanreke. ako je sodišče kontrolni urad pravočasno obvestilo, pa ta ni odposlal uradnika.
Občno upravno oblastvo prve stopnje mora, ako je bila prijava pravočasno napravljena, izvršiti pregled izdelkov pred določenim rokom prodaje.
Clen 54.
Kadar se o priliki pregledovanja zasledijo izdelki, ki niso žigosani, je postopati ž njimi po določbah odstavkov 3. in 4. člena 45. te uredbe.
Kadar se v smislu čl. 45., odstavka 4., izdelki, ki nimajo niti najnižje stopnje čistine, izroče trgovcem, Id se bavijo z izvozom takšnih proizvodov, se morajo ti izkazati s pooblastilom pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje.
Člen 55.
Izdelkom, ki nimajo najnižje po zakonu predpisane čistine (583/iooo za zlato, 80%ooo za srebro, "50/iooo za platino), se ne sme pri sodnih prodajah oklicevati čistina.
Člen 56.
Postopanje z izdelki, ki so po čl. 17., točki 5., zakona oproščeni žigosanja, je pri sodnih prodajah isto, kakršno je po čl. 47. te uredbe.
O vprašanju, ali gre za take, glede postopanja pri žigosanju privilegirane izdelke, odloča kontrolno oblastvo sporazumno s sodiščem. Kadar je stvar nejasna ali sporna, je postopati po čl. 2., točki 5., te uredbe.
Ostali državni in javni zavodi.
Člen 57.
Za zlate, srebrne in platinske izdelke, ki se spravijo pri poštnih uradih in železniških postajah, carinarnicah in ostalih državnih ali javnih zavodih v javno prodajo, veljajo določbe čl. 53. do 56. te uredbe.
Člen 58.
Zlati, srebrni in platinski .izdelki, na katerih je:
1. čistinski žig ponarejen,
2. vtisnjeni žig ali znak prenesen na drug izdelek iz zlata, srebra ali platine,
3. ki imajo v sebi tuje tvarine, kakor železo, baker, svinec, spojilo, manjše vsebine dragocene kovine, zaniaz-ko itd. tako, da se te tvarine ne dado lahko zapaziti in razločiti,
se .zaplenijo in v razbitem stanju prodajo javno v korist državni blagajni (člen 37. zakona).
Izvzeti so samo izdelki, ki morajo imeti potrebno protisklenino (konteremail), ki služi za ohranitev oblike.
Razen tega, da se takšni izdelki zaplenijo v korist državni blagajni, je zoper storilce postopati po čl. 26. zakona.
IX.	Izdelki iz neplemenitih kovin.
Člen 59.
Izdelki iz neplemenitih, pa plemenitim podobnih kovin, pozlačeni ali posrebreni, dublirani, lakirani, nadalje predmeti, narejeni iz neplemenitih kovin, pa z zlatom, srebrom ali platino okrašeni, se smejo prodajati samo kot izdelki iz neplemenitih kovin ter ne smejo dobiti naziva ali označbe, po katerih bi se utegnilo po-grešno soditi, da so iz zlata, srebra ali platine. Dovoljena
pa je označba »kina-srebro« kot naziv, ki je v trgovini že v navadi.
Med izdelke iz neplemenitih kovin se štejejo tudi tisti, v katerih količina plemenite kovine ne znaša več
ko ■°°/iooo.
Člen 60.
Izdelki iz neplemenitih kovin se ne smejo toliko pozlatiti ali posrebriti (z zlatom ali srebrom platirati, dublirati itd.), da bi se tak,o onemogočilo preizkušanje na kamnu. Od te določbe so izvzeti tisti izdelki, na katerih se opazi z notranje strani navadna kovina in ki imajo na očitnem mestu vtisnjen znak »Kovina« (»Metal«) ali naziv tvarine, iz katere so narejeni. Če so na takih izdelkih okraski iz zlata, srebra ali platine, ne smejo biti žigosani, niti težji od 1 grama. Prekrški te vrste se kaznujejo po čl. 31. zakona.
Člen 61.
Kadar ima kakšen obrat v zalogi, v prodajalnicah in izložbah razen izdelkov iz zlata, srebra in platine tudi izdelke iz neplemenitih ali tem podobnih kovin, morajo biti izdelki iz neplemenitih kovin spravljeni v posebnih predalih, na katerih naj bodo ti izdelki označeni z razločnimi napisi. Ti napisi ne smejo biti takšni, da bi se utegnilo zaradi njih pogrešno soditi, da so to izdelki iz zlata, srebra ali platine.
X.	Končne in prehodne določbe.
Člen 62.
Cesarske avstrijske velike in male cekine Je treba žigosati samo tedaj, če znaša njih čistina 988/iooo. Prav tako se sme žigosati zlat turški denar, ki se rabi za nakit, če je njegova čistina najmanj 750/iooo. Če za preizkušanje in žigosanje predloženi denar nima prej določene čistine, se razbije in v tem stanju se vrne lastniku.
Teže in čistine denarju, ki se mora dati žigosat, so predpisane s pravilnikom ministra za trgovino in industrijo št. 5852 z dne 5. julija 1930. (»Službene novine« št. 150/LIX/352 z dne 16. julija 1930., »Službeni list« št. 128/21 iz 1. 1930.)
Člen 63.
Prejšnji žigi, ki so na izdelkih iz zlata in srebra, obdrže svojo polno veljavo. Ti žigi so:
A. Za zlato:
1. večjih domačih izdelav prve čistine (750/iooo) »Soln-ce v krogu« z znakom I,
2. večjih domačih izdelav druge čistine (583/ioon) »Glava Miloša Obilica v krogu« z znakom II,
3. manjših domačih izdelav prve čistine (7S%ooo) »Dve ptici z vejico v sredi« in znakom I,
4. manjših domačih izdelav druge čistine (583/iooo) »Levja glava z odprtimi čeljustmi« in znakom II,
5. tujih izdelav prve čistine (70%ooo) »Meč med lovor-jevima vejicama« in znakom I,
6. tujih izdelav druge čistine (583/iooo) »Bokal« z znakom II.
B.	Za srebro:
1.	večjih domačih izdelav prve čistine (00,Vtooo) »Mlad mesec, ki obkroža peterožarno zvezdo« z znakom I,
2. večjih domačih izdelav druge čistine (800/iooo) »Kladivi, križem povezani s trakom« in z znakom II,
3. večjih domačih izdelav tretje čistine (750/tooo) »Merjaščeva glava v kvadratu z odrobljenimi vogali« in
z znakom III,
4.	manjših	domačih	izdelav	prve	čistine	(°°7iooo)
»Merkurjeva palica« z znakom I,
5.	manjših	domačih	izdelav	druge	čistine	(soo/iooo)
»Kozlova glava« z znakom II,
6.	manjših	domačih	izdelav	tretje	čistine	(750/iooo)
»Krokarjeva glava« z znakom III,
7. tujih izdelav prve čistine (800/iooo) »Konjska glava« z znakom I,
8. tujih izdelav druge čistine (75“/u>o») »Krona« z
znakom II.
Pri zgoraj	naštetih	žigih pod A.	in B.	označuje
rimska številka v žigu čistinsko stopnjo. Razen rimskih številk so v žigu tudi še arabske številke, ki pomenijo redno številko urada, ki je izvršil žigosanje.
Redne številke uradov, ki so izvršili preizkušanje čistine in žigosanje s spredaj naštetimi žigi, so bile tele:
	Beograd	redna številka	1
	Zagreb	99 99	2
•	Celje	99 99	3
	Sarajevo	99 99	4
	Split	99 99	5
	Skoplje	99 99	6
	Subotica	99 99	7
	Tuzla	99 99	8
	Mostar	99 99	9
	Banjaluka	99 99	10
	Cetinje	99 99	11
	Ljubljana	99 9?	12
	Osijek	99 99	13
Slike žigov, navedenih		pod točkama A.	in
vidne iz dodatka IV. tega pravilnika.
Člen 64.
Ta uredba stopi v moč po enem mesecu od dneva, ko se razglasi v »Službeniii novinah«.
Od tega dne prenehajo veljati točka II. člena 1., ter čl. 2., 3. in 4. odločbe ministra za trgovino in industrijo št. 4388 z dne 28. avgusta 1029. (»Službene novi-ne« št. 213/LXXXIV z dne 12. septembra 1920., »Uradni list« št. 410/102 iz 1. 1929.).
V Beogradu, dne 30. maja 1933.; št. 3022/933.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumcnkovič s. r.
Dodatek I.
*	Navodilo
za preizkušanje zlatih, srebrnih in platinskih zlitin.
Namen. Vrste čistine zlatili, srebrnih in platinskih zlitin so določene z zakonom o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Da se preizkusi čistina, odnosno določijo morebitni nedostatki, je vsak izdelek podvržen strokovnemu preizkušanju.
Metode preizkušanja. Zlitine plemenitih kovin se dado preizkusiti z metodo primerjanja, ki daje približne rezultate in z analitičnimi
kvantitativnimi metodami, ki dajejo točne rezultate.
A.	Metoda primerjanja.
Za preizkušanje zlatih, srebrnih in platinskih izdelkov na kamnu so potrebni nastopni pripomočki:
1. lidijski kamen (lidit),
2. zlate, srebrne in platinske	igle,
3. preizkusne kisline.
Ad 1. Za preizkusni kamen se jemlje trdi silikatni skrilavec — lidit.
Ad 2. Igle iz zlatih, srebrnih ali platinskih zlitin so ali lamele ali paličice, pripojene na bronasta ali bakrena držala. Po zakonu o kontroli izdelkov iz zlata, srebra in platine obstoje 4 čistine za zlato (950/1000, 840/1000, 750/1000 in 583/1000), tri čistine za srebro (950/1000, 900/1000 in 800/1000) in	ena čistina	za	platino
(950/1000); za vsako vrsto čistine	je določena	posebna
igla, odnosno posebna serija igel. V seriji igel ene določene čistine morajo biti zastopane barve onih zlitin, katere prihajajo največ v promet. Da se natančno določi čistina, je važno, da jemljemo za predmet, katerega preizkušamo, po možnosti iglo iste barve; kislina namreč na predmeta iste čistine, čije zlitine pa niso enake barve, ne deluje enako ter se zdi tedaj, da ima en predmet večjo čistino od drugega.
A d 3.
a) Kislina za zlato. Zlato je proti kislinam stanovitno. Raztvarja ga samo zlatotopka, to je mešanica azotne in solne kisline. Za različne odtenke zlatih zlitin se uporablja tudi zlatotopka različne koncentracije. Za zlato obstoje torej štiri vrste kisline, in sicer:
1.	preizkusna kislina za zlitine z več ko 840%o zlata,
2. preizkusna kislina za zlitine od 670 do 840°/oo zlata,
3. preizkusna kislina za zlitine od 500 do 670°/oo zlata in 4. preizkusna kislina za zlitine izpod 400°/oo zlata.
Za dokazovanje niklja v zlitini se jemlje alkoholna raztopina dimetilglioksima.
Preizkus na zlato. Delovanje kisline na preizkusno razo mora biti počasno, da se morejo dognati najmanjše razlike v čistini. Preizkušanje obstoji načeloma v tem, da preizkusna kislina hitreje deluje na zlitine z manjšim odstotkom zlata. Postopek pri preizkušanju je tale: predmet, ki ga želiš preizkusiti, ostružiš s strugalom, da se izogneš prevari s pozlato, nato pa napraviš na kamnu razo, široko 4 do 5 mm in dolgo 10 do 30 mm. Na obeh straneh te raze napraviš prav takšno razo s preizkusno iglo iste barve. Ko je vse to narejeno, se nanese na razo čista azotna kislina in se čez nekaj časa osuši s pivnikom. Na isto mesto se nanese ustrezna preizkusna kislina za zlato. Ta kislina deluje na razo tako, da imajo njene črte s slabšo čistino temnejšo barvo. Reakcijo na kamnu si je treba ogledati, brž ko se preizkusna kislina nanese na razo, ker je zelo važno, da se ve, kdaj je treba s pivnikom odpraviti ostanek kisline s kamna.
b) Kislina za srebro. Kislina, ki se rabi za preizkušanje srebrnih zlitin, sestoji iz kalijevega bikro-mata, žveplene kisline in destilirane vode.
Preizkus na srebro. Da se dožene čistina srebrne zlitine, so potrebni preizkusni kamen in srebrne preizkusne igle. Postopek je isti kakor za zlato. Predmet, ki se preizkuša, je treba očistiti s strugalom; pri tem pa je paziti, da se ne struži na tistem mestu, kjer je spojilo; na to se napravi na kamnu raza prav tako kakor za zlato. Poleg raze predmeta se napravi raza s
preizkusno iglo, nato se dela s kislino in se določi razr lika čistine po barvi obeh raz. Pri zlitinah srebra, ki so v navadi (srebro in baker), se lahko vidi razlika v čistini na črtah raze, še preden se doda kislina. Cim več je srebra v zlitini, tem bolj bo raza srebrnobete barve.
c)	Kislina za platino. Kislin za preizkušanje platinskih zlitin je dvoje:
1. kislina za hladno preizkušanje,
2. kislina za preizkušanje z izkuhavanjem.
Prva kislina sestoji iz azotne in solne kisline in kalijevega nitrata, druga pa iz mešanice enakih -količin azotne in solne kisline.
Preizkus na platino. Za preizkušanje platinskih zlitin s prvo kislino se lahko vzame namesto lidita beli ali črni umetni porcelanski kamen, ta preizkušanje z drugo kislino je uporabljati samo kamen iidit, ki se z razami, napravljenimi na kamnu, izkuhava v kipeči kislini zgornje sestave. V prvem primeru se pojavijo rumeni do pomarančasti odtenki, v drugem pa temni. Po odtenku, ki jih kažejo raze igel in predmeta, se določi čistost zlitine.
B.	Kvantitativna analiza,
a)	Za zlato.
K u p e 1 i r a n j e. Preizkušanje se vrši tako, da se s topljenjem določene količine zlitine, ki se preizkusi, s srebrom in svincem, ločita zlato in srebro od drugih kovin zlitine. Srebro se loči od zlata z izkuhavanjem v azotni kislini.
b) Za srebro.
Na moker način. Preizkušnja arebra na moker način se vrši z obarjanjem srebra z znanimi titriranimi raztopinami.
Po Gay-Lussacovi metodi se vrši preizkušanje tako, da se raztopljeno srebro v azotni kislini s pomočjo titri-rane raztopine natrijevega klorida obarja kot srebro-klorid.
Po Vollhardovi metodi raztopljeno srebro se obarja v azotni kislini s titrirano raztopino rodan-amonija ter pridobi tako srebro-rodanid z uporabo železnega galuna kot indikatorja.
c) Za platino.
K u p e 1 i r a n j e, Ako vsebuje zlitina poleg platine še srebro in baker, se pridobi s kupeliranjem s svincem zrno, ki ima v sebi samo platino in srebro. Srebro se izloči s kuhanjem v razredčeni žvepleni kislini. Ce vsebuje zlitina tudi še zlato, se pridobi s kupeliranjem in raztopitvijo v žveploni kislini zrno iz platine in zlata. Tako pridobljeno zrno se raztopi v zlatotopki, iz te raztopine se zllato izloči od platine na naslednji način:
1. zlato se obarja z železovim sultitom ali vodikovim superoksidom;
2. platina se obarja z amonijevim kloridom.
Izločivši na ta način platino ali zlato, je mogoče
določiti natančno količino platine v zlitini.
Dodatek II.
Postopanje
pri žigosanju izdelkov iz zlata, srebra in platine.
A.	Splošne določbe.
1. Odtiski žigov (tvorniških znakov) proizvajalcev kakor tudi državni čistinski žigi morajo biti čisti in jasni. Občnim upravnim oblastvom prve stopnje je dolžnost, da pazijo na to, ali so ti zasebni in državni žigi dovoljeni, ali se pravilno uporabljajo in ali so jasni in razločni.
Izdelki, ki bi imeli proti predpisom ali nerazločno udarjeni odtisek imenskega žiga, se morajo vložitelju vrniti nežigosani. Stranke, ki po izvršenem žigosanju opazijo, da so izdelki opremljeni s pomanjkljivo ali nejasno vtisnjenim čistinskim žigom ali da niso žigosani na za to določenih mestih, morajo take izdelke takoj vrniti uradu, da se popravi odtisek žiga.
2. Med žigosanjem je treba zlasti skrbno paziti na to, da se predmeti ne poškodujejo.
3. Da se onemogoči podtikanje nepredpisano narejenih izdelkov ali pa takih, ki nimajo predpisane čistine, je najstrože prepovedano, posluževati se pri žigosanju pomoči strank, ali jim celo dovoliti, da same žigosajo.
4. Kadar prinesejo stranke na žigosanje izdelke z vdelanimi žlahtnimi kamni, se mora stranka pozvati, da je pri žigosanju navzočna. Stranko velja opozoriti, da se žigosanje vrši na njeno nevarnost in da urad ni odgovoren za to, če poškoduje žlahtno kamenje o priliki žigosanja.
5. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se morajo preizkusiti na čistino in žigosati, morajo biti opremljeni:
a) z imenskim žigom ali tvorniškim znakom domačega
proizvajalca (čl. 5. zakona in čl. 12. uredbe);
b) z državnim čistinskim žigom ali z žigom za mešane
izdelke (čl. 18. zakona in čl. 23. uredbe).
Ad a) Imenski žig ali tvorniški znak se udarja na glavni del izdelka in če mogoče, tudi na večje postranske dele. Podrobnejše določbe vsebuje abecedni sezna-mek izdelkov pod B. tega navodila.
Proizvajalci vtisnejo svoj imenski žig lahko tudi na druga mesta, nego je navedeno v seznamku pod B. Ako ima izdelek več enakih postranskih sestavnih delov, kakor noge, podstavke itd., je dovoljeno pritisniti imenski žig samo na eden takšen del.
Ad b) Državni čistinski žig se vtisne ne samo na glavni del izdelka poteg imenskega žiga, ampak tudi na vse večje sestavne dele na mestu, kjer je imenski žig. Ako bi imenski žig ne bil vtisnjen tudi na teh postranskih delih, potem se nanje vtisne samo državni žig ustrezne velikosti. Kadar se mora državni žig udariti na obroček (ušesce), ga je vstaviti na mestu spojitve alli v njega neposredni bližini. Na večje izdelke se vtisnejo večji, na manjše majhni žigi.
6. Inozemske izdelke je opremiti s čistinskim žigom na istih mestih kakor domače izdelke; izjema velja za izdelke, čijih izdelava je takšna, da bi se pokvarili, ako bi se žigosali na predpisanih mestih. V takih primerih je vtisniti žig za inozemske izdelko na takem mestu, kamor ga je mogoče, brez poškodbe izdelka, najbolje udariti.
7. Opremljanje izdelkov z visečim žigom (čl. 14. zakona in čl. 23. uredbe) se mora omejiti samo na tiste primere, kjer nikakor ni mogoče udariti žiga na izdelek.
8.	Žig za mešane izdelke (dodatek II.) se vtisne po čl. 22. uredbe na izdelke, ki so sestavljeni iz zlatih in srebrnih ali iz zlatih in platinskih delov. Vtisne se na ista mesta kakor pri izdelkih iz ene dragocene kovine. Žig za mešane izdelke se ne vtisne na take izdelke, ki vsebujejo samo toliko dragocene kovine (srebra, platine), kotikor je potrebno za okovanje žlahtnih kamnov. Pristojbina za žigosanje (žigovina) pri mešanih izdelkih se določi za vsako dragoceno kovino posebej.
Ji. Označevanje posameznih vrst izdelkov iz zlata, srebra in platine.
V nastopnem seznamku je popisano, kako naj se označujejo z zakonito predpisanimi žigi izdelki, ki se najpogosteje pojavljajo v prometu. Kratice v besedilu pomenijo:
I: imenski žig ali tvorniški znak proizvajalčev.
D: državni žig čistine.
A 1 h a 1 e : glej zapestnice.
Amuleti:
a) ploščnati amuleti v obliki zavitka ali ploščnate škatle z I in D na škatli; ostali deli z D; verige se žigosajo kakor navadne verige;
b) amuleti v obliki novca, elipse in drugih oblik se žigosajo z I in D tako, da je pol žiga na amuletu, polovica pa na obročku;
c) amuleti za konje in ostalo živino se žigosajo na licu z I in D, prepone na nasprotni plati z D.
Belenzuci: glej zapestnice.
Bokali: z I in D na robu; pokrov, dno in roč
z D.
. B r o š e : z I in D na koncu glavnega dela (po možnosti odznotraj). Če to ni mogoče, se lahko označujejo z istimi označbami na zaklepu, in sicer na njegovem glavnem delu. Okraski na brošah, kolikor niso spojeni, se označujejo z D.
Budjelari: glej denarnice.
Burme: glej prstani.
Cedilca: z I in D na zdelioo odzunaj; ročaj z D. Ako so na dve zdelici, se označujeta obe z I in D. Okraski na zdelici, kolikor niso spojeni, z D.
Cerkvene stvari:
a) Evangelijske cerkve (augsburške in helvetske veroizpovedi) :
kakor pri rimsko-katoliški cerkvi;
b) grško katoliške cerkve:
kakor pri srbski pravoslavni cerkvi;
c) islamske veroizpovedi;
1. Alem (demant): z I in D na vsaki glavici, pero z D.
2. Buhurdar (kadilnica); z I in D na tabli, oturku (posodi za ogenj) in kapku (posodi za kadilo); ostali okraski po možnosti z D.
8.	Enam (škatla za sveto knjigo): z I in D na dnu in pokrovu.
4. Ibrik (vrč za umivanje): z I in D na robu; pokrov, ročaj in zvezda z D.
5. Skodelica za kavo: z I in D na robu skodelice.
6. Siša (steklenica za dišave) z I in D na dnu; če je zamašek (čep) iz srebra, se označi z D.
7. Testije (posoda za blagoslovljeno vodo); z I in D na robu, na pokrovu in zvezdi z D.
8. Zarfi (obodna stojalca za skodelice) z I in D na dnu.
d)	Hebrejske veroizpovedi:
1. Hanukias (svečnik za praznik »hanukiu«) z I in D na dnu in sprednjem delu, rame z D.
2. Hodes: z 1 in D na podstavku in omarici, stiki z D.
3. Kazalce (apundator): roka in krona z I in D; verižice kakor druge verige.
4. Megila: z I in D na kroni, cevi in kapsuli; držaj z osjo z D.
5. Nakit za toro:
a) krona (aftara) z I in D na obroču in na nakitu, zvončki z D;
b) tablice z I in D na tabli, kroni in na oba leva; verige kakor druge verige;
c) teorat, vito, zvitek (sefertora) z I in D na dnu in na srednjem delu, zvončki z D.
6. Paskacinija (mačica) z .1 in D na vse štiri spodnje table; ena noga z D; nakit na srednjem kosu z I in D; skodelice (6 kosov) z D.
7. ltasasa (hišna svetiljka) z I in D na zadnji plošči, na katero je privitih 7 svetiljk; noge z D.
8. Viseče svetilnice za tempel se označujejo kakor druge take svetilnice.
e; Rimsko-katoliške cerkve:
1. Ciborij: z 1 in D zunaj na robu in podstavku; patena tudi odspodaj z D.
2. Ciboriji za sveto popotnico: z I in D na podstavku; Čaša, pokrov in križ z D.
3. Kadilnice: z I in D na podstavku, robu in pokrovu, obroč z D; ako ima kadilnica mesto podstavka noge, se morejo označiti z I in D. Verige kakor druge verige.
4. Kazalec (manduetor): z I in D ročaj in roka.
5. Kelihi: z I in D zunaj na robu in na podstavku.
6. Križi, ročni: z I in D na nasprotni strani križa in to pri dnu. Če je križ na podstavku, ki tvori z njim celoto, je žig vtisniti samo na podstavek. Če je pa podstavek na vijak, se mora označiti z I in D tako križ kakor podstavek.
7. Križi škofov, prelatov; kanonični za prsa: z I in D z nasprotne strani (reverza); če to ni mogoče, neposredno ob obročku; verige kakor druge verige.
8. Krizi z iazpelom: z I in D noge in venci
9. Ladjica, v kateri se hrani kadilo: z I in D na podstavku, zdelici in žlički; pokrov z D.
10. 'Lestenci, veliki lestenci: z I in I) na robu, kupolici in na tri, eventualno na 4 obroče, na katerih so zataknjene verige in na pokrovu. Okraski figur, angelov, svečnih nosilnikov, križi in podobno z D. Verige, kakor druge verige; če so obroči verig večji ko 5 cm, se mora vsak del označiti z I in D, kolikor niso spojeni.
11. Lestenci, manjši lestenci (brez okraskov): z I in D na robu pokrova in na križu; verige kakor druge verige.
12. Lumla: z I in D v sredini.
13. Monštranca: z I in D na podstavku in držaju, okraski in figure, kolikor niso spojene, z D.
14.	Patena:	z I in D na robu.
15.	Patene	za sveto popotnico:	z	I	in	D	na	robu,
pokrov	in gornje kapsule z	D.
16.	Posoda	za sveto vodo: z I in	D	na	robu,	ročaj
z D,
17. Pušica z oljem za sv. krst: z I in D vse tri pušice, a ko so spojene, in sicer na dnu; ako so pušice ločene, se mora vsaka posebej označiti z I in D.
18. Pušica z oljem za sv. popotnico iz 3 delov: z I in D na srednjem kosu, spodnjem delu in pokrovu; križ z D.
19. Svečniki: kakor drugi svečniki.
20. Škofov svečnik (lumen fidei); z I in D na podnožju in držaju, dno cevi (profitel) z D.
21. Škofova palica: z I in D polž in vsi trije deli palice.
22. škropilnica: z 1 in D na robu in ročaju kotliča, škropilo z D.
23. Umivalnik: z I in D na robu umivalnika; vrči blizu ročnika in pokrova z D.
24. Vrčki s spodnjim krožnikom: z I in D ob strani blizu ročaja; pokrov z D, krožnik z I in D.
25. Zvončki: z I in D na robu, bat (kembelj) z D.
f)	Srbsko-pravoslavne cerkve:
1. Darohraniteljica: z I in D kelih, posoda za vino, mirnica, posoda za hleb (čestica) in dve žlici, potem posoda: na dnu in pokrovi, ostali deli po izprevidnosti.
2. Diskos (okrogli krožnik s podstavkom) z I in D na robu zdelice in na podstavku.
3. Kadilnice:	kakor	kadilnice	rimsko-katoliške
cerkve.
4. Kadilnice in posode za kadilo: kakor v rimskokatoliški cerkvi.
5. Kelih: z I in D na podstavku, srednjem kosu in robu.
6. Kivot (škatla ali cerkvica): z I in D spodnji del in pokrov; ostali deli po možnosti z D.
7. Kopje: z I in D na držaju in konici; križ z D.
8. Kotel za sveto vodico: z I in D na robu podstavka.
9. Kotel za krščenje: z I in D na zgornjem robu in na dnu, cevi z D.
10. Križi: kakor v rimsko-katoliški cerkvi.
11. Krone za poroko in venci: z I in D na spodnji obroč; členi in postranski deli z D.
12. Krožniki: eden z Materjo božjo, drugi z razpe-pelom Kristusovim z I in D. Ce so slike narejene iz posebnega kosa, se tudi one označujejo z D.
13. Lestenci: kakor lestenci rimsko-katoliške cerkve.
14. Naprsni križ (panagija): z I in D na spodnji plošči z nasprotne strani ali na ušescu križa; verige kakor verige.
15. Ognjišče: z I in D na robu in podnožju, držaj z D.
16. Pankandilon in polikandilon: z I in D na srednjem delu; nakiti, ročice, cevi in tablice z D.
17. Petohlebnica: z I in D tabla; petohlebnica na zgornjem delu in dnu. Posode za olje, vino in pšenico prav tako na spodnjem delu z I in D. Pokrov z D. Svečnik z I in D; cev z D.
18. Posoda za krst (mizo): z I in D na dnu in na pokrovu.
19. Ripide: z I in D na ripidi in držaju.
20. Svečniki na 7 ročic: veliki svečniki za 4 sveče — primikiri, dikiri, trikiri (za eno, dve in tri sveče) se označujejo kakor svečniki ali polileji.
21. Svetilnice: z I in D na dnu, strehi in vratih; ročaj z I.
22. Štaka (škofova palica); z I in D na vseh sedem glavnih delov; jabolka in križ z D.
23. Teplota (posoda za toplo vodo): z I in D, vrč od strani blizti držaja in pokrov; držaj z D.
24. Zvezdice (asteriskus): z I in D na obe šibiki in sicer samo na enem koncu; zvezdice z D.
25. Žlice: z I in D na držaju z nasprotne plati.
Cerkveni svečniki: kakor cerkvene stvari.
Cerkvene s v e t i 1 j k e : kakor cerkvene stvari.
Cigar ni ustniki: zl in D na robu; prav tako
tudi cev, kolikor je izdelana iz plemenitih kovin.
Cvet (veje): z I in D na večjih delih in na igli; z D na manjših delih in priveskih; verižice na enem kraju z I, na drugem pa z D.
Casovniki (kronometri): glej ure.
Čaše: z I in D na robu, če ima čaša držaj in pokrov, se tudi ti deli označujejo z I in D.
Čaše za potovanje (sestavljene iz več premičnih obročev, ki se raztegnejo); z 1 in D največji obroč zgoraj na robu; zadnji obroč z dnom z I in D na dnu.
Čašice za jajca: z I in D na zunanjem robu; podstavek z D.
Č e b r i č i (kabliči); na dnu ali na robu blizu ročaja z I in D; ročaj in noge z D; pokrov z I in D; okraski, če mogoče z D.
Čepi (zamaški): zliuDna robu ali na glavi.
Č i n i j a (skledica): z I in D na zunanji strani dna; ročaji, če so zraven, z D.
Darila: glej ustanovne stvari.
Denar: za nakit z I in D na robu.
Denarnice: z I in D na zaklepki.
D i j a d e m i (krone okoli čela): z	I	in D	na enem
koncu, z D na drugem. Okraski,	kolikor	niso	spo-
jeni, z D.
D i v i t i: glej tintniki.
D j e r d a n i: glej ogrlice.
Držaji:
a) za palice, dežnike, solnčnike in biče z I in D na robu; okraski na držajih se označujejo, kolikor niso spojeni, z D.
b) za nože in vilice z I in D na robu.
D u v a n j a r e : glej škatle.
Glave: glej držaji za palice.
Glavniki (odnosno okovi na njih): na enem kraju z I in D.
G r i v n e : glej zapestnice.
Gumbi:
a) za srajce, ovratnike in podobno z I in D na spodnji strani.
b) za manšete,'če sta oba dela zvezana z verižico in je verižica spojena z obema gumboma: z I in D na notranji plati gumba; če pa sta gumba zvezana s členki, karabinko in podobnim, z I in D na glavah odznotraj; zveze z D.
c) za telovnike (oprsni okrasek): z I in D na členu kar najbliže krogli.
H and ža r i : z I in D na ročaju; okovi okolu kosti in ostali deli z D.
Hladilniki (vedra za led): z I in D blizu roba, držaji in dno z D; pokrov z I in D.
I b r i k (posoda za vodo in kavo): z I in D na robu ibrika, pokrov in ročaj z I in D.
Igle: za lase, prsa, kravate in podobno z I in D na glavi in igli; okraski z D, če ni mogoče, pa še en D poleg D na glavici in igli. Verižice daljše od 8 cm z I
in D; če je verižica prispojena na glavico, se označuje samo na koncih z D. Dvojne igle, spojene z verižico: obe igli z I in D; verižica z I in D na eni strani, če se glavica ne more žigosati, se udari še en D poleg D na igli. Če je glavica iz srebra, igla pa iz zlata, se označuje igla z žigom za mešane izdelke. Pri velikih iglah za lase (za frizure), pri katerih je glava iz zlata, igla pa iz srebra, se označujejo vsi deli, ki so samo priviti, z D.
J a n j o š i (talisman za ženske): glej amuleti.
Jatagani: glej lovski noži.
J e d i 1 c a	(jedilno orodje): glej žlice, noži	in	vilice.
Kabare	(prsni okras za telovnik): z I	in	D na
eni strani.
Kadilnice: z I in D na strani blizu ročaja; ročaj z D.
K a m e (dolga bodala): glej držaji.
Kante (vrči):
a) na dnu ali na robu blizu ročaja z I in D. Podnožje, če je iz enega kosa, z I in D; če nima noge, eno z I	in D, ostale	pa z D. Ročaj z D; okraski in	ostali postranski deli z	D, če so zvezani s kanto; če	so	samo-
stojni, z I in D;
b) za prilivanje cvetlicam z I in D na robu; ročaj in obroč z D.
Karabinke:	na	ušescu	z	I	in	D;	na	trdnem
delu z D.
K a r i k e : glej obročki.
K a s t r o 1 e : glej sklede.
K e f e : glej ščetke.
Kelhi: z I in D na zunanjem robu in podnožju,
okraski z D.
K e s e : glej denarnice.
Klešče:
a) za kolače, salato in podobno: z I in D na enem delu, na drugem z D.
b) za orehe: z I in D na enem koncu, na drugem z D.
K 1 e š č i c e (mašice) za kolače, sladkor in podobno, če so iz enega kosa, z I in D na zavinku; če so pa iz dveh ročic na šamire, se označujeta oba konca z D.
Ključi: z I in D na zgornjem delu.
Kljuke za ključe: z I in D na obroču in kljuki.
Kolajne: glej spominske kolajne.
Kompas: z I in D na dnu; če o ni mogoče, na robu ali na glavici.
Korice (nožnice): za sablje, nože, handžare in podobno: če so vseskozi iz plemenitih kovin, se označujejo na robu z I in D; obročki z D; če je med nožnicami koža ali podobno, se vtisneta na zgornji rob in na spodnji del I in D. Obročki in ostali deli z I in D.
Košarice: za kruh, jedilca, sadje, cvetje in podobno: na dnu z I in D; ročaji z D; pokrov z I in D; če imajo noge, se označujejo z D; Če ima košarica predale, vSak predal z D.
K r č a g : glej vrči.
Križi: za verske namene kakor cerkvene stvari; če se rabijo za nakit, z I in D na križu; D na pritiklinah.
Krone: za kipe z I in D; galerija in križ z D.
Krožniki: z I in D mi robu zunaj.
Kupice: brez podstavka z I in D na robu; s podstavkom z I in D na robu in podstavku; če ima kupica pokrov in ročaj, oboje z D.
Lampe: glej svetiljke.
Lasnice (gumbi): z I in D na igli neposredno ob glavici; verižice, priveski in podobno, kolikor niso spojeni, se označujejo z D.
Laterne: glej svetiljke.
Lij: zlinDna strani blizu ročaja; ročaj z D.
Lonci: z I in D na robu, ročaju in pokrovu; eventualne noge z D.
Lonci za cvetice: z I in D na robu, ročaj z D.
Lopatice: za torte, presno maslo, ribe in podobno, če so iz enega kosa, z I in D na držaju; če so iz dveh kosov, vsak kos z I in D; votli držaji z D.
Lovorjev venec: zlinDna mestu, kjer se križata obe veji.
Lovski noži:zIiuDna robu, nožnice (korice) na robu z D.
Lovski rogovi: z I in D na robu; obroči z D.
Meči: zlinDna ročaju, drugi deli z D. Nožnice kakor nožnice.
Medalje: glej odlikovanja.
Medaljoni: z I in D na robu.
Namizni nastavki:
a) za cvetje z I in D na robu in podnožju; držaji, koder so, vsak z D.
b) za sadje, kolače in podobno z I in D zunaj na zgornjem robu; podnožje z D; če je podnožje na vijak, pa z I in D.
Naočniki: glej: okviri.
Napisi: za tablice in podobno z I in D na robu.
Naprstniki: z I in D na robu.
Obeski:
a) če predstavljajo razna bitja, n. pr. človeka, leva, ribo, ptico, konja in podobno, jih je označevati z I in D, in sicer na samem obesku. Ce se na obesek ne morejo vtisniti predpisani žigi, potem naj se v skrajnem primeru vtisnejo na členku, ki je spojen na obesek, in sicer neposredno ob samem obesku; če je na obesku več okraskov, naj se, kolikor niso ti spojeni, označujejo z D.
b) iz derarjev za nakit se označujejo na robu z I in D. Če gre za domač ali inozemski denar, se je ravnati po točki 2. čl. 2. uredbe.
Obešalniki za uro:	z I in D na zgor-
njem robu.
Obročki: z I in D na glavnem delu; zaklepke prav tako.
Odlikovanja (redi): velika z I in D na poglavitnem delu, postranski deli z D; manjši redi z I in D na obročku.
Ogledala: z I in D na okovje in ploščo; držaj z zadnje strani z D.
Ogrlice:
a) z I in D na glavnem delu, veriga pa na obeh koncih. Okraski na ogrlici, kolikor niso spojeni, se označujejo z D. Ogrlične zaklepke so ponavadi zaponke z dedcem in matico. Dedec se označuje z I in D, matica z D.
b) iz denarjev sestavljene: z I in D na vsakem kosu denarja; na zaponkah kakor pod a). Kadar gre za domač ali inozemski denar, se je ravnati po točki 2. čl. 2. uredbe.
O k 1 o p i: glej amuleti.
Okovje:
a) za cekine in denar z I in D na okovju samem. Če to ni mogoče, na spojenem členu z I in D. Člen mora biti tako spojen, da je njega večji del na okovu.
b) za naočnike z I in D blizu šarnira — tečaja;
c) za rogove, biče, palice in podobno z I in D na robu;
d) za čaše in pokrove z I in D na ročaju; pokrov z D.
Okviri:
a) za slike, ogledala in podobno z I in D na robu; če so zraven tudi verižice, ki drže sliko, se označujejo konci verižice z I in D;	§
b) za torbice, za cigare, denarnice, za škatle itd. z 1 in D blizu spone.
Ostroge: z I in D na obeh ostrogah.
Palte ali plošče: glej podproge.
Pahljače (Lepeze): z I in D na obeh skrajnih kosih; postranski deli, n. pr. verižice, obročki in podobno z D.
Pas: glej podproga.
Pasji ovratnik: če je iz enega kosa, z I in D; Če je iz dveh kosov, vsak kos z I in D; zapone z D.
Pečati: z I in D na zgornjem delu ali držaju.
Pepelniki: z I in D na robu; če je kaj postranskih delov, ti deli z D.
Peresa: glej držala.
Peresniki in držala za svinčnike: če so vsa iz dragocene kovine, z I in D na cevi; držalo, če mogoče z D. Pri inozemskih peresnikih zgornji del z D, če mogoče tudi spodnji del. Držal z majhno količino dragocene kovine ni treba puncirati (čl. 17., točka 6., zakona).
Piščali: z I in D na glavnem delu ali na obroču.
Piščalke: z I in D poleg obročka.
Platnice: za mape, albume, knjige in podobno; če so platnice vse okovane, se označujejo hrbet in stranice z I in D; če je okovje iz več delov, se označuje vsak del z I in D.
Podproge (pafte-spone): z I in D na robu vsakega dela. Okraski, kolikor niso prispojeni na samo spono, se označujejo z D. Ce so na sponi verižice prispo-jene na člen, se lahko žigosajo na obeh plateh z D.
Deli podproge, tako zvani kosi (parčeta), se označujejo vsak z I in D. Če so ti kosi medsebojno prispojeni, se vtisne na dva kraja in v sredi I in D.
P o g 1 i c e : glej igle.
P o 1 i 1 e j i: glej svečniki.
Pomikala: z I in D na primernem	mestu.
P o s i p a č i: za poper, sladkor	in	podobno	z I in
D na spodnjem delu; D na pokrovu.
Posode :
a) za razhlajevanje presnega masla z I in D na robu in na pokrovu; podnožje in verižice z D;
b) za cigare z I in D na ročaj; drugi deli, če jih je kaj, z D;
c) za kuhanje jajc z I in D na robu in pokrovu; glavica z D.
Pritiskalniki (za pisma); z I in D na plošči pri robu; prazni okviri prav tako; pritikline z I in D ali vsaj z D.
Prstani:
a) poročni z I in D odznotraj, žig do žiga; z glavico in kamenjem v okovju, izpod katerih so potegnjeni členi, z I in D na glavi; na člene D.
b) iz inozemstva uvoženi se označujejo z D, in sicer odzunaj.
Razpela: glej cerkvene stvari.
Raženj za pečenje: z I in D blizu ročaja; če je ročaj iz plemenite kovine, se označuje z D.
Ročai sablje: zlinD na Dovrazu; glavič z D.
Rog za govor: zlinD blizu roba glavnega dela in na ustih.
Samovari: z I in D blizu ročaja in na pokrovu, eno nogo, ročaj, glavico na pokrovu in stojalu za svetil j ko z D.
Servijetni obroč: zlinD blizu roba.
Sklede: kakor krožniki, vaze in podnosniki.
Skodelice: za čaj, kavo, juho in podobno z I in D na robu in dnu, ročaj z D.
Skodelice: za omake z I in	D	na	skodelico,	dno
in krožnik; Če je skodelica iz enega	kosa,	se	vtisneta	na
rob zunaj I in D. 2lica kakor žilice.
Slušala: iz enega kosa z I in D blizu ust; iz več kosov na vseh prostih delih z D; na obeh zunanjih z I.
Sodčki: z I in D na koncu doge z ene in druge plati; pipo in dno z D. Okraski na sodčku se označujejo z D, kolikor niso spojeni na glavni del.
Solnice: navadne z I in D na dnu; dvojne na vsakem dnu; ročaj z D.
Spominske kolajne, lci niso kovane v državnih kovnicah: z I in D na telo v bližini roba; izjemoma je dovoljeno vtisniti žige tudi na ušesce, in sicer tako, da je žig neposredno ob kolajni. •	|.
Stebri: za toplomere z I in D na <podstavku, z
D na stebru.
Steklenice: z I in D na vratu; zamašek (čep)
prav tako.
Stojala:
a) za steklenice za olje in kis, za gorčico, z I in D na spodnjem delu, držaj z D;
b) za zobotrebce z I in D na glavnem delu; če je zraven pokrov, se označuje z D.
c) za čaše z I in D na robu, ročaj z D;
d) za cigarne ustnike z I in D na obeh držajih;
e) za jedilni list in okvir za jedilni list z I in D na notranjem in zunanjem tečaju, držalo z D;
f) za krožnik za cigare z I in D na glavnem delu; ostali deli, če niso spojeni, z D.
g) za sol, poper in papriko z I 5n D n* držaju; če je na nastavek spojena tudi pušica za zobotrebce, ee označuje ta na robu z D.
Stojalca: za nože, vilice in žlice z I in D na obeh koncih.
Stroji:
a) za kuhanje kave z I in D na robu in na spodnjem delu; pokrov, glavica na pokrovu in pipe z D. Stiskalnik z I in D.
b) za kuhanje jajc z I in D na robu, notranji nosilnih na plošči, pokrov in glavica z D. Podstavek za gorilnik na podstavni ploščici z I in D; ena noga, svetiljka na stranskem ostenju in dnu, pokrov svetiljke in držaj z D.
Svečniki: z I in D na podstavku; cev in kolut z D; lestenci z I in D na srednjem kosu; vsaka ročica in glave z D; ploščice z I in D; nakit na srednjem kosu z D. *
Sveti 1 j k e :
a) za salon z I in D na vseh večjih delih, na manjših z D;
b) na špirit in podobno z I in D na posodi za špirit, olje itd. v bližini držaja; držaj, podnožje in pokrov z D.
Svetilnice: z I in D dno, streha in vrata; držaj z D.
Svinčniki: glej držala.
Š a m i j e (čelni trakovi): z I in D na enem koncu; drugi konec z D. Okraski, kolikor niso spojeni, se označujejo z D.
Ščetke:
a) za britje: z I in D na spodnjem robu; če je šče;k.i v oklepu, se tudi ta -označuje z I in 1);
b) za obleko: z I in D na robu;
c) za zobe, lase,	nohte: kakor ščetke za obleko.
Š č i t i: z 1 in D	na	spodnjem robu.	Ce je	ščit iz več
delov, se označujejo ti deli z D.
Škarje:	z I in D na eni ročici; na drugi z D.
Škatle (pušice):
a) za tobak, sladkor, puder in podobno: z I in D dno in pokrov. Če je pušica prevlečena z loščem ali sklenino, se vtisnejo žigi na notranji rob ali odprtino. Če je pokrov tobačnice iz dveh kosov, tako, da se eden v	drugega potegne,	se	označujeta oba	z D.	Koder je
zraven ključavnica,	se	označuje z D;	prav	tako tudi
ključi;
b) za ure z I in D na vse pokrove odznotraj; vrat in obroč z D.
Tase: z I in D na robu zunaj.
Tase za serviranje: z I in D blizu roba in na dnu; ročaj in okraski z D.
Tehtnice : z I in D na vzvodu in na vsaki skledi, z D na jezičku.
T e p e 1 u k i (zlate in srebrne plošče na ženskih pokrivalih): z I in D na robu; če so na tepeluku kubeta (kupole), se označujejo, kolikor niso spojena na glavni del, z D.
Tintniki: posode za črnilo in sipo z I in D; pokrov z D; podstavek z I in D; noge, držaj, figure in ostali postranski deli z D.
Toke: glej gumbi.
Torbe, ročne:
a) če je držaj in mošnja (mreža) iz dragocene kovine, z I in D na obeh koncih masivnih delov; priveski, če niso spojeni, se označujejo z D.
b) okviri ročnih torb iz kože, svile ali podobnega z I in D na vsako stran (na spodnje dele); zak'epka z D; verižice se označujejo kakor verižice pri vseh vrstah torb.
Tulci: za palice, jezdni biči (korobači) in podobno z I in D.
Uhani : običajni z zaklepko z I in D na zgornjem delu zaklepke, in sicer ob uhanu samem. Obeski, ki so na uhanu, se označujejo, kolikor niso spojeni z uhanom, z D. Prav tako je ravnati z uhani na kljuke. Verižice na uhanih se označujejo kakor navadne verižice.
Umivalniki: z I in D na robu. Verige, koder 60, se označujejo kakor verige.
Ure:
a) domači izdelki z I in D na vsakem pokrovu odznotraj; vrat in obroček z D;
b) iz inozemstva uvoženi izdelki z D na vratu in obročku, in sicer tako, da se krona izvleče, vrat pa natakne na kljun nakovala in pritisne žig. Ako je kljun nakovala predebel, se namesto kljuna vstavi žebelj ustrezne debeline, in se tako na nakovalu izvrši žigosanje;
c) ročne brez vrata, ki služijo obenem za zapestnice, z I in D na zaktepki (vzmetu) verižice in po možnosti tudi na uri (ali na členu ali na sami uri). Tako ure se označujejo, če so uvožene iz inozemstva, z Di
d)	vdelane v trakove, kožo in podobno, se zaznamujejo z I in D na obročku ure, če ga ni, na dnu.
Usekači za sveče: glej škarje.
Ustanovne stvari; n. pr. noge, roke, oči svetnika in podobno se označujejo z I in D na primernem mestu tako, da se stvar ne pokvari.
V a z,g :
a) za cvetje z I in D na robu; ročaji, kolikor jih je, z D;
b) za kompote, kolače in podobno z I in D blizu ročaja, na dnu in	pokrovu. Če ima	vaza	noge, se	zaznamuje ena noga	z D; okraski, kolikor	niso spojeni,
z D.
Verige:
a) masivne, ki niso daljše ko 60 cm, z I in D na obeh plateh in v sredi; če so verige daljše od 60 i n, z I in D v razdaljah 20 cm; masivne v dolžini 20—35 cm z I in D na štirih mestih, in sicer dva na koncih in dva med konci v enaki razdalji.
Če so verige dvojne, se oba dela označujeta z I in D.
b) kratke (oficirske) z I in D na enem koncu; na drugem z D; obeski in pomikala z D.
c) votle, bodisi	dolge ali kratke,	se označujejo,	kolikor o prispojene,	na obeh plateh z	I in	D.
Vilice: z I in D na koncu držaja na zadnji strani; s pripravo za prijemanje	mesa	z I	in	D	na
zgornjem delu; priprava z D.
Vrči: za vodo z I in D	na robu;	kljun z	D.
Vžigala (kresala): z I	in	D pokrov	ali	obroč
ali dno.
Zamaški: glej čepi.
Zaklepke:	1
a) za pasove, plašče in podobno z I in D na Obeli delih;
b) za torbice, mošnje, denarnice in podobno z I in D na obeh delih.
Zapestnice (brasleti, obroči):
a) filigranske izdelave: če so deli spojeni, se označujejo na zaklepki z I in D; če posamezni deli niso spojeni, se označuje vsak kos z I in D; prav tako tudi zaklopka;	,
b) gladke: z I in D na zaklepki — vzmeti; okraski, kolikor niso spojeni, so označujejo z D;
c) votle: vsaka polovica z I in D ali na robu ali na zaklepki;
d) podobne okroglemu obroču: z I in D na spojnem mestu;
e) pletene iz več vrst: na vsaki zaklepki z I in D;
f) z biseri, koralami in podobnim: z I in D na zaklepki, posamezni deli z D.
Z a p o n e :	za plašče ali podobno z I in D na
petlji; z D na zaponi. Če so zapone velike, se vtisneta na oba dela I in D.
Z a t i č n i k i (odčepniki) z I in D na držaju.
Z a ž i g a 1 n i k i : glej vžigala.
Zobotrebci: z lin D na glavnem delu.
Z v e č k e :	(nadomestila za zvonove) na glavnem
delu z I in D; zvončki z D.
Zvonovi : z I in D na držaju in robu; bat z D.
900/1000	900/1000	800/1000
* Vi žigi niso pravilni, ker so številke na njih napačno postavljene. — Op. ur.
Dodatek III.
Državni čistinski žigi.
(Sedaj veljavni po 51. 22. uredbe.)
1.	Izdelki iz zlata, a) Domači izdelki Veliki žigi:
»Glava Miloša Obilica«.
750/1000
583/1000
958/1000
Mali žigi:
»Pšenični klas«. * *
840/1000
750/1000
b) Inozemski izdelki; ■»Sokol«.
5H/1000
588/1000 2. Izdelki iz srebra, a) Domači izdelki. Veliki žigi:
»Glava kmetice«.
950/1000
950/1000	900/1000	800/1000
b) Inozemski izdelki. »Galeb nad vodo«.
800/1000
3. Izdelki iz platine.
a) Domači izdelki. »Hrastov list«.
950/1000
b) Inozemski izdelki. »Bokal«.
950/1000
4. Mešani izdelki.
A. Izdelki iz zlata in srebra in obratno.
a) Domači izdelki.
»Kuna«.
583/1000 zlato
800/1000 srebro
b) Inozemski izdelki. »Orlova glava«.
583/1000 zlato	800/1000	srebro
B. Izdelki iz platine in zlata in obratno.
a) Domači izdelki »Riba«.
950/1000 platina
583/1000 zlato
* Ti. žigi niso pravilni, ker so številke na njih napačno postavljene. — Op. ur.
b) Inozemski izdelki. »Meč«,
950/1000 platina
583/1000 zlato
5.	Žig za izvoz.
»Trolist. lipe«.
p--
Dodatek IV.
Državni čistinski žigi.
(Razveljavljeni po čl. 63. uredbe.)
A.	Za zlato.
a)	Domači izdelki. Veliki žigi:
»Solnce v krogu«.
»Glava Miloša Obilica«.
750/1000
583/1000
Mali žigi:
»Ptici z vejico«.	»Levja	glava«.
750/1000	583/1000
b)	Inozemsko zlato.
»Meč med lovorovima vejicama«.	»Bokal«.
750/1000
583/1000
B. Za srebro, a) Domači izdelki. Veliki žigi:
»Mlad mesec«. »Kladivi	»Merjaščeva glava«,
križem zvezani«.
900/1000	800/1000	750/1000
Mali žigi:
»Merkurjeva palica«.	»Krokarjeva glava«.
»Kozlova glava«.
900/1000	800/1000	750/1000
b) Inozemski izdelki.
»Konjska glava«.	»Krona«.
800/1000	750/1000
14.
Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti kmetov.*
Na osnovi člena 15. uredbe o zaščiti kmetov izdajam avtentično tolmačenje členov 6. in 8. uredbe,** ki se glasi:
Po odstavku (*) člena 6. uredbe so z uveljavitvijo uredbe o zaščiti kmetov odložene vse prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imovine kmetov, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz člena 8., odstavka (*)• Ta odložitev velja tudi za primere, v katerih je imel po členu 2. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov*** upnik pravico, zahtevati zaradi izterjave obresti nadaljevanje ustavljene javne prisilne prodaje dolžnikove premične in nepremične imovine ali nadaljevanje ustavljene prisilne uprave, odnosno dovolitev nove prisilne prodaje. Neporavnane obresti kakor .tudi sodni stroški za izterjavo teh obresti se morajo vračuniti v dolgovno glavnico po odstavku (“) čle-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« t. dne 29. decembra 1933., št. 300/LXXXVII/826.
** Službeni list« št. 613/97 iz 1 1933.
*** »Službeni list« št. 799/104 iz L 1932.
na 3. uredbe o zaščiti kmetov in se ne štejejo za dolgove kmetov, nastale izza dne 20. aprila 1932.
V Beogradu, dne 20. decembra 1933.; št. 118.831.
Minister pravde
B.	Maksimovič s. r.
(To tolmačenje je objavljeno v št. 294 z dne 22. decembra 1933. in je od tega dne v veljavi.)
15.
Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.*
Na osnovi člena 59. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov** izdajam sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo naslednje avtentično tolmačenje:
Sodne odločbe, s katerimi se je po členu 5. uredbe o posredovalnem postopku*** uvedlo posredovalno postopanje, ostanejo v veljavi tudi po ukinitvi uredbe o posredovalnem postopku. Dokler traja posredovalno postopanje po teh odločbah, se ne more dovoliti zoper dolžnika nobeno izvršilno in zavarovalno sredstvo, marveč so s temi odločbami zvezane vse posledice, ki so predpisane z uredbo o posredovalnem postopku.
V Beogradu, dne 20. decembra 1933.; št. 118.832.
Minister pravde
B.	Maksimovič s. r.
(To tolmačenje je objavljeno v št. 294 z dne 22. decembra 1933. in je od tega dne v veljavi.)
16,
Prepoved
uvoza in prodaje preparatov, ki niso prijavljeni niti odobreni.f
Po prijavi stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil Sp br. 2067 z dne 6. oktobra 1933., na osnovi § 3. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in členov 3., 11., 14., 20., 23. in 30. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah je gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje z odločbo z dne
10.	novembra 1933., S. br. 18.579, odredil:
»Da se prepovedujejo v vseh lekarnah proizvodnja, uvoz in prodaja tistih registriranih preparatov, ki do dne 5. oktobra 1933. niso bili prijavljeni niti po ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje odobreni in za katere ni v predpisanem roku niti zaprošena odobritev, in sicer:
1. Antireomin, firma mag. Mrkušič, Konjic;
2. Arsoferin, firma apoteka H. Jajst, Dunaj, zastopnik Tezeus, Maribor;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	decembra 1933., št. 300/LXXXV11/827.
** »Službeni list« št. 633/100 iz 1. 1933.
*** »Službeni list« št. 49/7 (67/10, 80/12), 236/36 in 461/72 iz 1. 1933.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« štev. 273/LXXX/776 iz 1. 1933.
3. Abijon, firma Sachsische Serumvverke, zastopnik Izis d. d., Beograd;
4. Alergeni, firma Sachsische Serumvverke, zastopnik Izis d. d., Beograd;
5. Asmaverin pilule, firma mag. Arko, Zagreb;
6. Afluol, firma mag. Arko, Zagreb;
7. Antigripol, firma mag. Božič, Beograd;
8. Bartuličeva ljek. mast, firma mag. Bartulič, Zagreb;
9. Bardane Stabilis, firma Dause in komp., Pariz, zastopnik Vardar, Beograd;
10. Blenosan, firma mag. Božič, Beograd;
11. Bedomin, firma Marica Imšeljecka, Beograd;
12. Vaginal, firma mag. Manojlovič, Beograd;
13. Gastricin, firma Ap. Zum heiligen Geist, Dunaj, zastopnik Tezeus, Maribor;
14. Gon, firma mag. Penič, Zaprešič;
15. Droserin, dr. Weil, Frankfurt, zastopnik Izis, Beograd;
16. Epileptikon, firma dr. Weil, Frankfurt, zastopnik Izis, Beograd;
17. Erigon, firma dr. Wander, Zagreb;
18. Elza pilule, firma mag. Evgen Feler, Zagreb;
19. Elza-Fluid, firma mag. Evgen Feler, Zagreb;
20. Elza zagorski sok, firma mag. Evgen Feler, Zagreb;
21. Elza Švedske kapljice, firma mag. Evgen Feler,
Zagreb;
22. Jod Gloma, firma dr. Wander, Zagreb;
23. Hifal in Hifal z jodom, firma Sachsische Serumvverke, zastopnik dr. Najman, Zagreb;
24. Kina železno vino, firma mag. Rašteter, Vršac;
25. Kascagar, firma mag. Arko, Zagreb;
26. Kolobiase, firma Duze in komp., Pariz, zastopnik Vardar, Beograd;
27. Kolobiase OR., firma Duze in komp., Pariz, zastopnik Vardar, Beograd;
28. Kolobiase sufre, firma Duze in komp., Pariz, zastopnik Vardar, Beograd;
29. Kolobiase d. Eten, firma Duze in komp.. Pariz2 zastopnik Vardar, Beograd;
30. Lakromel, firma mag. Arko, Zagreb;
31. Lecimnirin, firma mag. Arko, Zagreb;
32. Larucin, firma mag. Blum, Subotica;
33. Milanol, firma Atenštet, Radeker, zastopnik Izis,
Beograd;
34. Neoksatin, firma mag. Blum, Subotica;
35. Oriol glob, mast, supoz., firma Galenus, Frankfurt, zastopnik Izis, Beograd;
36. Pilule Kleven, firma Kleven, zastopnik Izis,
Beograd;
37. Perhimal, firma Atenštet, Radeker, zastopnik Izis, Beograd;
.38. Protan, firma dr. Roliila, Italija;
39. Pandorf, firma Saclisisohe Serumvverke, zastopnik dr. Najman, Zagreb;
40. Reusanal, firma mag. Arko, Zagreb;
41. Roborin, firma mag. Arko, Zagreb;
42. Ruski inelem, firma Gavro Bogojevič, Skoplje;
43. Sulfarsenol, firma Lab, zastopnik Izis, Beograd;
44. Sladokol, firma Bakarčič, Ljubljana;
45. Seasik, firma Remedi, zastopnik Izis, Beograd;
46. Salus, firma mag. Antonijevič, Beograd;
47. Sagrada Barber, firma apoteka Geist, Dunaj, zastopnik Tezeus, Marihorj
4S.	Solution, firma Duze in komp., Pariz, zastopnik Vardar, Beograd;
49. Sotozin, firma mag. Margetič, Beograd;
50. Sonmacetin tableta, firma dr. Weil, Frankfurt, zastopnik Izis, Beograd;
51. Somnospasmosan, firma dr. Weil, Frankfurt, zastopnik Izis, Beograd;
52. Spasmosan, firma dr. Weil, Frankfurt, zastopnik Izis, Beograd;
53. Sulfolan, firma mag. Arko, Zagreb;
54. Sirup Kole komp., firma mag. Arko, Zagreb;
55. Sirup hipofosfata, firma mag. Arko, Zagreb;
56. Solutin, firma Duze in komp., Pariz, zastopnik Vardar drog., Beograd;
57. Tiokalcit, firma mag. Manojlovič, Beograd;
58. Toramin tabl., firma Atenštet Radeker, zastopnik Izis, Beograd;
59. Feraibumrio, firma mag. Mrkušic, Konjic;
60. Figol, firma dr. Semelič, Gruž;
61. Fontanon, firma Sachsische Serumwerke, zastopnik dr. Najman, Zagreb;
62. Hudovsin, firma mag. Hudovski, Niš;
63. Hemokrinin tablete, firma Sachsische Serum-werke, zastopnik dr. Najman, Zagreb;
64. Horpan tablete in mjekc., firma Sachsische Serumwerke, zastopnik dr. Najman, Zagreb;
65. Hiperterman. firma Sachsische Serumwerke, zastopnik dr. Najman, Zagreb;
66 Helpoplast, firma Helfennerg, Dresden, zastopnik Izis, Beograd;
67. Hemoferin, firnia mag. Arko, Zagreb;
68. Hemoferin kum. Arzeno, firma mag Arko. Zagreb.
Komisije, ki bodo opravljale redne in izredne preglede lekarn, morajo ob strogem upoštevanju te odločbe preiskati, ali imajo lekarne v zalogi, odnosno ali prodajajo te prepovedane preparate, in morajo vsak primer prijaviti pristojnemu ohlastvu za kazenski postopek.c
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje V Beogradu.
1.7.
Pristop
Perzije k mednarodni konvenciji o prepovedi uporabe belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic.*
švicarsko poslaništvo je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom št. P-8-1 z dne 25. julija ‘1933., da je pristopila Perzija k mednarodni konvenciji o prepovedi uporabe belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic, sklenjeni in podpisani v Bernu dne 26. septembra 1906., priporočeni po prvi konferenci dela v Washingtonu dne 29. oktobra 1929. in razglašeni v
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	avgusta 1933., št. 174/XLIX/524.
»Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.1
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
29.	julija 1933.; Pov. br. 14.679.
18.
Pristop
Peruja h konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.2
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto z dne 13. marca 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila republika Peru h konvenciji za izboljš ,nje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjeni v Ženevi dne 27. junija 1929. (objavljeni v »Službenih novinah« št. 124,/XXXV1I z dne 5. junija 1929.)/' Ta pristop stopi v veljavo v šestih mesecih po notifika-ciji, t. j. dne 10. septembra 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
18.	marca 1933.; Pov. br. 5056.
19.
Ratifikacija
konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po Kanadi.4
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto z dne 9. marca 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je Kanada dne 20. februarja 1933. ratificirala konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjeno v Ženevi dne 27. julija 1929. (objavljeno v »Službenih novinah« štev. 124/XXXVII z dne
5.	julija 1931.),5 in konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjeno v Ženevi dne 27. julija 1929. (objavljeno v »Službenih novinah« št. 132/XLI z dne 15. junija 1931.).“
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
18.	marca 1933.; Pov. br. 4776.
 ------------------
1 ^Prim. pripombo »Službeni list« št. 682/1U5 iz leta 1933.
8 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	marca 1933., Št. 72/XX11/221.
3 »Službeni list« št. 612/81 (zakon), 645/82 iz 1. 1931., št. 40/3, 98/7. 372/36, 409/41, 607, 608/71, 710, 711/88 iz 1. 1932., št. 123/16 iz 1. 1933.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	marca 1933., št. 72/XX11/222.
5 »Službeni list« št. 612/81 (zakon), 645/82 iz leta
1931.,	št. 40/3, .98/7, 372/36, 409/41, 607, 608/71, 710, 711/88 iz 1. 1932., št. 123/16 iz 1. 1933.
“ »Službeni list« št. 650/83 (zakon) iz leta 1931., št. 40/3, 98/7, 372/36. 409/41. 607, 608/71, 710, 711/88 iz 1. 1932., št. 123/16 iz 1. 1933,
Izdaja kraljevska oanska uprava Dravske banovine-, njen predstavnik in urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 2. kosu V. letnika z dne 6. januarja 1934____________——
Razglasi osrednje vlade
Tečaj državnih in državno zajamčenih papirjev.
Na osnovi 51. 12., točke 14., finančnega zakona za 1. 1933./34. je gospod minister za finance določil spodaj naštetim državnim in državno zajamčenim papir-naslednji tečaj: v 214 odstotna državna renta za vojno “kodo, nominalle Din 1000'—, po dinarjev 380-—;
7 odstotno posojilo iz 1. 1921., nomi-fiaie Din 100.—, po Din 80'—;
4 odstotne agrarne obveznice, nomii-na'e Din ICO-—, po Din 50-—;
6 odstotne državne obveznioe iz leta ,1^0., nominale Din 100-—, po Din 70'—;
delnice Privilegirane agrarne banke <L d. nomiinale Din 500-—, po dinarjev 4w_.
Ti tečaji veljajo od 26. decembra 1933. do preklica in jih morajo uporabljati vsi državni zavodi in samoupravna telesa v primerili, ko morajo na podstavi pojmih zakonov, uredb in pravilnikov Sprejemati te obveznice kot jamstvo (kavcijo) po borznem tečaju.
Vnaprej doloena vrednost teh pap:r-tev ostane v veljavi za ves čas, dokler traja jamstvo, obračunjeno po tej vrednosti.
5 tem razglasom se zamenjuje odločba kr. 11-55.644 z dne 11. maja 1932.
liroj 11-166 546. — Iz oddelka državnega računovodstva ministrstva za finance v Beogradu, dno 27. decembra
1933.	________
Razglasi kraljevske banske uprave
Vlil, No. 6140/7.	21	2-1
Razglas.
Zaradi odobritve in uporabnega dovoljenja novih objektov tovarne E. Zelenka & Comp. ob Tržaški in Linhartovi ulici v Mariboru, ki so deloma že zgrajeni, je tvrdka zaprosila za kolav-dacijo in predložila potrebne načrte in Popise.
O tem projektu se na podstavi §§ 112., 113. in 122. obrtnega zakona, § 84., odst.
2.,	§ 89., odst. 3.. gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju sai lem in obravnava
na četrtek, 18. januarja 1934.
8 sestankom komisije ob 10. uri pri to-varni, ter se bodo ob tej priliki obrav-Pavale prošnje za vse še ne pravnomočno odobrene objekte.
Interesenti se obveščajo, da so načrti Pameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivi je-1°) da morebitne ugovore vlože do dne-
va obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, marveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. decembra 1933.
*
V.	No. 81/181.	3124—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. januarja 1934. ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnima urami pri hidrotehn. odseku, Ljubljana, Gledališka ulica 8/1 V.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi & besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 1,200.098-08.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.	•
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. decembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 50/33—2.	9
Razglasitev preklica.
S siki epom sreskega sodišča v Kranjski gori z dne 20. decembra 1933., opr. štev. Os 1/33—5, je bila Čebulj Julka, pletilja, prej stanujoča na Jesenicah, Gaspcs eolska c. 1, sedaj na Studencu, v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Čebulj Josip, žel. uradnik na Jesenicah.
Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 30. decembra 1933.
$
S 80/33—3.	13
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Litiji, odd. I., z dne 21. novembra 1933., opr. štev. Os 80/33—3, je bila Slane Slava, zasebnica v Litiji št. 13, zaradi umobol-nosti popolnoma preklicana.
Za oskrbnika je bil postavljen gospod dr. Hubad Josip, sreski načelnik v pok. v Ljubljani, Puharjeva ul. št. 5/III.
Sresko sodišče v Litiji, odd. I., dne 20. decembra 1933.
Og 27/33—4.	# #	18	3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Obrovnika Mihaela, gozdnega delavca v Podgorju 13. srez Slo-venjgradec, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši 10. januarja 1934. svoj pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
1. srečka Srbskega rdečega križa serija 9104, br. 97;
2. srbska tobačna srečka serija 1722, br. 24;
3. 3 %%0 obveznica za vojno škodo serija 3066, br. 708.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I..
dne 28. decembra 1933.
I 397/33-17.	19
Dražbeni oklic.
Dne 29. januarja 1934. dopoldne ob de se tii h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blaitmik, vi. št. 13, 14 in 236.
Cenilna vrednost: Din 43.552— {Vt Din 21.776-—).
Vrednost pritikline: Diin 6.550-—.
Najmanjši ponudek: Din 14.517-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 2. januarja 1934.
I 343/33-10.	14
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1934. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Orešnjevoi, vi. št. 242.
Cenilna vrednost: Din 20.173-—.
Najmanjši ponudek: Din 13.450-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni,
dne 1. januarja 1934.
IV I 1747/33-8.	12
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1984. dopoldne * ob devetih bo pri podpisanem sodi-
šču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Križ, vfl. št. 54.
Cenilna vrednost: Din 18.463-90.
Najmanjši ponudek: Din 12.309-26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 9. decembra 1933.
&
I 556/33—7.	3100
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Koprivnik, vlož. št. 13 in 116.
Cenilna vrednost: Din 30.415-11.
Najmanjši ponudek: Din 20.277-—.
Varščina: Din 3050-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 20. decembra 1933.
I 360/33—11.	20
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga šalek, vi. št. 24 in 119.
Cenilna vrednost: Din 44.810-—.
Najmanjši ponudek: Din 22.405-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šoštanju, dno 16. decembra 1933.
V I 898/33—11.
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: Weekend hišica z gospodarskimi poslopji, lopo za perutnino, vodnjakom in ograjo ter dve gozdni parceli, zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 1132, in zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška, vi. št. 883.
Cenilna vrednost:	Din	59.795-40 in
Din 26.337-50.
Vrednost pritikline: Din 25'— (pri Vi. št. 1132 k. o. Vič).
Najmanjši ponudek: Din 39.863-60 in Din 17.558-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 21. decembra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1.
Sedež: »Ruše.
Dan vpisa: 28. decembra 1933. Besedilo: Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Ruše.
Obratni predmet: Tkalnica, barvarna, belilnica, izdelovanje običajnega perila in prodaja tekstilne robe na debelo.
Imetnik: Fridolin Vlach, tovarnar v Rušah.
Prokura se je podelila Gothardu Ji-raseku iz Ruš, ki podpisuje za tvrdko na ta način, da postavi pod štampiljko tvrdke »Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Ruše,c svoj podpis z označbo prckure.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. decembra 1983.
Fi 266/33 — Rg A III 248/2.
Izbrisale so se nastopne firme: 2
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 28. decembra 1933. Besedilo: Dadieu Moric.
Zbog smrti in opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. decembra 1933.
Rg A II 146/10.
*
3.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 28. decembra 1933. Besedilo: Franc Perkič & Polak. Zbog končanega konkurza in prestan-ka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. decembra 1933.
Rg A TIT 156/7.
*
4.
Sedež: Orlica.
Dan izbrisa: 28. decembra 1933. Besedilo: Andreas Grogi.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Zbog prestanita obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 28. decembra 1933.
Rg A I 135/3.
*
5.
Sedež: Ptuj.
Dan izbrisa: 28. decembra 1933. Besedilo: Max Straschill.
Obratni predmet: zaloga piva.
Zbog smrti imetnika in prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. decembra 1933.
Rg Pos I 137/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga-
6.
Sedež: Velenje.
Dan vpisa: 30. decembra 1933 ^
Besedilo: Zadruga državnih službeni-ka za nabavku namirniea rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Preskrba zadrugar-jev z življenskimi potrebščinami bi z ostalimi predmeti za osebno in hišno po-trebo.	_
Zadružna pogodba (statut) z dne -J-oktobra 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavljenju v obraitovališču, upravni odbor pa jih lahko izvršuje še na druge načine. .
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov, odborniki so:
1. inž. Čuček Ernest, direktor rudnika v Velenju,
2. inž. Kenda Franc, prometni upravnik v Zabukovci,
3. inž. Burnik Vlado, jamski upravnik v Velenju,
4. Bela Lavoslav, pom. skladiščnik v Velenju,
5. Valenčak Ferdo, strelni mojster v Velenju,
6. Koželj Jože, kopač v Velenju,
7. Judec Franc, kopač v Zabukovci.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno ali predsednik in eden član, ali dva člana upravnega odbora ah eden član odbora in on: uslužbenec zadruge, ki je za to pooblaščen.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju odd. I., dne 30. decembra 1933.
Zadr. IV 76/3.
Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
7.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 28. decembra 1933.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Ormožu, registrovana zadruga z omejen0 zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. decembra 1933. se je zadruga razdražila ‘n prešla v likvidacijo.
Likvidatorji:
Skoliber Martin, posestnik v PuŠen-oih;
Masten Matevž, posestnik v OrniozU’
Munda Martin, zasebni uradnik v Ormožu;
Keček Josip, posestnik v Ormožu;
Janežič Ivan, posestnik v Litmerku,
Pauša Anton, posestnik v Libanji.
Likvidacijska firma: Gospodarska *a' druga v Ormožu, rcgistrovana zadrug« omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisuj^ jo likvidacijsko firmo skupno po dv‘ likvidatorja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 28. decembra 1933.
Zadr II 59/24
8.
Sedež: Št. Rupert.
Dan vpisa: 21. decembra 1933. Besedilo: živinorejska zadruga v št. Rupertu, r. z. z o. z.
Izbrisal se je nacelstveni član Šuštar Janez, vpisal pa član načelstva Us Jože, Posestnik na Goi'. Jesenicah št. 14. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. decembra 1933.
Fi 60/33— Zadr. II 94/12.
Konkurzni razglasi
S 26/27—195.	1
Odprava konkurza.
Prezadoiženka: Panonija, osrednja gospodarska zadruga v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sikle-Pom opr. št. S 26/27—1 o imovini pre-'-adol ženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139. k. z. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. decembra 1933.
10.	• *
pcr. 25/33—2.	8
Poravnalni oklic.
. Uvedba poravnalnega postopanja o jMovini dolžnika Gejustibeka Save, zakupnika menze Oficirskega doma v Ljubljani. Metelkova ul. 2.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Tomažin Franc v Ljubljani, L;vada 21.
Narok za sklepanje poravnave pri akrožnem sedišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 7. februarja 1934 ob 9. uri.
Rok za oglasite v do 26. januarja 1934. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. decembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 3825/5.	28
Razglas.
Dne 13. februarja 1931. dopoldne ob 0- uri se bodo pri podpisanem sreskem načelstvu, soba št. 9, po spodaj navedenem vrstnem redu oddala na javni dražbi v zakup naslednja lovišča:
1. v občini Brezovica, območje bivše °bčine Brezovica, v izmeri 2874 ha 31 a 1*7 ms za dobo od 1. aprila 1934. do 31. diarca 1938.
Cenilna vrednost Din 10.000'—, izklicna cena Din 5.000'—;
2. v občini Grosuplje, območje bivše občine Slivnica, v izmeri 1308 ha 50 a 1*2 m* za dobo od 1. aprila 1934. do 31. biarca 1936.
Cenilna vrednost Din 4.000'—, izklicna cena Din 2.000'—;
3. občine Zg. šiška v izmeri 1154 ha * a 5 m2 za dobo od 1. apnila 1934. do
marca 1939.
Cenilna vrednost Din 4.000'—. izklicna cena Din 2.000'—.
Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini izklicne cene.
Dražbeni pogoji za navedena lovnšča so na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
Ako katera dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba dne 20. februarja 1934. ob istem času, v iistem lokalu in eventualno tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 30. decembra 1933.
Sreski načelnik: Žnidarčič s. r.
*
Narodna banka 23 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. decembra 1933. Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.906,217.361-67 (-j- 3,676.209'73) Devize, ki niso v podlogi 54,505.230'96 (—14,310.271'05) Kovani novec v niklju 239,957.071'- (-34,198.699'-) Posojila . . 2.101,992.726-79 (—25,229.012.68) Vrednostni
papirji . .	11,766.000'— (— 1,554.000'—)
Prejšnji pred-
jemi državi 1.715,’66.636'76 (— 4,671.729'68) Začasni pred-jemi gl.drž.
blagajni .	600,000.000'—•
Vrednosti re-
zervn. fonda 54,975.044'96 (-j- 7,891.176*85) Vrednosti	,
ostalih fondov .	.	.	11,749.293-75	(-j-	4,919.662'45)
Nepremičnine ... .	153,733.666-95	(— 8,479.405'42)
Itazna aktiva 115,113.826'22(—116,855.208'17)
6.965.576.859-06
Pasiva.	Dinarjev
Kapitai	.	,	180,000.000'—
Kezervni
fond .	.	.	84,345.916-61	(+14,803.105*35)
Ostali fondi	13,793.354'45	(+	5,187.497'40)
Novčanice v
obtoku . . 4.327,169.340'-(-fl50,039.335'—) Obveze na
pokat . . 1.031,013.920 89(—161,163.515*34) Obveze z rokom . . . 1.106,323.014-46 -j- 12,979.014'46i Ka/na pasiva 222,931.312'65(—210,656.713'84)
6.965.576.859-06
Obtok in obveze . . . 5.358,183.260'89 Celotno kritje . . . 35'57L/0 Kritje v zlatu . . . 33'50°/„
Obrestna mera:
po eskomptu................................................1%%
po lombardu...........................9%
No. 5590/1.	27
Razglas.
Dne 15. februarja 1934. dopoldne ob
9.	uri se bodo pri podpisanem sreskem načelstvu, soba št. 9, po spodaj navedenem vrstnem redu oddala na javni dražbi v zakup naslednja lovišča:
1. Občine Dobrunjc v izmeri 5298 ha za dobo od 1. aprila 1934. do 31. marca 1939.
Cenilna vrednost Din 8.000—, izklicna cena Din 4.000'—;
2. občine Rudnik v izmeri 1479 ha
za dobo od 1. apnila 1934. do 31. marca 1939.
Cenilna vrednost Din 6.000'—, izklicna cena Din 3.000'—;
3.	v občini želimlje, območje bivše občine Želimlje, v izmeri 3781 ha 40 a 44 m-’ za dobo od 1. aprila 1934. do 31. marca 1938.
Cenilna vrednost Din 8.000—, izklicna cena Din 4.000'—.
Vsak dražitelj mora pred priioetkgm dražbe potožiti varščino v višini izklicne cene.
Dražbeni pogoji za navedena lovišča so na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
Ako katera dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba dne 22. februarja 1934. ob istem času, v istem lokalu in eventualno tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 30. decembra 1933.
Sreski načelnik: Žnidarčič s. r.
*
No. 6486/8—1933.	2
Predmet: Dražba lova v občinskem
lovišču občine Sv. Krištof.
Razglas.
Zakupna doba lova v občinskem lovišču občine Sv. Krištof poteče z dnem
31.	marca 1934.
V smislu § 15. lovskega zakona z dne
21.	septembra 1906., dež. zak. št. 5 iz leta 1907., se za oddajo lova v zakup za bodočo, zakupno dobo, to je od 1. aprila
1934.	do 31. marca 1940. razpisuje javna dražba za dan 20. februarja 1934. ob
8.	uri pri sreskem načelstvu v Laškem, soba št. 5.
Ako dražba dne 20. februarja 1934. ne bi uspela, se bo vršila po 8. dneh, to je dne °7. februarja 1934., na istem mestu in ob isti uri brez posebnega oklica ponovna dražba event. tudi ped izklicno ceno.
Lovišče obsega 4914 ha 41 a 76 m2. Izklicna cena znaša Din 3.000'—, varščina, ki jo je pred pričetkom dražbe položiti v gotovini, v hranilnih knjižicah ali v državnih in drugih pupiflamo varnih vrednostnih papirjev, dinarjev 3.000-—.
Od oddaje v zakup je izvzeto lastno lovišče Raikuscha Daniela, veletrgovca v Celju, v izmeri 30 ha 63 a 24 m2.
Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se zbog končne odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu daljnjih določb lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja.
Dražbeni pogoji se morejo vpogleda!i pri sreskem načelstvu ob torkih in petkih med uradnimi urami in na dan dražbe pi l ure pred pričetkom dražbe.
Sresko načelstvo v Laškem, due 21. decembra 1933.
*
3152 3—2
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje
po nalogu kraljevske banske uprave
Dravske banovine I- No. 7966/16 z dne
17.	decembra 1933. na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev
javno pismeno otertalno licitacijo za
nabavo un>forniskih potrebščin za
policijsko stražo v Ljubljani in v Mariboru.
Licitacija se bo vršila dne 10. februarja 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni poveljstva državne policijske straže v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 5/II.
Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednje uniformske potrebščine:
1. 239 dežnih plaščev,
2. 50 zimskih plaščev,
3. 17 zimskih bluz,
4. 16 hlač dolgih,
5. 15 zimskih hlač (jahalnih),
6. 30 letnih bluz (platnenih),
7. 211 zimskih kap s kokardami,
8. 15 letnih kap platnenih s kokar-
dami,
9. 90 parov čevljev,
10. 15 parov usnjenih gamaš,
11. 201 par belih rokavic,
12. 15 parov zimskih sivih rokavic,
13. 15 parov letnih sivih rokavic,
14.	1 uradniško bluzo,
15.	1 uradniške hlače,
16. 15 spletov za piščalko.
Pogoji so interesentom na razpolago med uradnimi urami v pisarni poveljstva državne policijske straže v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 5/II, proti odškodnini Din 5'—.
Pismene ponudbe za dobavo posameznih potrebščin ali za celotno dobavo, taksirane po členu 9. zakona o izpre-membah in dopolnitvah taksnega zakona z dne 25. marca 1932., tarifna postavka 25. taksne tarife, morejo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci na dan licitacije v zapečateni kuverti z
označbo »Ponudba za ponudnika
N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Po pošti pravočasno do.šle ponudbe se bodo upoštevale samo tedaj, ako v njih ponudnik navede, odnosno priloži izjavo, da so mu vsi pogoji za to licitacijo znani in jih brez pridržka sprejema in ako bodo drugače pravilno opremljene. Vsak ponudnik mora navesti v ponudbi, da so mu znani vsi splošni ter posebni pogoji ter da pristaja na nje.
Kavcija znaša za vse ponudnike, ki morajo biti naši državljani, 5 % od po-nudene vsote, zaokrožena navzgor na cele stotine dinarjev in se polaea po predpisih zakona o državnem računovodstvu bodisi v državnih papirjih ali v garantnih pismih ali v gotovini pri blagajni uprave policije v Ljubljani, Blei-sveisova cesta št. 22, soba štev. 2, do
10.	ure na dan licitacije. Obenem z izročitvijo ponudbe, toda posebej, mora
vsak ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije naslednje dokumente; reverz o položeni kavciji, potrdilo od pristojne davčne uprave svojega bivališča, da je poravnal vse v plačilo zapadle državne davke in avtonomne doklade in potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o svoji draž-benostni sposobnosti.
Pooblaščenec mora predložiti razen tega še pravilno kolkovano potrdilo, da sme zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine si pridržuje pravico, oddati razpisano dobavo ne oziraje se na višino ponudene vsote — ali pa tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
P. S. No. 19/9.
Uprava policije v Ljubljani, dne 27. decembra 1933.
Št. 18.
*
Razpis.
25 3-1
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec razpisuje dobavo 160 kocev za bolnike na dan 17. januarja 1934. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani upravi.
Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
V Ljubljani. Poljanski nasip štev. 52, dne 3. januarja 1934.
Št. 17.
5?
Razrcis.
26 3-1
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec razpisuje za novozgrajeni oddelek na Studencu dobavo 16 mrežnih postelj za bolnike na dan
17.	januarja 1934. ob 11. uri dopoldne. Pogoji pri podpisani upravi.
Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
V Ljubljani. Poljanski nasip štev. 52,
dne 3. januarja 1934.
*
Št. 19.	24	3—1
Razpis.
Uprava bolnice za 'duševne bolezni Ljubljana-Studenec razpisuje dobavo 360 parov čevljev za bolnike na dan
17.	januarja 1934. ob 11. uri dopoldne. Pogoji pri podpisani upravi.
Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
V Ljubljani, Poljanski nasip štev. 52,
dne 3. januarja 1934
Štev. 14615/IL
*
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 17. januarja 1934. ob
11.	uri dopoldne nabavo 4500 kg čistega bencina. — Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 2. januarja 1934.
Štev. 14817/11.	16
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 24. januarja 1934. nabavo 400 m1 jamskega lesa. — Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 3. januarja 1934.
*
Štev. 1676 in 1686/31	17
Objava.
Gospod dr. Černe Ferdo, advokat v Dolnji Lendavi, se je dne 31. decembra 1933. odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov.
Za prevzemnika pisarne po § 44/f adv. zakona je biil imenovan gospod dr. Stupica Marijan, ki je bil dne 1. ,ialiu' arja 1934. vpisan v imenik advokatov s sedežem v Ddlnji Lendavi.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1934.
Za odbor Advokatske zbornice v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
Poziv upnikom.
»Transformator« elektrotehnična _ tovarna družba z o. z., s sedežem v Ljub' Ijani, se je razdražila in prešla v likvi-divci i'0
Upniki se po čl. 247. trg. zak. poziv-ljejo, da v zakon'lem roku 3 mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Likvidator.
* 11 Razid kluba.
Spnrtni klub »Mars« v Ljubljani: z odobrenimi pravili pod bivšim velikim župancim ljublja.nsk-e oblasti br. 12320/1 z dne 20. novembra 1926. se je prostovoljno razšel.
Stražišar Ivan s. r..
bivši podpredsednik.
22—3-1
Objava.
Podpisani sem izgubil učno piemo (lZ‘ pričevalo), ki mi ga je izdala za izučen mlinski obrt obrtna zadruga mlinarjev Gomil »kem z dnem 1. novembra * in ga proglašam kot neveljavno.
Gtmajner Anton s. r-> mlinar, Prevalje.
*	29
Objava.
Izgubil sem legitimacijo filozofe^® fakultete univerze v Ljubljani na imf/ Senegačnik Edvard, rodom dz Trbove-1-Proglašam jo za neveljavno.
Senegačnik Edvard S. r*
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.