Precenitev konja. (Dalje.) človek bi pač lebko še naštel tukaj dolgo vrsto razaih plemea, veadar bodi jib. dovolj, kar amo jih Bašteli. To se vidi že iz ajih, da je še veliko plemeB, ki se izpozaajo še iz svojib lastaosti. Pai- je resaica, da je že vee koBjskib plemea prešlo in da nimajo Bekatere dežele aobeae svoje vrate, toda to še nikakor ni dokaz za to, da so koujska plemeBa že tako skrižaaa, da Bi moči koBJ več razpozaati, iz katerega da so plemeaa. Pouk o zvuaaajih lastBOstih koaj se ne razteza dalje. kakor da se je aekak obrazec uatvaril, po katerem se koBj ceai. Ali tak pouk je potlej kriv, da si človek ae more raztnisliti, čemu da ni vsak koaj za vaako rabo, ampak da so konji te vrste bolj za to, koaji druge vrste pa bolj za drugo rabo. Da se skrbi za aov zarod koaj, to se zdi vsled tega aekaterim zlo, da-si potrebno in po nekaterib deželah jim celo ni za konjerejo, češ, da ae aese. Kolikor je še torej ondi živi, živi le tako bolj po aili ia oe ji država ae aeže se pod roko, kmalu bode po Bjej. Ali je to prav? Ne, koiiji so ia sicer razliČBih vrst so potrebai, kajti vsak koaj ai za vsako rabo, še maaj pa za vsak kraj. Valed tega pa Bi prav. ako ae gleda samo na obliko koBJa Prava koajereja tirja več — pleme, toda tako, da loči koBJa od konja, čegar pleme je drugo. Za koaje, čijih pleme je poznati, še je vedao povpraševaaje, kajti je še vedao njih potreba. Ako je tedaj v kateri deželi doma kako pleme toda čem bolj mogoče, čisto, izplača se jim še koajereja vselej. S tem si napravi taka dežela ali pa tak kraj sejem ter vabi kupce aa-aj, saj se dobodo taki ia taki koBJi na njem. Kjer pa imajo koaje vsake vrste — koaje, čijib pleme se ae razpozaa; kjer ima kmet kobile vsake vrste v hlevu — take, da so lebko za jahaaje, dirjaBJe in tudi težko vožbjo ob eaem: tam ae bode aikjer aikoli dobra konjereja — taka, da se jim v reaaici splačuje. Iz tega pa se torej razvidi, da je dobro, če obstoje razaa plemeaa koaj ter da je prav, če se gleda na to, da se Be izkazi. Konji se delč lehko v tri večje razdelke, oai so Bamreč plemeait ali aeplemeBit ia mešan zarod. Kaj se pravi: ,,plemeait koaj", tega aismo v stauu izreči ob malem. Treba aam je vzeti v poštev aekaterih reči. ki so ae že udomaeile. Ako vzemeš, da je koBJ plemeait, če ima lepo postavo ter je rabljiv, to ti je koaj potlej plemeait, da si Be teče v ajem aič plemeaite krvi. Po dmgi straai pa ti je koaj v resaici plemeait, veadar pa ai aiti posebao lep v svoji postavi aiti posebao rabljiv. Da je pa koaj plemenit, treba mu je vselej lepote, elegaataosti, zastopaosti, aeke prikupljivosti in ogBJevitosti. Najbolje bode torej, če oataBemo pri tem, kar se je s kraja reklo: plemeflitost ia so tedaj plemeaiti koaji arabski ia aagleški polaokrvai. Z besedo ^polaokrvea" zazBamljuje se po koleaje iz roditeljev čiste arabake ali aagleške vrste. Koaj se torej le takrat imeauje polaokrvea, ako je dokazaao, da sta oba roditelja, žrebec in kobila, iz tiste vrste. Ako se pripelje tak polaokrvai koaj še le iz Arabije in Aaglije, tedaj se imeBUJe izvirao arabski, oziroma angleški polaokrvflik. Beseda ,,krvaik" ai prikladaa ia Be bilo bi škode, ko bi se pozabila, toda tako se je že udomačila, da bi se sedaj to le s težavo izgodilo. Poraeai pa, da je koaj ali po obeb roditeljih, ali pa le po enem plemeait in se mu torej reče, da je polaokrvaik ali pa polkrvaik. Ime izvira od todi, da ao imeli svoje dai kri za to, kar daje koBJu ločilne lastaosti. Imeai: kri pa plemeaitoat ste ae glede koaj tako zmešali, da se ali že zameaite ali pa se daje katero ime koBJu, ki ga ae zasluži. Tako se pravi koaja, da je jako plemeflit, da-si Bi polaokrvBik ia tako se govori o ,,ve^ liki krvi", ako kaže koaj po svojem zuaaajenr lastaosti plemeaitosti; s tem pa se še ae reče, da ima za to tudi več krvi, kakor drug, ravao tako plemeBit koaj, pa ae mu Be vidi tako. da je ,,plemeBit". Prišli so v tem že tako dalec, da ao kri, ki jo je koaj pridobil, celo izračunili iB so koBJa imeaovali za polukrvaika, ker je le po eaemv roditelju, bodi žrebcu, bodi kobili, plemeait. Žrebe iz polukrvae kobile in polnokrvaega žrebca bilo bi po takem ,,tričetrt-krvno" itd. Po taki poti pa bi že v devetem zarodu bilo v žrebetu le tisočiaka aeplemeaite krvi in torej žrebe že toliko, kolikor popolnem polnokrvao. Vidi se iz tega, da se, če sodimo konja po zuaaajem, ne moremo več ozirati aa te raz- mere. Treba pa je za to obilne vaje. da si človek iz zunaajih lastnosti koaja domiali. kaj da premore v resaici. Za navadao bilo bi popolaem dovolj, ako se dele koaji v plemeaite (¦= polaokrvne), aeplemeaite ia pa požlahtajeae. Zadaji pa bi bili polao požlabtajeai, pol plemeniti ia malo plemeaiti. Tu pač ae morem opisovati koajskih vrat, bočem pa vsaj povedati, kaka ao ločilaa zaameaja plemeaitib ia aeplemenitih koaj. Plemeaiti koaj ima bolj lehko, urao truplo, kakor pa aeplemeaiti. Okostje ai toliko tolsto, udje so taaši, v primeri a celira truplom dolžji, oprsje pa razmerao širje ia razvoj živcev — zaatopnost ia občntljivo3t — je višji pri ajem, kakor pa pri aepleraeaitem koaju. Tudi je plemeaiti koaj aajvečkrat mal ali sredaje velik (1-48 do 1 72 metrov). ima aežao, auho glavo, žive, velike oči, široke aoaaice, fine ustaice, široke pa lehke ganaše. Vrat je dolg, zveza z glavo je pri njem lenka ia jako gibljiva, oblika vratii je lepo obočna. včasia, pri vzbodajib konjib, pa aa robe. Griva je dolga, toda dlaka je nežna, svetla ia mebka, površje je po aavadi oetro ia stoji aaprej. hrbtišče je ravao pa močao, stegaa so kratka, križ ai razpočea pa tudi ae pobit, rep je aajvečkrat visok, dolg, aežea ia polaih žiaj. Oprsje je zmerao široko. pri aagleškem polaokrvaiku po goatem prav globoko, trebub. stegajea, pleča Iež6 prej. kakor pa da so ostra, stegaa so mišičasta, aoge ae posebao tolste ter imajo vidae kosti, pri tem so kite jako ostre, po gostem kakor kaka vrv, bicljeva kost je brez odviskov, biclji pa so nežai, v časih dolgi, kopita pa so mala ia trda. Cela koža je taaka, aežaa ia mebka, dlaka je kratka, živa in svetla, krvaice v koži ali pod kožo aa glavi, vratu, plečetih itd. stopijo po kratkem gibanju zaatao naprej, boja je elastična ia obaežaa, mišičje je vidao, vstrajaost v aaglem hoda pa je velika. Zaaeaj je živ ter je tudi zastopaoat precejšnja. (Dalje prih.)