a
uoi
___«t piaCA» v got»ylal.
NaroCnina
iKtia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO*^—"UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
it«v. rai. poštne kran. 12.549
Iskala vsako nodallo
IV. LETO
Murska Sobota, 8. septembra 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran GM Din, pol strani 300 Din. — Cena malim »glasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki »glas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 36
Pokroviteljstvo za zvezno razstavo
|e prevzel minister za kmetil-stvo g. Svetozar Stankovlč.
Zvezna razstava rodovniške živine bo v nedeljo dne 8. t. m. na marofu v M. Soboti.
Slovesna otvoritev bo ob y2 JO. url• Na to bo ogled živine In tekma.
Zanimanje za to razstavo in za tekme je v celi banovini veliko. Pričakuje se velikanski obisk.
Nesreča belgijske kraljevske dvojice
V četrtek, dne 29. avg. okrog 9.15 dopoldne, sta se peljala belgijski kralj Leopold III. in kraljica Astrid, ki sta te mudila na oddihu v Luzernu v ŠvicL z avtomobilom po avtomobilski cesti okrog Vieiwaldstättskega jezera med Merlichachnom in Kfissnachtom. Avtomobil je šofiral kralj sam, kraljica je sedela poleg njega, šofer pa zadaj.
V naglem diru je avtomobil zadel ob zavarovani zid, zdrsel še kakih 50 m dalje, zdrknil nato skozi odprtino ob zidu po nasipu in treščil v drevo. Kraljico je vrglo iz avtomobila v drevo s tako silo, da ji je zdrobilo prsni koš in ji je počila lobanja. Kraljica je kmalu izdihnila. Kralj je padel na travo, udaril s čelom ob kamenin dobil precej veliko rano, ob zaščitnem steklu pa si je ranil desno roko.
Mrtvo kraljico so prepeljali s posebnim vlakom, s katerim se je vrnil tudi kralj, v Bruselj.
Vest o tragični nesreči je povzročila v Belgiji splošno narodno žalost. Sožalje so izrazili številni državni poglavarji in visoki državniki, med njimi tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Naš narod iskreno sočustvuje z belgijskim narodom in njegovim težko preizkušenim ljubljenim vladarjem.
Na zadnji seji ministrskega sveta
je bila odobrena večja vsota za iivedbo javnih del v državi. Od te note je ministrski svet določil tudi inesek 700 000 dinarjev za izvršitev Udrotehničnih del v dravski banovini in sicer 500.000 Din za regulacijo Drave in 200000 Din za regulacijo Save Stara pesem: Mi v Prekmurju smo predaleč, da bi vidli kaj rabimo. Prav tako izgleda, da se bo Mura prej
Fuiila preden se bodo lotili potrebbe! ob njenih bregovih.
6
september
1 9 2 3
Prvi praznik našega mladega kraljai Ko se mu je srce trgalo v naj večji bolesti, v odmevu marsejskih strelov, ki so odjeknili širom naše domovine, da so nam srca zakrvavela v spoznanju, da smo sirote brez očeta, je stopil na prestol. In oklenili so se ga naša srca, saj je ves naš : Peter je bil osvoboditelj, oče Njegov nam je dal spoznanje in zavest, da ni med nami mejá, da smo si segli v roke in si pogledeli kot brat bratu v oči . . . On je tretji, gospodar naših njiv in gorá, rok in misli . . . Njegova mladost je simbol naše bodočnosti in rasti, Njegovo ime nam je jamstvo za lepše dneve naših sinov in očetov, žen in hčerš, ki žive še onkraj Karavank ob oskrunjenem Gosposvetskem polju, ki trpijo tam za Snežnikom ob neznanih grobovih Gortana, Bidovca, Marušiča in Valenčiča, ki čakajo naše besede v Koceljevi zapuščini ob Rabi in Monoštru ...
Njegov praznik naj bo mejnik v našem nehanju in sveti trenutki, ko razgrinjamo naš največji testament, ki so ga pisali junaki na Kosovem, borci na Kajmakčalanu In naši fantje na Doberdobu. Razdobje je šlo mimo nas. Hiteli smo po stezah in nismo videli ravne ceste, ki se je vila pred nami. Kakor zaslepljene!, katerim je lasten obraz prvenstven, smo pozabili
pogledati preko dlani v strahu, da bi spoznali svojo zmoto, in težko resnico, da smo grmadili na hekatombe bojnih žrtev, še lastno nemoč, da bi izvršili njihovo poslanstvo, za katero so umirali s smehljajem na ustih... Leta so hitele mimo nas l In če se danes vprašamo kam smo prispeli, kaj smo dosegli, koliko smo delali, da dovršimo započeto stavbo, ne bi znali odgovoriti. Še vedno zremo v svojo zapuščino, se trgamo za njo, barantamo kakor za Kristusev plašč, ko bi jo kedaj že morali dvigniti s svojimi dejanji na ono mesto, ki ji je bila po vseh božjih pravicah usojena. Marsejski streli so nas zadeli. V trenutku smo klonili in se zaobljubili, da poromamo, k ciljem, ki jih je On postavil z zadnjim naročilom „Čuvajte Jugoslavijo ..." Pa smo zopet bili samemu sebi bližje in zopet smo se znašli pri delu, ki smo ga zapustili, preden se je začelo romanje na Oplenac...
Ali ne bi bilo najlepše vezilo našemu mlademu kralju, strnitev vseh naših vrst, spoznanje naše zmote ob novi pesmi kladivarjev, ki bodo kovali vse lepšo sedanjost, vso boljšo bodočnost za našo zemljo in rodove ... Naj bi bil Njegov praznik, zadnja postaja križevega pota našega naroda, da bomo vredni Njega, ki je poklican, da vrši delo svojih prednikov... V tej veri naj bodo vse naše misli in želje v dnevu, ki je posvečen Njemu I
POLICI Kfl
Za ministra pošte in brzojava je bil imenovan narodni poslanec dr. Branko Kaludjerčlč. Z istim ukazom je bil imenovan za ministra brez port-felja Slovenec dr. Miha Krek, odvetnik v Ljubljani.
Za časa odsotnosti ministrskega predsednika v inozemstvu, ga je zastopal minister dr. A. Korošec.
Novi proračun za 1936-37 je že izdelan in je bil predložen predsedniku vlade v podpis, nakar bo prišel v proučitev pred narodno skupščino.
Združena opozicija je bila tudi preteklo nedeljo zelo agilna ter je od-držala večje shode v Kostajnici, v Veliki Piani in drugod.
Za izdelavo nove uredbe o kmetskih dolgovih so že vsi ministri določili člane komisije, ki ima nalogo izdelati predmetni načrt. Načrt mora biti gotov do 20. septembra, nakar bo prišel v pretres v ekonomskem finančnem odboru štirih ministrov, nakar še pred ministrski svet.
Slovenski poslanci so se sestal' v Ljubljani, kjer so razpravljali razna gospodarska vprašanja tičoč se naše banovine, zlasti udeležba naših rudnikov pri državnih dobavah in kmetska zaščita. Sklenili so, da pismeno predložijo svoje zahteve vladi.
Ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič je bil pred dnevi v Parizu na službenem posetu francoski vladi. Z francoskim ministrskim preds. in zunanjim ministrom Lavalom je imel več ur trajajočo konferenco, na kateri sta razpravljala o vseh važnejših političnih vprašanjih ter tudi o sklepih zadnje blejske konference.
Za nabavo semen in jarih posevkov ter za podelitev enoletnega posojila najsiromašnejšim poljedelcem, ki so trpeli zaradi elementarnih nezgod, je ministrski svet dal naši banovini 70.000 Din podpore.
V Španiji je prišlo do večjih komunističnih izgredov. Več ljudi je bilo ubitih.
200.000 vojakov rezervistov je bilo v Italiji vpoklicanih.
Med avstrijsko In madjarsko vlado je radi podonavskega pakta prišlo do nesoglasja. Avstrija hoče, da se ga čimprej sklene, ker se boji, da bo Italija v kratkem tako zaposlena v Afriki, da ne bo imela časa za evropske zadeve, Madjarska pa hoče, da se najprej razjasni kakšno vlogo hoče igrati Nemčija v podonavskem paktu.
Pol milijona vojakov je sodelovalo pri velikih manevrih italjanske vojske v Južni Tirolski.
Anglija je močno povečala svoje posadke v Sredozemskem morju in v severno-vzhodni Afriki.
Dosedaj že znašajo stroški Italije za pohod proti Abesiniji 1.350 milijonov lir.
Šef generalnega štaba Italjanske mornarice je nkrenil vse potrebno, da bo italjansko vojno brodovje vsak trenutek popolnoma pripravljeno.
Nemčija vedno glasneje zahteva kolonije češ, če se da Italiji pravico do kolonij, se mora tudi Nemčiji, ker je nemogoče, da bi narod s 60 milijoni prebivalcev ostal omejen na prostor 180.000 kvadratnih kilometrov.
Italjanska vojska v Somaliji je it pričela prodirati v sporno obmejno ozemlje in je zasedla že okrog 700 kvadratnih kilometrov. Vesti o kakem spopadu z Abesinci ni. Bržkone se je abesinska vojska umaknila brez boja.
Vsi kmetje v Litvi so stopili v stavko. Položaj je zelo resen in se je vlada takoj sestala na izredno sejo.
Med Nemčijo in Avstrijo je prillo do sporazuma, v katerem se obe državi obvezujeta opustiti nadalj-no propagando, ki se vodi v tisku na obeh straneh, v škodo obeh držav.
Žalostna nedelja v Ljutomeru
Horvat Pavle, trgovec in agent iz Male Nedelje, srez ljutomerski, je prijavil, da bo priredil dne 1. septembra na glavnem trgu v Ljutomeru političen shod.
Načelnik ljutomerskega sreza je shod prepovedal in pravočasno to razglasil s pomočjo občinskih uprav po vsem srezu s pripombo, da je zbiranje ljudstva ta dan v Ljutomeru prepovedano.
Kljub pravočasni prepovedi, se je zbralo ta dan ob 10. dopoldne na glavnem trgu v Ljutomeru kakih tisoč ljudi, ki so demonstrirali z zakonsko prepovedanimi vzkliki. Sklicatelj shoda Horvat je bil obveščen, da je shod prepovedan. Obenem je bil pozvan, naj svetuje svojim prijateljem, da se razidejo. Temu se ni hotel pokoriti, marveč je skušal imeti političen govor.
Orožniški starešina, ki je bil ondi z orožniško patrulju radi ohranitve reda, je nato pozval demonstrante, naj se razidejo. Ker tega niso hoteli storiti, so pripeljali gasilsko brizgalno, da demonstrante razženejo z vodo. Tedaj pa sta bila iz množice oddana na orožnike dva revolverska strela, nakar so orožniki oddali dva strela v zrak, ker pa to ni zaleglo, in ko je začelo iz množice padati nanje kamenje, so orožniki oddali tri strele iz pušk, zaradi česar je ostal na mestu mrtev Mavrič Alojz iz Vitana v ptujskem srezu, ranjena pa Medic Ivan, vinogradnik od Sv. Bolfenka, ptujski srez, in neka oseba, ki pa je takoj pobegnila in ki je še niso mogli dognati.
Nato so demonstranti pobegnili. Red in mir sta bila vzpostavljena. Ranjeni Medic Ivan je dobil zdravniško pomoč.
Po vseh znakih sodeč, sta ljudi pozvala na shod in organizirala izgrede na njem sklicatelj shada Horvat, ki je sicer znan kriminalen tip in ki je bil že opetovano kaznovan od policije, in Ferenčič Josip, študent f io zcfije cd Sv. Bolfenka, ki je komu nistične smeri.
Horvat in Ferenčič sta izkoristila splošno zmedo in pobegnila. Za njima je izdana tiralica in odrejena njuna aretacija.
V Ljutomer sta bila takoj odposlana višji uradnik banske uprave in višji orožniški oficir, zaradi preiskave in nadaljnjega zakonskega postopka.
tožbami, katerih je sedaj baje vsa Lendava polna.
Vse pritožbe, o katerih se je razpravljalo zadnjič v Lendavi, so nične, za las privlečene, le, da se dela umetno nerazpoloženje proti obstoju zveze in zvezni razstavi.
Podobni pojavi, to so naskoki na dobro delujoče kmetijske organizacije, so pri nas na žalost že bili, česar se bo gotovo še spominja! g. kmet referent v D. Lendavi, kakor na pr. rušenje kmetijske podružnice v M. Soboti, ki je imela tiste čase okrog 1500 članov, torej tedaj najmočnejša in najbolj agilna kmetijska organizacija v banovini, potem nerazpolcženje proti ustanovitvi sadjarske zadruge v M. Soboti s protiagitacijo v Bodon-
cih in drugje ter sedaj gonja proti zvezi, ki je zopet najmočnejša in najbolje organizirana v banovini.
Gospodje, rušiti je lahko, ustvarjati pa težko. Posrečilo se je razbiti kmetijsko podružnico, preprečiti ustanovitev sadjarske zadruge, zveze pa ne boste, poprej si böte sami glave razbili.
Samostojna zveza za Lendavski srez, s čemur se tamkajine živinorejce farba, je nemogoča. Prvič, ker je dovoljena v vsakem pasemskem okolišu samo po ena zveza in drugič, ker v Lendavi nimate živinorejskega strokovnjaka za tajnika, v smislu § 13 zveznih pravil. Vaš kmet. referent je namreč vinar in sadjar, morali bi dobiti najpoprej drugega referenta, ki bi bil živinorejec. (Se bo nadaljevalo.)
Jas M.
14
Razpotje
Urb se je premetaval še po ležišču, ko je izvedel, da je vdovec. Strežnik iz bolnišnice mu je prišel povedat naj prinese obleko za rajnko in naj uredi vse potrebno za krščanski pogreb. Laci pa je še spal in Urh ga je moral buditi :
„Mati je umrla... Laci !... Mati je umrla!"
Laci se je pretegoval in začudeno pogledal očeta. Le počasi se je zavedal resničnosti in čudno težko se mu je zakotalilo po grlu in ga dušilo. Besed ni bilo iz njega, pa tudi solz ne. Počasi ae je oblekel in tiho odšel k cerkovniku, z naročilom, da naj vsaki dan pol ure zvoni za umrlo mater...
Tako mu je naročil oče. Med tem pa Urh ni prav vedel česa se bi lotil. Postopal je po hiši in se zagledal v zasneženo dvorišče. Čudna je pot, si misli Urh, ki jo hodimo. Oreš in ne-
Zvezo naših živinorejskih organizacij razbijajo
Proti zvezi naših živinorejskih selekcijskih organizacij, kjer pridno pripravljajo za veliko živinsko razstavo, ki bo 8. t. m., je zadnji čas precej grmelo. Pa grmenje, ker je bilo umetno napravljeno, je in bo za zvezo brez učinka.
Že dolgo se rovari od gotove strani proti Zvezi, menda že, odkar zveza obstoja. Zadnji čas pa je to rovarjenje zavzelo naravnost sovražno stališče proti vodstvu, to je delavcem zveze.
Najpoprej nesramen napad na zveznega tajnika v Turnišču, potem neosnovan napad v „Novinah", nato za hrbtom zveznega načelstva sklican sestanek vseh lendavskih selekcijskih društev v Lendavi v nedeljo, dne 25. avgusta, zafrkljivi dopisi na tajništvo zveze in navsezadnje odstop g. Bo-kana iz Nedelice in g. Sömen Janeza, šol. vodje iz G. Lakoša, kot člana načelstva zveze, ne da bi odstop utemeljila. Vse to tik pred razstavo! To da misliti!
Vsak član ve, da je glavni organ zveze zvezna skupščina in zvezno na-čelstvo, katerega člana sta bila tudi gori imenovana gospoda.
Bila je zvezna skupščina, bile so redne in izredne seje načelstva, patu se ni nobeden oglasil s kakimi pri-
nadoma klecneš, potem pa se še nekaj časa vlečeš po tleh, dokler ne omagaš ... Kako je le umirala Treza ? Mogoče pa je kar zaspala in ni bilo ne kričanja in premetavanja, kakor je videl pri tistem vojaku, ki so ga pripeljali v lazaret s prestreljenim črevesjem ... Bog ji daj miren počitek in naj ji sveti večna luč ! Oče naš, ki si v nebesih ...
Koliko let svojega življenja, dela polno in trpljenja na pretek, drži Treza med sklenjenimi prsti?... V njih je Laci, rastoč med njima, ki se ni nagnil ne na desno, ne na levo, le kvišku je hotel, vedno višje, da jima je zrl v temena, katera je tudi on pomagal sključiti ! Mogoče se bo sedaj nagnil na očetova ramena in iskal opore? Po toliko dolgih letih bo vsaj enkrat zopet otrok...
Zdaj že naročuje cerkovniku, naj zvoni ža mater... Mogoče mu bo pri tem glas trepetal in zrl bo na konice
Domače vešči
TTÌITTÌ0 mS
Je že tako : kar se ti postavi pred nos, to smatraš ža aktualno, o tem govoriš, razpravljaš, ceniš in obsojaš. Če smo zadnjič pokažali s prstom na soboško šolo, zakaj ne bi danes kaj povedali še o učiteljih. Marsikdo bo zmajeval z glavo češ:celo o njih že pišejo v časopisu. Pa naj bo, ker je zadeva namreč ta : Samo od sebe je razumljivo, da morajo biti učitelji člani različnih društev, ponekod radi dela, drugod radi članarine, največkrat pa radi obojega; Prav tako je razumljivo, da morajo ti ljudje ves svoj prosti čas biti nesebični delavci na polju narodne prosvete. Za to so vendar plačani, poleg tega pa jih stalno navdaja prijetna zavest, da je njih delo idealno in prosim Vas to je vendar danes kapital, čigar obresti bodo uživali če ne oni pa vsaj svojci. Če ne drugega, odebelili se bodo prav gotovo in se bodo vedno s hvaležnostjo spominjali na njega, ki je s pritegnjenim pasom zlezel v grob. Pa doživi učitelj tudi nekaj veselejših trenutkov. To je bilo zadnjič pri nas. Gotovi gospodje so bili tako uvidevni, da so radi prezaposlenosti učiteljstva jim odvzeli težko breme obrtne šole in si ga v splošen dobrobit (učitelj bo imel seda več časa, da bo igral, telovadil, pel i. t. d. pri društvih) naložili na svoja pleča. Tako je prav! Petnajst let je moralo soboško učiteljstvo učiti v obrtni šoli. To je vendar za njih izguba dragocenega časa. Sploh pa, kam naj bi s prisluženim denarjem, posebno če imaš otroke, ki jih moraš že drugam pošiljati v srednje šole. Nazadnje se bi še prevzeli. To pa ne sme biti. S tem bi se silno razmajal ugled onih gospodov, ki z viška dirigirajo in delijo prosvetno delo tako vešče, da za njih nič ne preostane. V njih kompetenco baje spada tudi zadnja razbremenitev učiteljstva. Uverjeni smo, da so to napravili iz najplemenitejših namenov, iz globoke ljubezni do svojega naroda, saj mu bodo lahko vsi razbremenjeni služili s podvojeno silo (čas imajo!) in globoko udani plesali po idealnih melodijah zvišenih gospodov. Red mora biti povsod! Za to pa : „Le naprej, le naprej, dokler je še vetra kej ..Mogoče se bi jih dalo še kje oškrniti?
svojih zasneženih čevljev ter dušil bolečino v grlu ? Mati je le mati in kri ne moreš zatajiti če si že besede rešetal in si izbral res same oglate, da te zadevajo kakor kamenje smrkavcev kraj ceste. Da, smrkavcev, smrkavcev ... Treza, ali si to zaslužila ? Oče naš, ki si v nebesih...
Urh je krčevito zbiral misli in besede, da bi odmolil svojo molitev. Kakor, da bj jo pozabil. In vendar jo mora zmoliti 1 Saj ni duša okrnjena in navajena noči. če srečaš tuj pogreb na cesti, se odkriješ in se v mislih prekrižaš. Mati in žena pa je res vredna celega očenaša ...
Urh se naslanja na šipo. Ustnice mu šepetajo enakomerno in počasi... Slednjič se počasi obrne, obstoji za hip in se domisli svojega opravka. Previdno odpira omaro. Zatohel duh po plesnobi ga sili na kašelj. Roka se mu zarije v obešene obleke in ne more se odločiti katero naj vzame
IT7u r s ka Sobota:
—	Svečana proslava kraljevega rojstnega dne. Občinska uprava je sklenila, da se prvi rojstni dan, ki ga slavi Nj. Vel. kralj Peter II. kot naš mladi kralj, čim dostojnejše proslavi v našem mestu. Razumljivo je, da tudi mi, kot povsod drugod, hočemo pokazati ob tej priliki kako smo vso svojo ljubezen in zvestobo prenesli od velikega očeta na njegovega ljubljenega sina. K proslavi so povabljeni vse vojaške komande, državni in civilni uradi ter vsa društva in korpo-racije. Zbirališče za povorko bo v petek ob pol 20. uri pred občinskim uradom od koder bo krenila bakljada z občinsko godbo na čelu po Radgonski cesti, Slovenski ulici, Šolski ulici in nazaj po Aleksandrovi cesti pred občinski urad, kjer bo razhod. Prepričani smo, da se bo meščanstvo udeležilo polnoštevilno obhoda in okrasilo svoje hiše, da tako na viden način manifestira svojo udanost in ljubezen do našega mladega vladarja.
—	Prispeli so — zmagali 80 „Orion" aparati 222. Dobite jih na 12 mesečne obroke po Din 200 — pri Nemec J.
—	Združenje trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti razglaša, da morajo biti na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., to je dne 6. septembra, trgovine ves dan zaprte. Uprava.
—	Cirkus smo zopet imeli v gostih. Več kakor teden dni je ostal pri nas in vsak večer predvajal svoje umetnije pred številnimi obiskovalci.
za rajnko. Kos za kosom jemlje iz omare, obrača na vse strani in jih odlaga na stol. Mnogo kril je raztrganih, a Treza jih je le shranila, jih skladala v omaro kakor za spomin. Še rožasta svilena obleka je ležala med cunjami. Od vsega je ostalo le kup svilenih krp, scefranih in čudno svetlikajočih. Med njimi je bila ukrivljena žica, na kateri so lepili koščki obledelega zelenega papirja. Ostanek venca, ki ga je imela Treza pri poroki... Koliko let je že od tega ?...
Mrzlično se gibajo Urhu roke. Da bi že vendar našel kar išče ... Premetava cunje in obleko že v drugi omari, a poštenega ne najde. Naj v krpah in raztrgana leži v rakvi. Kaj U rekli ljudje, ki jo bodo hodili škropit in v radovednosti vlekli tančico raz nje. Da jo je pustil kakor beračico peljati na pokopališče ! Tako bi se razgovarjali za njegovim hrbtom... Pa tudi krščansko to ni ! (Dalje.)

«
Tudi ta je bil s svojim uspehom (namreč finančnim) kaj zadovoljen in se je kar težko ločil od Sobote. Pravijo, da bo kmalu spet drugi prišel, kar je pač najlepši dokaz, da smo dobro zapisani pri cirkuških podjetjih.
— Dve gimnazijke, iz boljše hiše, se sprejmejo na celo oskrbo. Naslov pove tiskarna Hahn v M. Soboti.
Hornyphon..
—	Dober mesec je le še do velike tombole, ki jo priredi Sokolsko društvo Murska Sobota. Radi velikih in lepih dobitkov je že sedaj zanimanje veliko in kakor vsi znaki kažejo tudi letošnja prireditev v ničemur ne bo zaostajala za prejšnjimi. Najbolj srečnemu bo prisojenih 2000 D n in tudi tisti, ki bo zadel 1000 Din, bo prav gotovo zadovoljen. Tretji dobitek je moško kolo, nadalje klafter drv, 15 kg slad korja in še mnogo drugih praktičnih predmetov. Le malo sreče je treba in vsakdo bo prišel na svoj račun, saj je cena tablic le 2 D n, ki jih lahko vsakdo zmore. Preskrbite si tablice pravočasno, ker je število omejeno. Dobijo se v vseh trgovinah in trafikah v Murski Soboti, pri članih uprave Sok. društva Murska Sobota ter pri vseh četah in društvih v okrožju. Le dvoje si zapomnite : 6. oktober v Murski Soboti — za dva dinarja lov na tisočake.
—	Knjigo od kolesa je izgubil
Vukan Rudolf iz Rakičana, št. 24, na poti iz M. Sobote do Rakičana, znamke .Rapid", št. 55 955 Poštenega najditelja se prosi, da odda knjigo na občinskem uradu M. Sobota, okolica.
—	Izredna skupščina Zveze živi vinorejskih selekcij, organizacij v M Soboti bo v nedeljo, dne 15. t. m. v Ljutomeru. Na dnevnem redu bodo pritožbe iz D. Lendave in nadomestne volitve.
—	VSE iOLSKE KNJIGE In vse iolske potrebščine za osnovne iole In gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Roboti.
—	Pouk v klavirju daje Weiss Elisabeta Lendavska cesta št. 17.
D Ar|ir| za vsakega 'Onon" 222 z jamstvom prve prekmurske strokovne radiodelavnice NEMEC J.
—	Avto. Precej novih avtomobilov je opaziti v zadnjem času v Soboti. Eden je lepši od drugega in seveda tudi dražji. Pa si je nekdo zavihal brke in sklenil, da vse prekosi. Sedaj že brni novi, elegantni voz po so-boških ulicah, počasi in previdno, saj je drag in vsakdo ga mora in more občudovati. Posebnost pa je ta, da na več glasov trobi in nič se ne bi čudili če bi naenkrat na ulici intoni-ral tisto znano : „Kaj nam pa morejo . . ." Ja, ja še našega Tončeka je v nič dal. Osem cilindrov se vendar ne more primerjati z „halbci-lindrom" . . .
—	Umrli so v preteklem mesecu v tukajšnji bolnišnici Berke Vendel 17.
1. m. posestnik iz Dolge vasi, Hari Marija 10 1. hči posestnika iz Krašč, Kuhar Jožef, 1 1. sin posetnika iz Te-šanovec, Bertalanič Jožefa 71. hči dninarja iz Pertoč. - N. » m. p!
—	Nesreče. Perko Franc viničar iz Kadomerščaka je pomagal podirati stari skedenj pri svojem delodajalcu v Ljutomeru. Pri tem mu je padel velik tram na hrbet in ga težko poškodoval. — V prepiru je dninar Casar Janez iz Gor. Petrove padel tako nesrečno v jarek, da je pri tem dobil
težke notranje poškodbe. — Pri streljanju z možnarjem si je poškodoval levo nogo hlapec Rebernik Anton iz Štrigove: — Prevžitkar Kočiš Adam, doma v Ratkovcih, je prišel pod voz. Kolo mu je strio levo nogo. Občutne poškodbe pa ima tudi na glavi.
— Šolska mladina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma ob 5. do 16. sept. znižano vstopnino po Din 3 za osebo, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben, vendar nedeljskih in prazničnih popoldnevov ne priporočamo vsled velikega navala obiskovalcev. Posebno opozarjamo šolska vodstva na veliko pomorsko razstavo „Naš Jadran", kakršne v Jugoslaviji še nismo imeli in ki bo prikazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim živijem. Poleg te bosta zelo zanimivi in podučni razstavi arhitekture in esperantskega gibanja, ter razstava malih domačih živali (perutnina, kunci, keze, ovce) Cela prireditev bo nudila najnazornejši pouk in tako mladini in učiteljstvu tekom šolskega leta mnogo koristila.
Hornyphon. ♦.
—	Borejci. Ko so pred dnevi mlatili pri Kolmanič Francu, se je zgodila težka nesreča. Sredi dela je naenkrat omahnil na visoki lestvi tamkaj zaposleni delavec Janez Ciglar in padel z velike višine na tla. Padec je bil tako silovit, da si je zlomil roko na dveh mestih. Toži pa tudi o notranjih bolečinah. Pripeljali so ga takoj v bolnišnico v M. Soboto.
öornja Le ridava :
—	Kronika nesreče. 17. Vili. je padla z voza Bokan Irena iz Gor. Slaveče in si naloraila levi komolec.
—	18. VIII, je popil 2 letni Gumilar Miha iz Radovcev požirek ocetne kisline in dobil lažje opekline na sluznic. — 23 VIII. je padel z voza 2 letni Forjanič Franc iz Dol. Slaveč. Poškodoval si je desno roko v laktu.
—	27. zgodaj zjutraj se je odpeljal s kolesom 32 letni Kalamar Vendel iz Trdkove. Izposojeno kolo je bilo v slabem stanju, tako, da je pri nekem klancu tako nesrečno padel, da je nezavesten obležel v cestnem jarku. Dobil je močno poškodbo na desnem licu v obliki velike in globoke rane ter lažjih prask na sencu. — 29. VIII. je padel 72 letni Benkič Tereziji iz Vadercev motika na glavo in ji napravila precejšnjo rano na levi strani glave. Vsi ponesrečenci se zdravijo v domači oskrbi.
—	Previdnost povsod i 3 letna Fuko Marija iz Vidoncev si je potisnila v nosnico fižol. Otrok sam pa tudi stariši so poskušali odstraniti fižol iz nosa. Uspeh pa je bil ta, da so ga potisnili še globokeje v nosnico. Ker je fižol v nosnici že zelo nabreknil je moral dati zdravnik otroku narkozo, da ga je lahko odstranil. Ta slučaj naj bo v svarilo onim, ki poskušajo sami odstranjevati slične predmete iz nosa pa tudi iz ušesa, kar se le redko posreči in navadno samo otežkoči delo zdravniku.
—	Druitveni dom. Za „Društveni dom" so iz M. Sobote nadalje darovali sledeči : Po 100 Din gg. Jezov-šek Vladimir, kr. notar in Močnik J. kamnosek. Po 20 Din gg. Hradil Jožef, Milosavljevič Milisav, p. poročnik, Kovač Štefan, Novak Štefan, Ne mec Janez, Mesarič Štefan, Kmečka posojilnica, Horvat Janez, Horvat Jožef, Frim, Faflik, Rituper, Ligeti Anton, Mayer janež, Kfihar Franc, Kemény in Dolak Jožef. Po 15 Din gg.
Kožic Franc in Trautman trgovec. Po 10 Din gg. Ruianov, Matuš Alojz, Benko Josip, Kohn trg. Hirschl L. trg. Koroš Štefan, Kofjač Franc, Jarnovič Peter, Molin Leopold, Ren J. kovač, Ren Irena, Neimenovana, Hočevar, Brata Hirschl, Peterka, Grabrijan, sres. podnačelnik, ing. Eiselt, Čižek, Krančič, Volnarič Ivo, Sukič Štefan in Šalamon Janez. Nadaljevanje sledi. Vsem plemenitim darovalcem iskrena kvala 1
—	Padec z drevesa. Merolin Irma iz Bodoncev je obirala jabolka. Visoko na drevesu se ji je odlomila veja in je padla na hrbet. K sreči je dobila le lažje poškodbe, tako, da se lahko zdravi v domači oskrci.
—	Tombola. Gasilska četa Dol. Slaveči priredi v nedeljo 15. sept. tombolo z lepimi dobitki, katerih je nad 150. Dobitki niso samo lepi, ampak tudi praktične uporabe. Kupujte pridno srečke, ker s tem pomagate sebi in gasilski četi.
DRUGOD
Na progi Dunaj—Praga bodo uvedli motorne vlake, ki bodo prevozili to progo v štirih urah.
Okoli 3 in pol milijona ljudi je ostalo po zadnjih povodnjih Žolte reke na Kitajskem, brez strehe.
81 državnih uradnikov v Turčiji, je oškodovalo državo za 4 milijone turških lir. Čaka jih težka sodba.
Hornyphon...
SOKOL
Čuvajte Jugoslavijo!
Vsemu članstvu!
Pozivamo vse članstvo, da se udeleži vseh prireditev, ki se bodo vršile v proslavo rojstnegadneNj. Vel. kralja Petra II V M. Soboti bo proslava po sledečem sporedu:
a)	Društvo se udeleži zahvalnih božjih služb, korporativno v slavnostnih krojih. Kdor istega nima, v civilu z znakom. Zbor je ob 7.40 pri Sokolskem domu. (Tudi četa Rakičan in Bakovci.)
b)	Ob 11. uri je v Sokolskem domu slavnostno zborovanje ; udeležba je za vse članstvo obvezna. Kroj in znak!
c)	Ob 19. uri (7. url zvečer) se zberemo pred hišo br. Štivan-a za bakljado. Kdor ima kroj, brezpogojno v kroju, ostali z znakom. Obvezno!
Vabimo članstvo dr. M. Sobota in bližnjih čet, da poseti v čim večjem številu prvo prireditev br. čete na Tišini, ki bo v nedeljo, dne 8. IX. 1935 ob 15. uri na šolskem dvorišču. Vpri-zori se igra .Vdova Rošlinka".
6. X. 1935 tombola. Zdravo I
Uprava s. d. M. Sobota.
ÖA5IL5TVO :
Bakovci. Pod poveljstvom okrožnega gasilskega inšpektorja g. Čači-novič Mirka in nadzorstvom starešine župe g. narodnega poslanca Benka Josipa, so se 1. 9. vršile okrožne gasilske vaje, katerih so se udeležile 4 čete. Izvajale so se vojaške kretnje, vežbe z brizgalnami, kombinirani napad na fingirani požar in slednjič strel v tarčo. Gasilci so se vneto poprijeli vaj in je le težko oceniti katera četa je bila najboljša, kajti vse so vežbale izvrstno. Ob zaključku je starešina župe imel na gasilce strokovno predavanje, vspodbujal k vstrajnosti, pri čemur je povdarjal, da je potrebno, da so gasilci tudi nacijonalno zavedni in z vso dušo udani Kraljevskemu domu. Ob vskliku Nj. Vel. Kralju, za-igranju državne himne ter strumnem
mimohodu so se vaje zaključile, nakar je sledila društvena zabava, ki je trajala v dobrem razpoloženju kasno v noč.
Moravci. Gasilska četa priredi dne 22. 9. v gostilni Titan Josipa svojo jesensko veselico, na katero vljudno vabi vse prijatelje gasilstva.
Sebeborci. Gasilska četa priredi 29. 9. trgatveno veselico v gostilni Deonizija Luthar, na katero se cenj. občinstvo vljudno vabi.
Mura v Varaždinu
V	nedeljo je debutirala soboška Mura v Varaždinu s prvim in junior-skim moštvom. Kljub porazu so So-bočani zapustili najboljši vtis. Prvo moštvo je podleglo v lepi in zanimivi igri proti Slobodi, pojačani z nekaterimi odličnimi igralci VŠK-a v razmerju 2:0 (1:0). Lepo tekmo je nekoliko pokvaril skrajno slab sodnik, di-letant, aktiven igralec Slobode. Murini juniorji so zgubili proti fizično močnejši domači rezervi s 3:0.
Lendava - Drava Ptuj 5:2 (2:0)
Agilni Lendavčani so pripravili v nedeljo svojemu občinstvu prav prijetno presenečenje. Močne goste so zasluženo premagali v fair igri z visokim rezultatom. Vse formacije domačinov so zaigrale odlično in so imele enak delež pri lepem uspehu, vendar je treba še posebej pohvaliti napad, kjer je pokazal Dor izvrstno igro. Sodil je g. Türk iz M. Sobote.
TEDEN SPORTA
Nogomet. Zagreb : Gradjanski-Bask 2:1 tekma za drž. prvenstvo. Rim : FC Roma—Jugoslavija 2 :0. Ljubljana: Primőrje—Ilirija 4:1.
Lahka atletika. V Vidmu je na tekmovanju treh držav zmagala Avstrija (98) pred Italijo (89) in Jugoslavijo (75).
Tenis. V Zagrebu je Italija zmagala proti Jugoslaviji s 3:2.
Kolesarstvo. Pri dirki okoli Rumunije se držijo naši kolesarji odlično. Pri poedincih vodi trenutno z znatnim naskokom zagrebčan Grgac, pri moštvih pa jugoslovanska ekipa ekipa pred Romuni, Poljaki in Turki.
Nc.
Nedeljski športni program.
V	nedeljo bo gostoval v M. Soboti simpatični SK Ptuj proti Muri. Tekma starih rivalov obeta lepo in zanimivo borbo.
Hornyphon...
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Izvoz jabolk v Nemčijo.
Privilegirana izvozna družba je izdala k svoji prvi okrožnici glede izvoza sadja v Nemčijo, novo dodatno okrožnico, v kateri sporoča zainteresiranim izvoznikom, da pogajanja radi letošnjega izvoza jabolk v Nemčijo ie trajajo in da se povoljno razvijajo. Kakor je podoba, bomo dobili ie naknadne kontingente, če bo to potrebno pri jabolkih za industrijske svrbe. Že sedaj pa je mogoče predvideti naslednjo minimalno izvozno možnost ; 600 vagonov nepakiranih jabolk v času do 24. septembra, 1000 vagonov nepaki-
ranih jabolk v Sašu od 25. novembra do konca leta in 100 vagonov pakiranih jabolk v zaprtih zabojih brez pokrova, v teži najmanj 40 kg bruto, v Sašu do konca leta. Od gornje količine 600 vagonov nepakiranih jabolk je bila prva kvota 50 vagonov že stavljena izvoznikom na razpolago, dne 21. t. m. pa je „Prizad" stavil na razpolago izvoznikom nadaijni kontingent 250 vagonov nepakiranih jabolk za uvoz do 24. septembra (s carino 4 50 marke za 100 kg), in sicer preko obmejnih postaj Bodenbach, Lindau-Reutin, Passau, Oderberg in Salzburg na osnovi pismenega potrdila Prizada. Nadalje stavlja Prizad izvoznikom na razpolago kontinget 100 vagonov pakiranih jabolk za uvoz v Nemčijo, do konca t. 1. preko vseh obmejnih postaj s carino do 7 mark za 100 kg.
Prizad daje na gornje liberirane kontingente naslednje izvozne premije : 30 Din za 100 kg nepakiranih jabolk in 75 Din za 100 kg pakiranih jabolk v odprtih zabojih. Prizad izplačuje premije na osnovi verificiranih carinskih potrdil, za kar daje izvoznikom potrebne tiskovine. Premije se izplačajo z zakasnitvijo klirinškega nakazila iz Nemčije.
Nadalnji kontingenti bodo postopno stavljeni izvoznikom na razpolago. Možno je, da bo izvoz jabolk v Nemčijo po 25. septembru razdeljen na mesečne in tedenske kontingente, v zaščito cen na nemškem trgu za nemška jabolka. Prizad priporoča izvoznikom, da kontingent pakiranih jabolk po možnosti izkoristijo do 24. septembra, dokler znaša carina na nepa-kirana jabolka 4 50 mark in dokler se ne zniža na dve marki, ker bodo lah ko imeli samo v tem primeru stvarne koristi od premije.
Zunanja trgovina.
V mesecu juliju je znašal uvoz v našo državo 300.1 milj. Din, to je za 535 8 milj. Din več kot lani julija. Istočasno je znašal naš izvoz letos 305.8 milj., torej 12.5 milj. Din več kot julija lani, tako, da je bila naša zunanja trgovina aktivna za 5.7 milj. Din, dočim je znašala julija lanskega leta aktivnost 29.0 milj. Din.
Skupno je v prvih sedmih mesecih tega leta znašal naš uvoz 522.024 ton v vrednosti 2 046 55 milj. Din, kar pomeni v primeri s prvimi 7 meseci lani povečanje za 28.790 ton, odnosno 31.66 miij. Din.
Izvoz pa je letos do konca julija znašal 1 858 481 ton v vrednosti 2.080.8 milj., to je 25 480 ton in 197.9 milj-Din več kot lani v istem času.
Trgovinska bilanca izkazuje za prvih 7 mesecev letos aktivnost v znesku 34 2 milj. Din.
Nova tarifa za prevoz kmetijskih izdelkov.
Tarifa za kmetijske pridelke iz leta 1933 preneha veljati dne 30. avgusta tega leta za izvoz koruze, plenice, ječmena, rži, soržice, ovsa in mlinskih proizvodov. Nova tarifa stopi v veljavo s septembrom in se dobi v prodajnih zvezkih pri oblastnih direkcijah po Din 10.-
Izvoz jajc in perutnine.
Na zunanjih trgih se je pojavil v zadnjem času zastoj, ki pa je bil samo začasen. Jugoslovanski izvoz jajc Je bil v prejšnjem tedcu majhen in je bil usmerjen v Švico, Nemčijo, An glijo in Italijo, nekaj tudi v Avstrijo po starih cenah. Nemci so kupovali blago A in B, pa zelo rezervirano, ker se vračuna za čakanje na izplačila 7 do 8 mesecev povišek. V zadnjem času pa postaja Švica spet dober odjemnik in plačuje do 76 frankov švicarska meja za blago 54 do 55 g. V ltalijii je naša kupčija slaba zaradi klirinških rokov (2 do 3 mesecev), ki znašajo ob nestalnosti lire velik rizik. Avstrijski nakupi franko Dunaj drže ceno 11 do 11.5 groša, medtem ko Češkoslovaška ne knpuje nič in Anglija samo za vlaganje; njene cene pa niso ugodne. Naše domače cene so za najboljše blago 52 do 55 franko izvoznikovo skladišče, drobno blago pa se prodaja po 35 do 37.5 par kos. Nesortirana jajca na vzhodnejših naših trgih so po 45 do 50 par kos. Ponudba pa je zlasti v zadnjem čusu slaba, radi česar se cene dvigajo.
S perutnino se zalagata pri nas Nemčija in Italija, zlasti v Italijo je odšlo marsikateri dan do 12 vagonov blaga, dočim še v začetku avgusta nismo dosegli te količine niti tedensko. Enako pa so pospešile svoj uvoz tudi druge države in je zato cena v Italiji padla na 2.50 do 2.70 franko Postojna. Hudi konkurentki sta Mad-jarska in Nizozemska za živo perutnino. Vendar izvažamo tudi v Nemčijo več, približno 8 vagonov živega ter nekaj zaklanega blaga na teden. Cena franko vagon Salzburg je kg 14 5 do 15 dinarjev, kateri promet pa ovirajo plačilne težkqče.
sfietušoinLi...
KmETIJSTVO
Ozimna grahorka, grašak
in inkarnatka,
dajo prvo pomladansko zeleno krmo. Inkarnatka, posejana v avgustu ali začetkom septembra, da že v jeseni, če je vreme ugodno, košnjo ali pašo, pomladi pa že koncem aprila ali začetkom maja zadostni pridelek za zeleno polaganje, sušenje ali ensiliranje.
Ker bo radi hude suše premalo krme že ^a zimo, je treba skrbeti, da bo že zgOdaj pomladi nova krma pri roki. Sejte torej že sedaj inkarnatko, ozimno grahorko ali ozimni grašak. Tudi ozimna grahorka in grašak data že zgodaj pomladi dobro košnjo. Gra horko in grašak pa se mora sejati mešano s pšenico, ker pšenica ostane do košnje mehka in sočnata, rž pa hitreje dozori, postane trda in za ži vinsko krmo manjvredna.
Po grahorki, grašaku ali inkar-natki, ki se pokosi že koncem aprila ali začetkom maja, se seje potem ku-ruza, burgundija, krompir ali kuruza, pomešana s sončnico in sajo za en-seliranje; uspeva pa tudi dobro lucerna, (kjer je zemlja za njo) i. t. d.
Grahorka in grašak zadosti po. mešana s pšenico, se lahko tudi dobro enselirata, inkarnatka pa le, če se ji doda melasa ali sladkorna pesa.
Kdor ima silo, mora gledati, da bo ta zgradba tudi vedno izrabljena. V jeseni napolnjeni silo se izprazni
TIVAR OBLEKE
koncem zime, pomladi se zopet napolni z ozimno grahorko, grašakom ali inkarnatko. Tako bi imeli dobro polaganje za kritične poletne mesece.
Seme za ozimno grahorko bo naroČila Kmetijska družba. Kdor ga namerava naročiti, se naj takoj prijavi v skladišču te družbe v M. Soboti.
Fosfatna žlindra.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je začela izdelovati novo domačo umetno gnojilo »fosfatno žlindro". To bo najcenejše in najren-tabilnejše fosfatno gnojilo, ki je s primernim dodatkom apna popolno nadomestilo za drago inozemsko toma-ževo žlindro. Uporablja se ravnotako kot tomaževa žlindra.
Za nagrade prt tekmah rodovniške živine v nedeljo, 8. t. m. je pripravljenih razen drugega tudi 500 kg te nove fosfatne žlindre, kot nagrada za najboljše tekmovalce.
Oskrba plemenskih bikov.
Bik mora imeti zračen, svetel, suh, torej zdrav hlev, da lažje vzdrži v njem svoje celo življenje. Zaduhli, nizki, temni hlevi ne vplivajo ugodno na zdravje, odpornost in razpoloženje plemenjaka. Dostikrat so ravno ti ne-dostatki krivi, da se mora dobre ple-menjake, kot nesposobne za plemen-jenje, predčasno odprodati. Stajališče za bika ne sme biti prestrmo. Vlažna tla povzročajo obolenje parkljev.
čistost kože in dlake je nadaijni predpogoj dobre oskrbe plemenjaka. Razven na čistočo se mora paziti, da ne nadleguje živino mrčes, posebno muhe, ki so v vročih mesecih prav nadležne. Zadelanje oken v hlevu radi muh ni pravilno. Živina rabi čim več svetlobe, muhe pa odpravite najlažje, ako date na okna modra stekla.
Parklji pri bikih, posebno pri onih, ki stojijo vedno v hlevu in pridejo na zrak le, kadar se jih pripušča» se sami nemorejo zadosti obrabiti.. Parkelj raste neovirano, dobi dostikrat prav čudne oblike, tako, da ovira bika pri hoji, skakanju in pri stanju v hlevu samemu itd.
Radi tega je res potrebno, da bi se začelo naše živinorejce sistematično poučevati o pravilni oskrbi in obrezovanju parkljev in da bi se mlajše moči, kot mlečni kontrolorji, posebno tam, kjer ni za to usposobljenih kovačev, izvežbalo v tem poslu. Živino se pa mora nato navaditi že v mladosti. Če se bo pri mladi živini čistilo parklje, se bo tudi starejša živina brez vsega pustila vzdigniti noge.
Odda se v najem stanovanje,
ki obstoji iz sobe, kuhinje in shrambe. Po-izve se v M. Soboti v Križevi ulici 24.
ORIGINAL 2
„OPEL*1
KOLESA
kvalitetni proizvodi svetovne znamke. Vsi modeli dvojno kromirani (ne rjavi), polbalonski gumi obroči, orig. »Torpedo Freilauf" itd.
NOVOST! „op«i.sp«dai"z
elastičnim dvojnim okvlrlam I
Krasno izdelano in jako trpežno kolo, priporočljivo tudi za najslabše ceste.
Samopr odaja i
Kernest	vogler
CANKOVA -	TELEFON št Z
Zastopstvo „Opel"lolisiiutonlHiv.