mwm N»ž časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja urednici odbor: Drago Debeljak, Tanja Hro-Vatin (odgovorni urednik). Franc Petelin (tehnični urednik). Rafael Jak-Milo:-; Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Franc H h I h h I wF I ^H^^k L610 3. Naslov HIBI aH l^Lt I BT^Hi B «■! h tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani ■II iHBi^nHUH wLMmm HLHhH HkafliH HRh Številka 16 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Februar 1975 Uresničevanje ustavnih zamisli krajevne skupnosti Ustava je opredelila krajevno skupnost nedvomno kot odprto samoupravno skupnost, ki v svojem delovanju ni in ne sme biti več zožena samo na drobna, obrobna vprašanja in na komunalna vPrašanja. Delovni ljudje KS sami naj "\ v tesnem sodelovanju s člani drugih temeljnih samoupravnih skupnosti ne glede na občinske meje urejali izredno Pomembna občinska vprašanja ln tvorno vplivali na reševanje skupnih vprašanj v drugih ali širših samoupravnih skupnostih. Naslednja bistvena lastnost v °Predelitvi KS je njena tesna Povezanost in prepletenost z raznimi oblikami združenega dela. Drugače povedano — KS Sl po novem ni več mogoče Predstavljati brez medsebojnega sodelovanja z združenim delom. Prav gotovo nam je vsem Jasno, da se tak korenit premik ne more povsem uresničiti ko-^aj leto po sprejemu nove Ustave. Ne more se niti dosled-n° uveljaviti, dokler niso izpolnjeni nekateri nujni družbeni Pogoji za to. Ti pogoji pa so: — dejanska vzpostavitev organizacij združenega dela na novih ustavnih zasnovah, — prilagoditi je treba sistem družbene reprodukcije ustavnim načelom, — zapolniti je treba sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju skupne in splošne Porabe. Ne glede na vse to pa je mo-S°če že sedaj razločiti nekatere °vire na poti uresničevanja Ustavne zamisli KS. Ena takih 0vir je prostorsko preoblikovale KS. Cilj tega preoblikova-nJa je zaokrožitev KS v takšne ^je, da bo delovnim ljudem omogočeno dejansko in neposredno samoupravno odločanje. ku Sloveniji smo šele na pričet-1 tega procesa. Mnoge KS so nastale na območju bivših ukinjenih občin in niso nastale kot dogovor ljudi v določenih naseljih. Da pa se tak proces prostorskega preoblikovanja KS Pospeši tam kjer je to potreb-JJ°> se mora bolj čutiti vloga SZDL, ki je tudi po ustavi družbeni okvir za razpravo ter Za sprejemanje stališč, dogovo-^0v o ustanavljanju ali zdru-2evanju KS. Pred tako razpra-Vo Pa bi morali imeti družbeno ln gospodarsko analizo obstoje- čih KS, ki bi služila kot podlaga za pretehtano poglabljanje procesa preoblikovanja KS. Analiza statutov KS, ki so jo opravili pri skupnosti slovenskih občin in je bila objavljena v posebni številki Občana 14. decembra lani kaže, da se pomembnosti in nuje povezovanja delovnih ljudi v KS z delavci v združenem delu skoraj povsod zavedajo, vendar pa le povzemajo ustavno besedilo. To se kaže pri opredelitvi materialne baze KS in pri nalogah s področja programiranja razvoja KS. Preprosteje povedano, potrebe in želje občanov — prebivalcev KS so pogosteje na enem »bregu reke«, potrebe, interesi in pripravljenost delavcev v ZD za reševanje takih skupnih vprašanj pa na »drugem bregu«. Seveda ta ocena ne vključuje tistih pobud in rešitev, ki so bile uveljavljene v zadnjem času v mnogih KS po Sloveniji in tudi pri nas. Premik v tej smeri pa moremo prikazati tudi v raznovrstnih aktih TOZD in SIS. Pomembno vlogo v razvijanju pospeševanja take ustanovitve bi morale opraviti osnovne organizacije sindikatov in ZK, sveti ZK v TOZD ter druge družbenopolitične organizacije. Delegacije za zbore KS so sestavljene iz več kot 3/4 članov TOZD, približno enako so tudi delegacije KS in SIS. Prav ti delegati in delegacije pa bi morali v večji meri povezovati KS s TOZD ali s SIS pri obojestranskem sodelovanju in zavzemanju za reševanje skupnih nalog v KS. Tudi v procesih programiranja in načrtovanja razvoja KS smo šele na začetku. Plani KS so še vedno skupek želja, za katere pa pričakujemo, da bo ona »druga« stran, združeno delo, pokazala pripravljenost in dobro voljo za financiranje, namesto da bi tak program nastal in se verificiral med delavci v združenem delu. Šele tako bi postal skupna stvar »obeh« strani. Materialne osnove KS ter financiranje skupnih potreb delovnih ljudi pravzaprav ne moremo ločevati, saj je KS širok kompleks družbenoekonomskih odnosov. Na tem področju pa obstajajo huda nezadovoljstva z obstoječim stanjem, zlasti še pretirana odvisnost od občinskega proračuna. Obstajajo že številni, čeprav še posplošeni načini, kako naj delavci v združenem delu združujejo sredstva z občani v KS za zadovoljevanje potreb. In v najkrajšem času bomo morali tudi pri nas poiskati ustrezen način za rešitev tega vprašanja. Dejstvo, da resolucija o gospodarski politiki za leto 1975 ter družbeni dogovor o skupni in splošni porabi še vedno predvidevata financiranje skupnih potreb KS zgolj iz proračuna, je velika ovira na poti združevanja sredstev po prehodno verificiranih programih KS. V praksi se nakazuje usmeritev, da bi financijsko dejavnost KS (delovanje organov, organizacij, organiziranje zborov, morebitne strokovne službe, SLO, delovanje DPO v KS itd.) pokrivali iz proračuna. Marsikatere naloge pa bi lahko vključili v programe SIS in bi se tu tudi financirale. Za nekatere naloge (npr. graditev potrebnih družbenih centrov v nekaterih KS) pa bi v skladu s programom razvoja KS združevali sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma med občani v KS in delavci v TOZD. Glede na samoupravne organiziranosti KS bo treba veliko več časa in truda posvetiti tesnejšemu povezovanju vseh samoupravnih organov v KS — tudi delegacije in ob vsem tem okrepiti SZDL v KS. Pri povezovanju KS v skupnosti KS pa moramo paziti, da bo to povezovanje širše npr.: povezujejo se mestne KS, pretežno kmetijske KS itd. Povezovanje vseh KS znotraj ene same občine pa dopušča nevarnost, da taka skupnost postane le vmesna postaja med občino in občani v KS ali pa sogovornik pri združevanju sredstev s TOZD, kar pa zopet ni v skladu s sprejetimi stališči. Procesa dejanskega, vsebinskega samoupravnega oblikovanja KS pa prav gotovo ni mogoče uresničevati brez enotnosti in aktivnosti DPO in komunistov znotraj KS. Nova or- Končano je prvo polletje in naši najmlajši se že lahko pohvalijo s svojimi ocenami. Želimo jim, da bi tudi drugo polletje zaključili vsaj tako, če že ne bolj uspešno! Obisk iz Gevgelije Razstava likovne sekcije KUD »Josef Josefovski« iz Gevgelije v domu JLA V sklopu sodelovanja med Vrhniko in Gevgelijo, so našo občino pretekli mesec obiskali ganiziranost SZDL v KS pa omogoča vsem organiziranim subjektom, da medsebojno izmenjujejo mnenja in dosežena enotna stališča. Še posebej naj omenim vlogo sindikatov v SZDL, ki naj v procesu programiranja in planiranja, v politiki delitve dohodka, politiki razvijanja družbenega standarda, pri odločanju o skupni porabi upoštevajo novo vlogo in naloge KS ter spodbujajo sodelovanje delovnih kolektivov in njihovih samoupravnih organov pri uresničevanju ustavne vloge KS' M. M. predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani Kulturno umetniškega društva »Josif Jo-sifovski« iz Gevgelije. Dramska amaterska skupina tega društva je Vrhničanom pripravila dve predstavi uspele Nušiceve komedije »Oblast« — posebej za občane in za pripadnike JLA. Člani — amaterji — likovne sekcije omenjenega društva (predvsem so to gimnazijci) pa so v Domu JLA razstavili svoje uspele likovne izdelke. Gostje so obiskali kasarno Ivana Cankarja, na koncu pa so imeli pogovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, na katerem so se seznanjali z delom v naši občini. Predstavniki vrhniške občine jim bodo obisk vrnili že letos spomladi. Skrb za ostarele Kmalu nov dom počitka Prijetno domovanje za 120 oseb. Dotacija logaških in cerkniških upokojencev Dom v gradnji Z razvojem človeštva in še zlasti z razvojem znanosti in medicine tudi v naši družbi opažamo nov pojav — številčni porast starih prebivalcev in s tem v zvezi tudi porast starejših bolnikov. Po splošno veljavnem normativu štejemo med stare ljudi tiste osebe, ki so dopolnile 65 let starosti. Z vse večjo urbanizacijo kmečkega prebivalstva, industrializacijo in vse večjo zaposlenostjo žena pa upada število starih ljudi, ki živijo skupaj s svojimi otroci, ker obstaja pri obeh težnja po samostojnem življenju. S tem pa vse pogosteje nastopa problem preživljanja oziroma oskrbovanja posameznikov in družba je dolžna poiskati možnosti za razreševanje tega problema. Hitre akcije in dane možnosti so prinesle rešitev problema varstva ostarelih oseb v obliki usposabljanja starih gradov, velikih hiš in drugih objektov. Z razpoložljivimi sredstvi pa se vsega ni dalo napraviti — prostori in objekti so bili nefunkcionalni; debeli zidovi in majhna okna niso dajala vtisa domačnosti in našteli bi lahko še mnoge pomanjkljivosti. Kljub temu, da so bile vse razpoložljive kapacitete zasedene, pa je obstajalo še mnogo prošenj za sprejem nerešenih. Zato je naša socialistična družba pričela intenzivneje raziskovati ta problem in iskati rešitve — to je graditev modernih, svetlih, prijetnih domov za starejše osebe, kjer je poleg splošnega in socialnega varstva zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo. V takih domovih bodo naši občani, ki so preživeli težka leta revolucije, v njej izgubili svojce, žrtvovali svoje zdravje in imetje, ter si s svojim delom zagotovili pravice do pokojninskega zavarovanja, preživeli svojo jesen življenja primerno oskrbljeni, v standardu za kakršnim teži celotna naša družba. Prizadevanja v tej smeri so že rodila sadove. Sodobni objekti in bivališča za starejše občane že služijo svojemu namenu v Ljubljani, Kranju, Mariboru itd. Tudi Vrhniko bomo kmalu uvrstili med mesta, ki so ta problem rešila na ustrezen način — s solidarnostjo in gradnjo novega objekta. Obstoječi zavod za ostarele — Dom počitka Vrhnika — deluje namreč v treh ločenih objektih, zgrajenih že v prejšnjih stoletjih. V njem je našlo svoj drugi dom 75 oskrbovancev. Življenje in delo v ločenih zgradbah pa ni prijetno in lahko. Zaradi neprimerne lokacije pa adaptacija teh ni bila primerna. Tako se je rodila potreba po izgradnji novega objekta, ki naj bi bil v mirnem kraju in bi imel tudi primerno velike rekreacijske — parkovne površi- ne. Iniciativo za gradnjo novega doma je dalo Društvo upokojencev Vrhnika, ki je razpolagalo z določenimi sredstvi in se je odločilo ta sredstva namensko uporabiti za izgradnjo stanovanj za svoje socialno najšibkejše člane. Akcija, ki so jo Vrhničani pričeli pred nekaj leti ni bila lahka. Najprej je bil ustanovljen gradbeni odbor, v katerega je bilo vključenih 9 ljudi — članov DU, delovni ljudje iz Doma počitka, drugih delovnih organizacij in Krajevne skupnosti. Gradbeni odbor je uspel zagotoviti precejšen del sredstev za izgradnjo novega objekta, ki pa za celotno investicijo niso zadoščala. Zato so navezali stike z Društvom upokojencev iz Logatca in Cerknice, kjer so tudi spoznali, da lahko le s skupnimi močmi uresničijo zamisel in zagotovijo primerne prostore za ostarele občane. Z dotacijo logaških in cerkniških upokojencev je bilo skupnih sredstev dovolj za pristop k gradnji. Seveda je gradbeni odbor, ki se je povečal še za tri člane iz DU Logatec in Cerknica, navezal stike tudi z občinsko skupščino Vrhnika, zaradi potrebnih dokumentov, urejanja odkupa zemljišča in pomoči pri plačilu komunalnega prispevka. Po sprejetju načrtov je bila gradnja objekta zaupana Gradbenemu podjetju Igrad Vrhnika, ki je z delom pričel v oktobru 1973. Svoja dela je Igrad v glavnem že končal, opravljajo se še zaključne instalacije, notranje opremljanje in druga vzporedna zaključna dela. Gradbeni odbor je ves čas vztrajno deloval, pri čemer je moral prebroditi nešteto ovir, ki pa prizadevnih članov niso odvrnile od aktivnosti. No, nekaj je že bilo takih, do konca pa so vztrajali naslednji tovariši: Reven Peter, Stražišar Franc, Čamernik Rudi, Mala-vašič Adolf in Koščak Franc z Vrhnike, Bauman Franc in Petrovčič Edvard iz Cerknice ter Čeme Ivan iz Logatca. Ti tovariši so za realiza- cijo zastavljene naloge žrtvovali mnogo svojega prostega časa in jim je ob tej priložnosti potrebno izreči vse priznanje. Njihova vloga v gradbenem odboru se bliža koncu in v kratkem nam bodo z veseljem odprli vrata objekta, v katerem bo našlo prijetno domovanje 75 oskrbovancev sedanjega Doma počitka ter 45 novih interesentov. Dom ob Idrijski cesti ima v pritličju bolniški trakt za 24 nepokretnih oseb, v zgornjih prostorih pa po 5 traktov za pokretne oskrbovance, ki bodo bivali v eno-, dvo-, tri- in štiri-posteljnih sobah. Vsak trakt bo imel svoj dnevni prostor s čajno kuhinjo. Vsi prostori so opremljeni z opremo, ki daje primerno udobnost. Tudi vsi drugi prostori, namenjeni zagotavljanju osnovnih potreb oskrbovancev — kuhinja, pralnica, ambulanta itd. so opremljeni sodobno z novo opremo. Objekt bo centralno ogrevan, sončnih balkonov in teras ter parkovnih površin ni potrebno posebej omenjati. Na koncu naj omenimo, da bodo v novem zavodu potrebne kadrovske okrepitve in vabimo vse, ki bi se želeli zaposliti v novi delovni organizaciji zavodskega tipa! Nada Žnidaršič Dom počitka Vrhnika objavlja za novi zavod naslednja prosta delovna mesta: 1 knjigovodja — blagajnik 1 ekonom skladiščnik 1 kuharica 3 kuhinjske pomočnice 2 servirki 2 srednji medicinski sestri 1 višja medicinska sestra 1 likarica 1 perica 1 šivilja 4 čistilke 1 hišnik kurjač Informacije o delovnih mestih in ostalem daje uprava Doma počitka Vrhnika, Tržaška cesta 33 vsak dan, razen sobote, od 8.—14. ure, v sredo pa do 17. ure. Naša telefonska številka je 70 069. Seja občinskega sindikalnega sveta Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je imelo svojo sejo konec preteklega meseca, na kateri so člani tega sveta obravnavali naslednje osnutke: osnutek poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja občinskega sveta, osnutek oziroma predlog statuta SZDL Slovenije in pa osnutek delovnega načrta občinskega sindikalnega sveta za letošnjo leto. Osvojili so tudi svoje stališče do predloga o organiziranju skupnih strokovnih služb za samoupravne interesne skupnosti v naši občini in pa pripravili predlog kandidatov za podelitev zlatega in srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1975. najzahtevnejšim sindikalnim aktivistom. Analizirali pa so tudi nekatere najpomembnejše tekoče zadeve kot npr. potek izdelave analize o delovanju skupščinskega delegatskega sistema v naši občini in na potek priprav seminarja za člane komisije samoupravne delavske kontrole. T. H. Humano delo občinskega odbora Rdečega križa na Vrhniki Vrhniški občinski odbor Rr» se je stisnil v majhen prostor starega poslopja tik ob Ljubljanici. Odmaknjeni od vrveža, ki vsak dan vlada na Cankarjevem trgu in lahko bi rekla tudi malo pozabljeni od vseh nas, vztrajno dela. Njihovo delo je vsekakor eno najhumanejših v naši socialistični družbi, saj je RK organizator množičnih akcij zbiranja denarnih prispevkov, oblačil i" kar je najpomembnejše tudi krvodajalskih akcij. Da je njihovo delo res velik0 in vredno pohvale, nam pričajo podatki o njihovih akcijah v letu 1974, saj so v preteklem letu zbrali 16.646,45 din prostovoljnih prispevkov, 174 kg oblek in posteljnine ter 30 pa' rov čevljev. V tej akciji je sodelovalo 12 mladink, 6 mladin' cev in 14 članic odbora. Zbirna mesta, ki jih je bilo deset, pa so bila žal le na Vrhniki in ne tudi po drugih naseljih v naši občini. V okviru dela Občinskega odbora RK na Vrhniki je bil° organizirano tudi deset tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil (tečaj in izpit je opravilo kar 230 kandidatov). Od novembra 1973 pa do decembra 1974 so bili na Vrhniki in v Borovnici organizirani tudi tečaji za obveznike Civilne zaščite (5 dvajseturnih in J osemdeseturni tečaj!) Posebej pa moramo poudariti krvodajalsko akcijo, saj je kri darovalo 345 občanov. Za tako humano razumevanje se vsen1 občanom in delovnim organizacijam Občinski odbor RK naj' topleje zahvaljuje. Ob koncu preteklega leta Pa je RK v sodelovanju s pod' mladkom RK na osnovni šoli Janeza Mraka organiziral ob' darovanje oskrbovancev v D°' mu počitka. V preteklem letu sta bila za 30-letno aktivno delo v RK odlikovana z »Zlatim znakom pri' znanja« tov. Brus Minka |z Podlipe in dr. Jože Petrovčič iz Borovnice. Ob tej priložnosti ji' ma iskreno čestitamo in jima tudi v prihodnje želimo uspešno delovanje pri tako plemenitem delu. V letošnjem letu pa je R^ uvrstil med svoje akcije tud1 zbiranje starega papirja in krp-Ta akcija bo na Vrhniki 11. ap' rila in 17. oktobra. Občinsk1 odbor RK zato že sedaj poziv3 vsa gospodinjstva in delovne organizacije, da zberejo odve' čen in neuporaben papir in ki" pe, ter povezano v snope pus^ to na dan akcije kar pre vhodnimi vrati na ulici, kjer bodo pobrali delavci Unije Papir servisa. Tanja Hrovatin Zahvala za novoletna darila Starejša tovarišica iz Ligojne nam je poslala prisrčno zahvalo, v kateri piše takole: »V imenu vseh vaščanov, starejših od 65 let, ki smo dobili nepričakovano novoletno darilo, se prisrčno zahvaljujem KS Ligojna in pa mladini, ki sta organizirali novoletno obdarovanje. Zahvaljujem se tudi za vse tople besede in čestitke, ki smo jih vsi stari še kako potrebni, saj se starost priplazi tiho a sigurno; potem pa se stari oziramo le nazaj in premišljujemo, kako lepo je bilo še takrat, ko smo bili tudi mi mladi in kar težko se vživljamo v lastno starost. Prav zato pa še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam v teh pustih dneh pripravili tako prisrčno presenečenje!« Dejavnost kegljaškega kluba »Tankist« Kljub slabim pogojem dosegajo dobre rezultate Kegljaški šport postaja zlasti v rekreativnem smislu vse b°lj priljubljen in množičen. Potreba po organizirani kegljaški sPortni dejavnosti je na Vrhniki vzniknila po zgraditvi kegljišča v Domu JLA. Kljub temu, da je bilo le enostezno kegljišče in r°<-'no postavljanje kegljev, so člani ustanovnega kluba »Tankist« redno trenirali in dosegali na klubskih, medklubskih in ligaških tekmovanjih dobre rezultate. Z zgraditvijo novega štiristeznega avtomatskega kegljišča pri hotelu Mantova so se pričeli za člane tankista novi pogoji delovanja. Mantova je omogočila klubu dvakrat tedensko treniranje za nižjo plačilo in ta dogovor še vedno velja. Ker pa je kegljišče v Mantovi »gostinskega tipa«, Se Pogosto dogaja (zlasti v zadnjem času), da so avtomati pokvarjeni in zaradi tega ni mogoče resno trenirati saj keglji kar "samovoljno« padajo, avtomat ne briše podrtih kegljev, ne da Se izvajati samo čiščenje, avtomati nenasitno požirajo žetone in se in še ... Verjetno takšnemu stanju botrujejo objektivni vzroki, v veliki meri pa tudi subjektivni, saj na kegljišču ni nikogar, ki bi '1 sposoben enostavnejše okvare odstranjevati, vzdrževati red 111 ne nazadnje tudi novincem in vinjenim kegljačem dajati »Ustrezna navodila«. Klubu se zaradi navedenega lahko dogodi, da zaradi pritožb gostujočih moštev izgubi tekme na domačem terenu. Takšne razrnere nas tudi silijo, da izbiramo za tekme in tudi za resnejše treninge kegljišča drugje, kar pa prav gotovo zahteva veliko Večje stroške iz že tako minimalnih sredstev namejenih za delo kluba. V klubu je registriranih 22 članov; ker pa želimo, da se tekmovalni kegljaški šport na Vrhniki bolje razvije, moramo število članov povečati ter poskrbeti za treninge pod strokovnim vodstvom in na primernem kegljišču, česar pa za enkrat še nimamo. Kljub razmeram in pogojem v kakršnih naš klub deluje je ie-ta dosegel v preteklih sezonah zelo dobre rezultate. Zahvalo ^a to morajo dobiti predvsem tisti člani, ki jim pogosto ni bilo zal seči v svoj lastni žep in plačati trening. Poudariti pa moramo udi to, da uspešnost kluba raste kljub vedno hujši konkurenci v tem športu. °EJAVNOSTI KLUBA V SEZONI 1973/74 V tekmovanju Male lige 6 X 100 smo v svoji skupini dosegli Prvo mesto. Na tekmovanju za pokal Kegljaške zveze Slovenije V ljubljanski podzvezi smo prav tako zasedli prvo mesto. Udeležili smo se tudi tekmovanja v parih in posameznikih ?* 200 lučajev, ki ga je organizirala kegljaška zveza Slovenije. f"aš tekmovalec ŠPUR se je med posamezniki uvrstil na republiško tekmovanje, večina ostalih pa je dosegla zadovoljive re-2ultate. Jeseni 1974 smo se udeležili tekmovanja v borbenih igrah slovenskih kegljaških klubov. Na predtekmovanju 12 klubov JUbljanske podzveze smo dosegli 7. mesto in se tako uvrstili na republiško tekmovanje v borbenih igrah, ki je bilo novembra v Celju. Rezultatov s tega tekmovanja še nismo prejeli, predvidevamo pa, da smo med 32 klubi zasedli približno 20. mesto. Rezultati doseženi na začetku tekmovalne sezone 1974/75 Ekipa TANKIST je osvojila pokal na turnirju v počastitev dneva JLA 3. Tekmovanje parov in posameznikov, ki ga vsako leto razpiše Kegljaška zveza Slovenije. 4. Jeseni 1975 se bomo udeležili kvalifikacijskih tekem za vstop v II. slovensko ligo 8 X 200 lučajev. Treninge bomo imeli 8 mesecev dvakrat tedensko na kegljišču Mantova — seveda če bo kegljišče za to usposobljeno. Vsaj 5 treningov pa bomo imeli na tujih kegljiščih. Med kegljači se že dolgo časa pojavlja mnenje, da je potrebno v okvir gradnje športnih objektov na Vrhniki nujno vključiti tudi gradnjo športnega kegljišča. Tako kegljišče bi prispevalo k množični športni rekreaciji delavcev in občanov prav tako pa bo tudi tekmovalni kegljaški šport na Vrhniki dobil ustrezne pogoje za svoj napredek. Zakajeno in hrupno kegljišče vsekakor ni primerno za rekreacijo številnih ljubiteljev tega športa. P. P. ŠAH... ŠAH... ŠAH B: 13. Le7: Sc5: 14. Ld8: Sa4:! C: 13. Db4 Sg5: 14. Sg5: Ldl: 15. Kdl: Ld4: 16. Db2 Lf2:! D: 13. De7: De7: 14. Le7 Te8! 12. Da3 Sc3: 13. bc3 Se4: 14. Le7: Db6H 15. Lc4 Sc3: 16. Lc5 Tfe8 + 17. Kfl Le6! Dr Petar Trifunović: »Ta deček udarja kot s kijem!« 18. Lb6: Lc4: 19. Kgl Se2 + 20. Kfl Sd4: + 21. Kgl Se2 + 22. Kfl Sc3 + 23. Kgl ab6 24. Db4 Ta4 Črni je za svojo kraljico izbral preveč lesa. 25. Db6: Sdl: 26. h3 Ta2: 27. Kh2 Sf2: 28. Tel Tel: 29. Dd8 I Lf8 30. Sel: Ld5 31. Sf3 Se4 32. Db8 b5 33. h4 h5 34. Se5 Kg7 35. Kgl Lc5 + 36. Kfl Lc5 + 37. Kel Sg3 + 38. Kdl Lb3 + 39. Kcl Se2 + 40. Kbl Sc3 + 41. Kcl Tc2 mat Rubriko pripravljata Janez Sodja in Miroslav Stankovič Mala liga — I. kolo: 5- 12. 1974 TIVOLI : TAKIST 17- 12. 1974 TANKIST : GRASUPLJE 1. 1975 DOMŽALE II : TANKIST 2893 : 2562 (-331) 2512 : 2472 ( + 41) 2322 : 2377 ( + 55) Borbene igre — I. kolo: 26- 12. 1974 TANKIST : ILIRIJA 418 : 432 ( 14) V tej igri smo pokazali premalo borbenosti in koncentracije 11 tako smo na domačem terenu po dolgem času doživeli prvi Poraz. Precej bolje smo se odrezali na turnirju v borbenih igrah v Počastitev dneva JLA na katerem je sodelovalo 6 moštev. Osvo-1'li smo prvo mesto in s tem tudi pokal. Rezultati doseženi na turnirju v počastitev dneva JLA: 1. mesto KK TANKIST — 869 2. mesto KK TEHNIKA — 853 ( 16) 3. mesto KK VIATOR — 774 (- 105) 5. mesto KK LOGATEC — 724 (-145) 6. mesto KK VRHNIKA — 702 ( 167) PllOGRAM DELA V SEZONI 1974/75 Naš klub bo v letu 1975 sodeloval na naslednjih tekmovanjih: 1. Mala liga 6 X 100 lučajev (8 tekem od katerih so 3 že zvedene). ' i NHft 2. Tekmovanje v borbenih partijah po razporedu ljubljanske podzveze (8 tekem od katerih je 1 že izvedena). Šahovska igra je danes zelo raširjena tudi med mladimi. S šahom se ukvarjajo večinoma le zaradi igre. Med njimi pa imamo tudi učence osnovne šole »Janez Mrak«, ki že sodelujeta na turnirju v dopisnem šahu. To sta Branko Malneršič (6. razred) in Leon Gostiša (8. razred). Prav gotovo se bosta s študijem šahovske teorije in resnim pristopom do te plemenite igre razvila v dobra šahista. Omeniti pa je treba tudi to, da sta oba dobra učenca in po njunih besedah ju šah pri šolskih obveznostih prav nič ne moti. Branko Malneršič — I. Kovač (Stari Zednik) (dopisna partija) — Španka 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 a5 4. La4 Sf6 5. Lc6 dc6 6. d3 Ld6 7. 0-0 Lg4 8. Le3 Sh5 9. h3 Dh4? 10. Sh4: Ldl: 11. Tdl: Črni je izgubljen, ker ima figuro manj! Oglejmo pa si še partijo, ki jo imenujejo najlepšo v tem stoletju. Odigral jo je leta 1956 komaj trinajstletni Boby Fi-scher, sedanji svetovni prvak. D. Byrne — B. Fischer Grunfeldova obramba 1. Sf3 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 Lg7 4. d4 0-0 5. Lf4 d5 6. Db3 Dc4 7. Dc4: c6 8. e4 Sbd7 9. Tdl Sb6 10. Dc5 Lg4 11. Lg5 Sa4H Sijajno odigrano! Ali zares zmore komaj trinajstletni deček izvajati takšne kombinacije?! Boby Fischer: »Bil sem prepričan, da bo Byrne sprejel žrtev skakača! Kaj bi potem sledilo? Natančno sem preračunal vsa štiri mogoča nadaljevanja po 12. Sa4: Se4: A: 13. Del Da5+ 14. Sc3 Lf3: 15. gf3 Sg5: Tj 5 r K P P P L P D P L P L L p P P P •11 P r T a b C d e f g h r D T K p P V P L P P 6 P D L s P p t ' 5 S ? P T P L ? P T a b C d 'e 9 h Fotografija nam zgovorno pove, da je šah tudi v naši občini res priljubljena in množična igra STRAN 4 Moštvo USNJARJA je jesenski del tekmovanja zaključilo na izvrstnem tretjem mestu Tretje mesto -uspeh Novice Karting Društvo vstopa v novo sezono s 13 registriranimi tekmovalci in je v letošnjem letu favorit za državno in republiško prvenstvo, še zlasti ob ponovnem vstopu v ekipo Pezdirc Jožeta. Spored tekmovanj za državno in republiško prvenstvo ter mednarodno dirko v letošnjem letu je: 27. 4. Nova Gorica DP 11. 5. Zagreb DP 18. 5. Ljubljana Med. 25. 5. Celje RP 1. 6. Trbovlje RP 15. 6. II. Bistrica DP 22. 6. Koprivnica DP 10. 8. Ptuj DP 24. 8. Vrhnika RP 7. 9. Maribor DP 14. 9. Postojna DP 28. 9. Celje RP 5. 10. Koper DP V pričetku marca bo društvo organiziralo seminar za športne funkcionarje avto-moto športa. Vsi interesenti naj se javijo v upravi društva, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Avto šola Ta je v letu 1974 organizirala 11 tečajev za voznike motornih vozil, katere je obiskovalo 290 kandidatov in sicer: iz občine Vrhnika 230 iz občine Logatec 51 iz občine Idrija 4 Pregled kandidatov iz vrhniške občine: Borovnica 36 Verd 16 Ligojna 12 Drenov grič 11 Smrečje 8 Bevke 8 Podlipa 7 Stara Vrhnika 7 Log 6 Zaplana 5 BI. Brezovica 5 Sinja Gorica 4 Razpise za potrebe krajevih skupnosti objavljamo brezplačno iz AMD Dragomer 3 Bistra 3 Vrhnika 99 AMD obvešča vse interesente — traktoriste — da bo organiziran poseben tečaj (teoretski in praktični) takoj po izidu novega Republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, ki bo izšel v začetku marca. Prav tako obveščajo vse, ki želijo opraviti izpit za inštruktorja motornih vozil, da dobijo vse informacije o pogojih za opravljanje tega izpita v AMD na Vrhniki. Članstvo Do konca januarja se je za leto 1975 včlanilo oziroma plačalo članarino že 348 članov. Društvo pa še naprej sprejema nove člane. O ugodnostih, ki jih imajo člani tega društva, dobite vse informacije v društvu. Vzgoja in preventiva v prometu V marcu bo društvo organiziralo v občini predavanje o varnosti v prometu na temelju novega zveznega zakona in republiškega zakona o varnosti cestnega prometa. Vrhniško Planinsko društvo obstaja že od leta 1960; prav gotovo bi težko našteli vse akcije, ki so jih organizirali v teh petnajstih letih in saj smo na mnoge prav gotovo tudi že pozabili. Zato pa bomo na kratko spregovorili le o nekaterih najpomembnejših iz lanskega leta, ko je društvo štelo že 800 članov (lepo število — ali ne?). Člani PD so markirali Ljubljansko krožno pot od Treh kraljev pa do Vrhnike čez Smrečje, katero pa nameravajo v letošnjem letu tudi dokončati. Prav tako so se lotili tudi novih del na koči — na Zavetišču na Planini (733 m nadmorske višine). Mladinski odsek PD pa je aktivno deloval predvsem s planinskimi sekcijami na osnovnih šolah Ivan Cankar in Janez Mrak. V tem sodelovanju z najmlajšimi je bilo organizirano nekaj predavanj in pa tudi izletov v bližnjo okolico in pa v visokogorje. Preteklo leto pa je bilo tudi jubilejno leto in organiziran je bil občni zbor mladinskega od- Nogometaši Usnjarja, člani ZCNL, so jesenski del tekmovanj zaključili na izvrstnem tretjem mestu, saj jim uvrstitev za Litijo in Primorjem daje upanje, da bodo v pomladanskem delu zaigrali še bolje in uspešneje, ter se tako potegovali za prvo mesto. Posebej razveseljivo pa je to, da je Usnjar po tolikih letih zopet visoko uvrščen že v prvem delu tekmovanja; statistike nam povedo, da je bilo v zadnjih nekaj polsezonah moštvo vedno uvrščeno v drugo polovico. Nogometaši Usnjarja so zrela ekipa pod vodstvom izkušenega nogometnega pedagoga; njihova igra je všeč navijačem, prav tako pa o njej pohvalno govori tudi doseženo tretje mesto. seka in pa že 10. tabor — to je bil desetdnevni tabor v Krnici. Prav tako pa PD organizira predavanja in izlete tudi za starejše člane. Vendar pa je udeležba na izletih — če sploh je — minimalna in društvo se sprašuje, kje so vzroki za to. Vendar pa so v PD kritični in menijo, da je krivda verjetno obojestranska: tako na strani organizatorjev kot tudi na strani udeležencev. Poudarjajo pa, da je informiranost ob organiziranju vsakega posameznega izleta zadovoljiva, saj visijo vabila na vseh pomembnih mestih, ki so namenjena za plakatiranje. Za izlet se morajo občani prijaviti najkasneje 4 dni pred dnevom izleta in če se prijavi vsaj 5 %> članov društva, je udeležencev že dovolj za avtobus. Seveda pa jim velikokrat pri organizaciji izleta ponagaja tudi vreme. Zal pa je na Vrhniki največ takih članov, ki so se udeležili le enega samega izleta (po navadi je to izlet na Triglav) potem pa se je njihova aktivnost oziroma udeležba že končana in jih je Nesrečni poraz v Renčah v zadnjih sekundah in dva neodločena rezultata na domačem terenu (z Litijo in Jadranom) pa vseskakor zmanjšujejo možnosti moštva v borbi za najvišjo uvrstitev —• seveda, če pa poznamo vztrajnost trenerja Haclerja in kvaliteto ekipe, uspeh ne more biti nedosegljiv. Moštvo je pričelo jesenski del tekmovanj s preveliko mero optimizma in to se jim je tudi maščevalo; porazi proti Taboru in Primorju so moštvo paralizirali. V drugih tekmah pa je bila prikazana konstantno dobra igra — v zadnjem srečanju z Adrijo (6:0) pa smo bili priča igri, ki je še dolgo ne bomo pozabili. Jesenski del tekmovanj pa je opozoril tudi na nekatere posa- meznike, ki so si poleg že priznanih nogometašev zagotovili mesto v prvi enajstorici. Vratar Pantelić je bil dolgo časa v senci Merharja, vendar pa je izkoristil prvo priložnost, ki se mu je ponudila. Prav tako se je tudi mladi Bizjak razvil v nogometaša z izrednimi sposobnostmi, saj kot neutrudni borec daje igri dinamiko. Trener Hac-ler pa je našel pravo mesto tudi za Starčeviča. Zasluga za uspeh moštva vsekakor pripada vsem, seveda pa moramo posebej poudariti tiste, ki imajo za to največ zaslug. Poleg trenerja so to še: Velimirović, Jovanovič, Ješko-vič, Zohil, Osterc in Bizjak. Jo-veškovič je s trinajstimi zadetki prvi strelec v ligi. Vsekakor pa moramo prav na tem mestu poudariti neko lastnost, ki spremlja ta »športni kolektiv« — to je tovarištvo. Na večerji ob koncu jesenskega dela tekmovanja je Velimirović — v dresu Usnjarja je nastopal eno sezono, sedaj pa je član Bodučnosti iz Valjeva dejal: »Trinajst let že igram nogomet, toda verjemite mi, da do sedaj še nisem spoznal moštva, kjer bi med nogometaši vladali tako tovariški odnosi-Če ne bi imel družine, bi zelo rad ostal med vami in skupa] bi delili vse dobro in slabo!«. Trener je zadovoljen s svoj0 ekipo in na vprašanje o njeni igri je odgovoril: »Zadovoljen sem z igro moštva in njegovo uvrstitvijo, čeprav ekipa še m dala od sebe vsega, kar zmore.« Ekipa je v jesenskem delu tekmovanj igrala v sestavi: Pantelić, Velimirović, Berginc, Jova-nović, Kostić, Bizjak, Kavčić, Starčević, Jovešković, Zohil in Osterc. Rezervni nogometaši Pa so bili: Merhar, Matić, Oblak, Povlović in Ristić. Momir Arsić Planinsko društvo Na kratko o vrhniškem planinskem društvu in o neaktivnosti članov potrebno vsako leto poiskati, Janez Mrak. Tema vsakega da sploh plačajo članarino! predavanja, ki je napisana V Planinsko društvo pa bo v vitrini Planinskega društva, Pa začetku letošnjega leta organi- ni namenjena samo članom te- ziralo predavanja — od 4. fe- ga društva ampak vsem, ki uži- bruarja do 10. aprila ■— vsak vajo v lepotah narave in radi četrtek ob 18. uri v osnovni šoli hodijo na izlete. Najmlajši udeleženci tabora v Krnici Vrhniško občinsko sodišče Občinsko sodišče na Vrhniki lrna prostore za opravljanje sv°je dejavnosti na Cankarjevem trgu št. 8, v zgradbi, kjer imajo svoje pisarne tudi Občinsko javno tožilstvo, IO SZDL *n OK ZKS. Teritorialna pristojnost sodišča zajema področje dveh občin in sicer Vrhnike ter Logatca. Ti dve občini sodišče tudi sofinancirata iz občinskega proračuna. V članku bom skušal občane seznaniti predvsem s kazensko dejavnostjo našega občinskega sodišča, ki Pa ni njegova edina dejavnost, saJ obravnava tudi zadeve s Področja civilnega pravdnega * nepravdnega sodstva. Zaskrbljujoče dejstvo je, da so pojavi kriminalitete v naši občini vse številnejši, saj število kaznivih dejanj iz leta v leto skokovito narašča, spreminja Pa se tudi njihova vrsta in teza. V uvodu naj povem, da je občinsko sodišče stvarno pristojno za kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu predpisati kazen strogega zapora do Pet let. Za hujša kazniva dejanja, ki se zgodijo na območju naše občine pa je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Predvideva pa se, da bo v letošnjem letu sprejet nov zakon, Po katerem naj bi se povečala stvarna pristojnost občinskih sodišč in bi le-ta obravnavala tudi nekatera kazniva dejanja, ki so sedaj v pristojnosti okrožnih sodišč. Predvsem gre tu za hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost in kaznivo dejanje vlomne tatvine. Za ta dejanja so kazni dokaj višje. število občanov, ki so prišli navzkriž z zakonom je iz leta v leto večje. Leta 1970 je občinski javni tožilec vložil obtožnico ali obtožni predlog proti 135 osebam, v lanskem letu pa se je to število povzpelo že na 245. Oškodovanci pa so začeli postopek oziroma vložili zasebno tožbo 1970. leta proti 50 osebam, leta 1974 pa proti 44 osebam. Daleč največkrat se občani zagovarjajo zaradi kaznivih dejanj storjenih zoper splošno varnost ljudi in premoženja, Predvsem prometnih deliktov. Leta 1970 je bilo 70 takih kaznivih dejanj, lani pa že 110. Ta zvrst kaznivih dejanj zavzema vsako leto približno 40 °/o vseh storjenih kaznivih dejanj. Z ozirom na telesne poškodbe in materialno škodo, ki nastane Pri teh deliktih, naraščanje te vrste kaznivih dejanj ter v smislu obsežne preventivne borbe Proti cestnemu kriminalu sodišče izreka za taka kazniva dejanja vedno strožje kazni, velikokrat pa se odloči tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ter varnostni ukrep prepovedi opravljanja vozniškega izpita za določeno dobo. Zvišala se je tudi povprečna doba trajanja takih varnostnih ukrepov. V lanskem letu je znašala skoraj 16 mesecev, v letu 1970 pa le nepolnih H mesecev. Kot smo videli so najštevilnejša kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premo- ženja, najbolj skokovit porast pa smo v zadnjih petih letih zabeležili v skupini kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, kamor spadajo predvsem kazniva dejanja tatvine, majhne tatvine, zatajitve, odvzema motornega vozila in goljufije. Pred petimi leti so ta dejanja zavzemala komaj 14 °/o vseh storjenih kaznivih dejanj (25 primerov), v lanskem letu pa se je ta odstotek zvišal na 24 °/o vseh kaznivih dejanj (70 primerov). Zanimivo bi si bilo postaviti vprašanje, kako to, da se z dvigom življenjskega standarda dviga tudi število raznih tatvin, goljufij ipd. Preprosto logično sklepanje bi bilo, da zaide na pot tovrstnega kriminala tisti, ki živi v pomanjkanju. Iz podatkov kazenske evidence pa je razvidno, da to sklepanje ni pravilno. V skladu z novimi razsežnostmi, ki jih je dobilo družbeno samoupravljanje po sprejetju nove ustave ter z ozirom na državljanske pravice in svoboščine, ki jih občanu zagotavlja ustava, je sodišče v zadnjem času posebno pozornost posvetilo kaznivim dejanjem zoper svobodo in pravice državljanov, predvsem odkrivanju takih kaznivih dejanj. V prejšnjih letih je sodišče obravnavalo približno 6 takih dejanj letno, lani pa že 17. V to skupino spadajo predvsem kazniva dejanja prisiljenja, ogrožanja varnosti, kršitve pravic nedotakljivosti stanovanja, kršitve tajnosti pisem, kršitev pravic samouprave ipd. Preventivni boj z ostrejšo kaznovalno politiko je sodišče napovedalo tudi kaznivim dejanjem zoper narodno gospodarstvo, kamor spadajo predvsem nevestno gospodarsko poslovanje, davčne utajitve, nezakonit lov in ribolov, predvsem pa gozdne tatvine. Leta 1970 sta bila v naši občini dva taka storilca, lansko leto pa je sodišče obravnavalo že 10 primerov. Posebno zanimivi so primeri gozdnih tatvin, kjer se obtoženci velikokrat niti ne zavedajo, da so storili kaznivo dejanje, še večkrat pa poskušajo z raznimi izgovori dokazati, da kaznivega dejanja ni bilo. Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, nasilniško obnašanje na javnem mestu, lažnivo izdajanje za uradno osebo, samovoljnost, igranje na srečo ter skrunitev groba so dejanja, ki spadajo v skupino kaznivih dejanj, s katerimi se kršijo javni red in pravni promet. Medtem ko je sodišče pred petimi leti imelo opraviti z 8 tovrstnimi storilci, pa je leta 1974 obravnavalo 16 občanov, ki so prekršili kazenski zakon zaradi takih dejanj. Lahka telesna poškodba po členu 142/1 KZ je kaznivo dejanje, zaradi katerega vložijo občani največ zasebnih tožb. Če pa je taka poškodba prizadeja-na z orožjem, nevarnim orodjem ali drugim sredstvom, s katerim se telo lahko hudo poškoduje ali zdravje hudo pokvari pa pregon začne občinski javni tožilec po uradni dolžno- sti (člen 142/2). Razveseljivo dejstvo je, da je teh kaznivih dejanj sorazmerno malo, pa tudi naraščajo ne. Leta 1970 je bilo 28 takih primerov, lani pa 37. V stagnaciji so, zadnja leta pa celo upadajo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (predvsem obrekovanje in razžalitev). Pa ne morda zato, ker bi bilo med občani izrečenih manj hudih besed, temveč zato, ker si sodišče zelo prizadeva, da bi doseglo poravnavo med strankami še pred uvedbo kazenskega postopka ali pa med glavno obravnavo samo, saj predno razpiše glavno obravnavo, vabi stranke k sebi, da bi dosegli morebitno poravnavo. V takem prepričanju se je sodišče izkazalo za zelo učinkovito. Če pa je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša o kom takega značaja, da ima, ali bi lahko imelo hude posledice za oškodovanca (npr. kot se v praksi največkrat zgodi — razvezo zakona) pa sodišče stremi za tem, da se obrekovalec primerno kaznuje. Veliko vlogo pri tem, da se sodišče ne obremenjuje s posledicami raznih besednih dvobojev med občani (še bolj pa občankami) pa imajo poravnalni sveti pri krajevnih skupnostih. Vsako leto zasledimo tudi vedno manj kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in rodbino. Predvsem gre tu za neplačevanje preživnine, pa tudi za kršitve družinskih obveznosti. Lani zasledimo v spisih le še tri primere te vrste. Sodišče skuša v primerih, ko se določena oseba izmika plačevanju preživnine za osebo, ki jo je dolžna preživljati doseči, da obtoženi še pred uvedbo postopka poravna zaostalo obveznost. S tem zmanjšuje pota in stroške strankam. Kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, zoper pravosodje ter zoper osebno dostojanstvo in moralo v praksi našega občinskega sodišča ni veliko, približno dva do trije primeri v enem letu. Kazniva dejanja zoper delovno razmerje vsebujejo dejanja kot so kršitev predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju, kršitev pravic, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, opustitev ukrepov za varstvo pri delu ter opustitev dolžnosti glede nastanitve in prehrane ljudi na delu. V zadnjih petih letih je sodišče obravnavalo eno samo tako kaznivo dejanje, čeprav sem prepričan, da je takih kaznivih dejanj, ki pa seveda ostanejo neodkrita, precej več. Taka kazniva dejanja je težko odkrivati, zato bi bila nujna vsestranska pomoč občanov in članov delovnih ter drugih organizacij pri odkrivanju storilcev takih dejanj. Kakšne pa so kazni, izrečene na vrhniškem sodišču? Kadar se senat ali sodnik posameznik odloči, da obtoženca kaznuje, največkrat izreče denarno kazen, seveda kjer zakon to dopušča. Višina denarnih kazni znaša tja do 3000 dinarjev. Na pogojno kazen zapora je bilo obsojenih 18 obtožencev, vedno pogosteje pa se kazensko sodišče odloča za kaznovanje storilcev z nepogojno zaporno kaznijo, ki včasih znaša tudi leto dni in več. Taki drastični ukrepi so nujni, saj dobro služijo preventivnemu boju proti 'kriminaliteti, za katero reševanja so pristojna občinska sodišča. Za učinkovite pa so se izkazale tudi pogojne kazni, saj se le redkokdaj zgodi, da sodišče zaradi povratka pogojno kazen prekliče. Za preklic pogojne kazni se je sodišče v zadnjih petih letih odločilo le trikrat in to enkrat leta 1971 ter dvakrat leta 1973. Vedno pogosteje pa se izreka namesto kazni sodni opomin, ki pa ni kazen, temveč le opozorilo storilcu kaznivega dejanja manjše stopnje družbene nevarnosti, da naj se v bodočnosti varuje zakonskih kršitev. Pa še nekaj besed o mladoletnih prestopnikih. Resda sodišče za mladoletnike obravnava letno le okoli 25 prestopnikov, ki še niso dopolnili 18 let, vendar ta številka ni realen merilec mladoletniškega prestop-ništva, saj občinsko javno tožilstvo v mnogih primerih postopka zoper mladoletnega de-likventa ne sproži, ker postopek ne bi bil smotrn, oziroma bi lahko pustil posledice za mladoletnikov duševni razvoj. Skoraj izključno so kazniva dejanja, ki jih store mladoletniki dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, predvsem tatvine. Pri kaznovanju mladoletnikov se sodni senat največkrat odloči za vzgojni ukrep strožjega nadzorstva staršev, skrbnika ali skrbstvenega organa. Le redkokdaj se izreče zavodski ukrep, kazen mladoletniškega zapora pa lahko izreka le okrožno sodišče. Na koncu pa si oglejmo vrhniško občinsko sodišče še z druge plati. S predsednikom sodišča, tovarišem Antonom Plutom, sva se pogovarjala predvsem o težavah, ki jih mora sodišče premagovati pri svojem delu. Te težave so predvsem kadrovskega značaja, saj trenutno dela on sam, pri delu pa mu pomaga tudi redna sodna pripravnica. Vrzeli se zapolnijo s sodniki okrožnega sodišča v Ljubljani, ki priskočijo na pomoč, kadar je dela preveč. Sodeč po besedah tovariša predsednika pa se bo položaj zjasnil meseca aprila, ko pride nov, stalni sodnik iz Ljubljane. To bo delo olajšalo, saj sedaj člani sodišča delajo mnogokrat tudi popoldne in izven uradnih ur. Primanjkuje pa jim tudi administrativnega kadra. Tovariš predsednik je omenil, da so jim pri premagovanju težav v zvezi s čim hitrejšim reševanjem zadev v veliko pomoč akcijski programi. Tako si je sodišče zastavilo za nalogo, da do julija 1975 reši vse stare zadeve — to je zadeve izpred leta 1973. Sestavilo je tudi prioritetno listo zadev, ki jih mora sodišče obravnavati pred ostalimi. To so predvsem kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo, prometna kazniva dejanja in kazniva dejanja mladoletnih prestopnikov. Ob koncu najinega razgovora je tovariš predsednik spregovoril tudi nekaj besed o delovanju civilnega oddelka na vrhniškem sodišču. Civilni oddelek se ukvarja predvsem z odškodninskimi zahtevki, preživninskimi tožbami zaradi motenja posesti. Lansko leto je sodišče posebno pozornost posvetilo zapuščinskim zadevam in jih je veliko tudi rešilo z ozirom na prejšnja leta. Tem zadevam namerava posvečati posebno pozornost tudi v prihodnje. Na področju delovnih sporov civilno sodišče trenutno obravnava tri primere. Mora jih rešiti ne glede na to, da začne s 1. februarjem delovati sodišče združenega dela, ki bo med drugim pristojno tudi za delovne spore. Naj bo dovolj. Upam, da je marsikateremu občanu postala slika o kaznivih dejanjih v vrhniški občini ter o delovanju Občinskega sodišča na Vrhniki mnogo jasnejša. Zdi se mi, da smo premalo obveščeni o stran poteh posameznikov, ki živijo v naši sredi, saj je mnogokrat ravno moralna sodba okolja najboljši sodnik. Zahvaljujem se predsedniku sodišča tovarišu Antonu Plutu ter sodni pripravnici Maji Sobanovi za vsa strokovna pojasnila ter za dovoljenje za ogled arhivskega gradiva. Stane Mauri Sindikalno prvenstvo v kegljanju. Le koliko kegljev bo padlo? Delo kulturne skupnosti v letu 1974 Kulturna skupnost ni nasledila živahne kulturne dejavnosti v občini, zato je pripravila program, ki naj bi vsakemu občanu nudil vsaj delček kulture v tej ali oni obliki. Program so sprejeli delovni ljudje v občini in se odločili, da bodo zanj prispevali 0,51 % od bruto osebnega dohodka. Po tej stopnji se je v letu 1974 nabralo za kulturo 1,608.588.— din, prenesenih sredstev je bilo 52.652.— din, drugih dohodkov 24.551.— din. Porabljenih je bilo 1,387.020.—din, saldo 31. 12. 1974 pa je 298.771.-—din. Finančna sredstva kulturne skupnosti so bila porabljena za naslednje dejavnosti: 1. GLEDALIŠKA DEJAVNOST: 137.357.—din V okviru abonmaja je bilo organiziranih sedem gledaliških predstav: Korenine, Za narodov blagor, Ukana, Komedija ljubezni, Primorske zdrahe, Othello in Ščuke pa ni. Gostovala je dramska skupina iz Horjula, Mestno gledališče ljubljansko, gledališče iz Kra- zanski pevski zbor. Kulturna skupnost je financirala tudi pihalno godbo, ki sodeluje na vseh manifestacijah v občini; 30.000.— din je bilo namenjenih kot akontacija za nove obleke. 3. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 360.850.—din Kulturna skupnost je financirala knjižnici v Borovnici in na Vrhniki ter pripravo izposo-jevališča na Logu. Skupnost je omogočila, da je bil nakup novih knjig v letu 1974 ena knjiga na 6,3 prebivalca. Tako se je knjižna zaloga povečala za 2323 knjig. Nov način poslovanja (članarina in neprekinjen delovni čas) je bistveno vplival na izposojo. Čeprav je knjižni sklad še razmeroma skromen, je bilo izposojenih 25.260 knjig, kar je v primerjavi z letom 1973 za 32% več; knjižnici je obiskalo 11.347 občanov, kar je 12% več kot leto prej. V juliju je pričela občinska knjižnica tudi z urami pravljic. Sem prihajajo otroci, ki niso v vzgojno varstvenih zavodih in Delegati na 1. seji skupščine kulturne skupnosti nja, Nove Gorice in Celja. V okviru abonmaja je nastopila tudi folklorna skupina France Marolt. Cene vstopnic so bile le simbolične, poleg tega pa je KS za vsako predstavo dala do 30 brezplačnih vstopnic upokojencem z manjšimi pokojninami. Za učence osnovnih šol so bile vstopnice po 3.— din. Za novoletno praznovanje otrok so bile 20. decembra štiri predstave Ostržkovih dogodivščin, ki so si jih ogledali učenci vseh šol v občini. KS je omogočala šolski mladini tudi obisk gledaliških, opernih in lutkovnih predstav v Ljubljani. Sredstva je prispevala tudi za organizacijo proslav. Mladini je plačala vse stroške, ki so nastali pri organizaciji »Naše besede 74«. 2. GLASBENA DEJAVNOST: 64.000.—din V abonma je sodil tudi koncert pianista Bertonclja in J. Faulota — rog; nastopil pa je tudi Koroški akademski oktet. Ob praznovanju 29. novembra je imel koncert Tržaški parti- jim je omenjena oblika zelo dobrodošla. Pri uri pravljic je doslej bilo že nad 300 otrok. V septembru je pri knjižnici začel delovati tudi angleški krožek. V Bevke in Zaplano pošilja občinska knjižnica potujoče kovčke s knjigami. Na Logu je s pomočjo krajevne skupnosti uredila izposojevališče. Knjižnica je financirala izdelavo poda v prostoru in kupila 13 knjižnih polic; za Borovnico je bilo kupljenih 5 in za Vrhniko 8 polic. Kulturna skupnost je financirala tudi tekmovanje za Cankarjevo bralno značko v vseh šolah v občini. 4. SPOMENIŠKA IN MUZEJSKA DEJAVNOST: 210.917 dinarjev Tehniški muzej Slovenije je dobil od KS Vrhnika 90.000.— din za ureditev žagarske in tekstilne zbirke, za restavrira-nje cestnih vozil in za vzdrževanje gradu. Muzej revolucije v Ložu je dobil 8000.—din. Za redno dejavnost Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo je bilo izplačano 81.213.— din. Da bi 100. obletnico Cankarjevega rojstva pričakali z urejeno rojstno hišo, so bila opravljena naslednja dela: ureditev meteorske vode, prekritje strehe, izdelava žlebov, obnovitev podov, pleskanje prostorov in fasade, barvanje vrat in oken, ureditev sanitarij. Začasna situacija je znašala 31.704.— din; dela se bodo nadaljevala še letos. Na Turnovšu so se nadaljevala arheološka izkopavanja. 5. ARHIVSKA DEJAVNOST: 17.380.—din Navedena sredstva so bila porabljena za opravljanje medobčinske službe Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane. 6. OBVEZNA REZERVA: 14.035.— din 7. STROKOVNA SLUŽBA KS: 22.489.—din Za osebne dohodke oskrbnice Cankarjeve hiše in za raču-novodjo je bilo porabljeno 10.325.— din, za materialne izdatke 12.137.— din. 8. OBČINSKA ZKPO: 51.000 din Omenjena sredstva so nakazana ZKPO, le-ta jih troši za pomoč amaterskim društvom v vaseh, za moški pevski zbor, za revijo pevskih zborov in svojo funkcionalno dejavnost. Ker na Vrhniki ni klavirja, ki bi bil namenjen javnosti, je skupščina KS sklenila, da se za dvorano kupi klavir, ki bo omogočal organizacijo koncertnih in drugih glasbenih prireditev. Cena klavirja je 82.476 dinarjev. Poleg svojega osnovnega programa je KS na osnovi dogovora financirala še druge dejavnosti. Od sredstev, ki so bila porabljena, je šlo 29 % za dodatne obveznosti in sicer: financiranje glasbene šole 147.299.— din, Naš časopis 168.980.— din in centralna kurjava v Cankarjevem domu 68.998.— din. Kulturna skupnost je pripravljeni program v celoti uresničila. Prepričani smo, da bo nova organiziranost kulturne skupnosti po delegatskem sistemu prinesla novih iniciativ in tako res lahko zadovoljevala kulturne potrebe slehernega občana. Marija Iskrenovic V januarju nas je nepričakovano zapustil naš zvesti dopisnik in dober poznavalec vrhniških znamenitosti tov. MATIC KOPRIVEC. Njegova smrt nas je globoko presunila in ostal nam bo v trajnem spominu. UREDNIŠTVO Udeleženci seminarja iz logaške in vrhniške občine Ideološko izobraževanje komunistov Medobčinski seminar na Ulovki organizirala sta ga komite OK ZK Logatec in Vrhnika Namesto smučarjev je Ulov-ka konec januarja sprejela udeležence seminarja, ki sta ga organizirala komite OK ZK Logatec in Vrhnika. Udeležili so se ga sekretarji OO ZK in delovnih organizacij in krajevnih skupnosti obeh občin. Namen seminarja je bil predvsem ideološko izobraževanje komunistov, zato sklepi razprav na koncu niso bili sprejeti kot delovni dogovori ampak kot izhodišča za delo v svoji sredini. Udeleženci seminarja so se seznanili s politiko gospodarske stabilizacije in dograjevanjem ekonomskega sistema, z nalogami na področju vzgoje in izobraževanja, z nalogami Zveze komunistov na področju kulture, prav tako pa so se seznanili tudi o sporazumevanju o dohodku, osebnih dohodkih ter delitvijo dohodkov, z nalogami na področju splošnega ljudskega odpora, s položajem in vlogo krajevne skupnosti v skupščinskem sistemu, z nalogami zveze komunistov na področju kmetijstva in navsezadnje tudi o uspešnem organiziranju in načinu uresničevanja nalog v konkretni dejavnosti tj-z metodami političnega delovanja. Komunisti obeh občin se še kako zavedajo, da se morajo nenehno izobraževati in usposabljati, da bi lahko kar najbolj odgovorno in učinkovito izpolnjevali vse naloge zapisane v kongresnih dokumentih in ustavi. B.L. Umrli v vrhniški občini od 1. januarja do 31. januarja IVANA GARAFOL — 75 let — Velika Ligojna (pre-užitkarica) ROZALIJA GODEŠA — 72 let — Brezovica pri Ljubljani (osebna upokojenka) JANEZ MAROLT — 72 let — Nemška vas (oskrbovanec v Domu počitka) PETER HABIČ — 73 let — Tržaška 4, Vrhnika (osebni upokojenec) MALVINA GOLOB — 76 let — Lesno Brdo (upokojenka) NAS Časopis stran 7 Naše organizacije združenega dela Obrtno podjetje Obrtnik Borovnica Pred nekaj dnevi sem obiskala manjšo delovno organizacijo »Obrtnik« v Borovnici, *i šteje vsega skupaj 25 zapornih, od tega 11 žensk, ostalo Pa so moški. Borovniški »Obrtnik« se je sPecializiral predvsem na izdelovanje lesenih podstrešnih stopnic in elektroinštalacijske-§a materiala. Njihove patentne lestve so si že zelo utrle pot na domače tržišče, saj so prvi to-vrstni izdelek pri nas, poleg te-§a pa predstavljajo tudi idealno rešitev za dostop na podstrešje. Svojo prodajno mrežo ima Obrtnik« že močno razpredeno P° drugih republikah, saj prodajajo svoje artikle kljub konkurenci zagrebškega TEPA tja d° Novega Sada. Težave pa imajo z nabavo su-r°vin, saj uvoz granulatov (plastike), ki jih doma še ne proizvajamo in jih zato uvažamo iz Nemčije, ne pokriva celotnih Potreb. Tudi njih je, tako kot ^nogo drugih delovnih organi-2acij pri nas, prizadela nelik-vidnost, saj poslujejo le z močvirni grosisti in ti ne plačujejo Svojih dolgov. Radi bi povečali in razširili Syojo proizvodnjo, saj je povpraševanje na tržišču po njiho-Vlh izdelkih veliko večje kot pa sami lahko proizvedejo. Ven-clar pa bi za to potrebovali pre-CeJ sredstev, ki pa jih »Obrt-nik« nima kje dobiti. Poleg te- ga pa jim že sedaj zelo primanjkuje delovne sile, saj bi že pri današnji proizvodni zmogljivosti nujno potrebovali nekaj nekvalificiranih delavcev za montažo, prav tako pa tudi nekaj livarjev, ključavničarjev in še zlasti mizarjev. S kako drugo delovno organizacijo »Obrtnik« poslovno ne sodeluje, pač pa imajo stike z nekaterimi privatniki •— kooperanti, ki jim pripravljajo polizdelke za dokončno izdelavo v Obrtnem centru. Povedali so mi tudi, da na kakršnokoli združitev s kakšno večjo delovno organizacijo sploh še ne mislijo, ker jim gre kljub temu, da so majhni, dovolj dobro. In jaz jim verjamem. Delo je v »Obrtniku« samo enoizmensko. V preteklem letu so se osebni dohodki gibali nekje okrog 250 starih tisočakov; najvišji so bili 320 tisoč starih din kar pa je odvisno tudi od mesečnega prometa. Kot skoraj vse ostale delovne organizacije se tudi naš »Obrtnik« — kljub temu da ima le malo zaposlenih — ukvarja s stanovanjskimi problemi, saj imajo dva nerešena. Vendar pa jim srednjeročni stanovanjski plan izagotavlja do leta 1980 dve ali morda celo tri nova stanovanja. Še daljši načrt, ki pa ga imajo za enkrat le v mislih, pa jim govori o možnosti skupne gradnje stanovanj z Likom in Fenolitom. T. H. Nov zakon o obrambi y splošni ljudski obrambi so ^si delovni ljudje in občani, ^ajevne skupnosti, organizacije združenega dela in dru-°e samoupravne organizacije, arUžbenopolitične in družbene ^ganizacije ter družbenopoli-lcrie skupnosti aktivni dejavniki, organizatorji in izvršitelji Ukrepov na področju ljudske obrambe ter nosilci pravic in dolžnosti obrambe svobode in Neodvisnosti svoje države. Za-v° nihče nima pravice prepreči delovnim ljudem in obča-°m Socialistične federativne fePublike Jugoslavije, da se ne 1 z orožjem borili ali kako rugače sodelovali pri odporu ^r°ti sovražniku, ki je napadel rzavo, in nihče nima pravice Priznati ali podpisati kapitula-ClJ° in sprejeti ali priznati okusijo države ali posameznega Njenega dela in tudi ne kapitu-aciJo ali vdajo oboroženih sil a'i njihovega dela. . ^si družbeni organizmi imajo torej v primeru agresije svo-}e Posebne naloge. Oglejmo si, atere obveznosti imajo v ljud- ski ob, obrambi delovni ljudje in čani Jugoslavije: *■ vojaški obveznosti so ob 'gojih, ki so predpisani v jeznem zakonu, zavezani vsi Po °bčani Jugoslavije. 2. obveznosti služiti v civilni asčiti so zavezani vsi občani 0c* dopolnjenega 16. do dopol- njenega 60. leta starosti (moški), oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske). 3. pravico in dolžnost usposabljati se in se učiti za obrambo in zaščito imajo ob pogojih, ki jih določa zakon, vsi občani Jugoslavije od dopolnjenega 15. do dopolnjenega 60. leta starosti (moški) oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske), če so sposobni obiskovati pouk. 4. ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni so delovni obveznosti zavezani ob pogojih zakona vsi občani Jugoslavije, ki so dopolnili 16. leto starosti. 5. oboroženim silam, civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje družbenopolitičnih skupnosti, so občani dolžni dajati za njihove potrebe materialna sredstva (na primer hrano, kurivo, pogonski material, živino ipd.). Dolžnosti, ki jih pred vse delovne ljudi in občane Jugoslavije postavlja zakon o ljudski obrambi niso majhne, še vedno pa so minimalne v primerjavi s tistimi, katere bi imeli v primeru ogresije. Dobra pripravljenost vseh nas pa v veliki meri zmanjšuje možnost, da bi do česa takega prišlo. Z. J. Splošni poziv za obiskovanje dopolnilnega pouka narodne obrambe in zaščite Usposabljanje in pouk prebivalstva za obrambo in zaščito se sestoj ita iz osnovnega in dopolnilnega pouka. Pouk je obvezen za vse občane od 15. do 60. leta starosti (moški) oziroma 55. leta starosti (ženske). Izvzeti so le pripadniki oboroženih sil — to so obvezniki, ki so razporejeni v JLA in TO ter milici. O udeležbi posameznikov na teh predavanjih se bo vodila točna evidenca. Občan, ki je dolžan obiskovati ta predavanja in tega ne bo storil, je odgovoren po Zakonu o ljudski obrambi. Zato se z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev ali z zaporno kaznijo dveh mesecev kaznuje vsak posameznik, če se ne odzove pozivu ali se kako drugače izmika pouku ali če ne omogoči članu svoje družine ali komu drugemu, ki je od njega odvisen, da bi obiskoval pouk. Z denarno kaznijo od 500 do 2000 din ali z zaporno kaznijo do trideset dni pa se kaznuje vsak posameznik, če med udeležbo pri pouku moti delo in potek pouka. Glavne teme predavanj, ki bo v mesecu marcu v popoldanskem času (točen čas predavanj bo objavljen naknadno) so: — organizacija in oblike odpora v sovražnikovem zaledju, — sovražna propaganda kot najbolj aktualna oblika specialnega vojskovanja in njeno preprečevanje, — kadri kot pomembna komponenta vseljudske obrambe. RAZPORED PREDAVANJ Blatna Brezovica Gasilski dom 3., 4. in 5. marca Bevke Kulturni dom 6., 7. in 8. marca Borovnica Kinodvorana 6., 7. in 8. marca Ligo j na Gasilski dom 11., 12. in 13. marca Borovnica Kinodvorana 3., 4. in 5. marca Zaplana Osnovna šola 11., 12. in 13. marca Borovnica Kinodvorana 14., 15. in 17. marca Podlipa-Smrečje Gasilski dom 14., 15. in 17. marca Dol-Laze Kino Borovnica 18., 19. in 20. marca Pokoj išče Gostilna Pokojišče 18., 19. in 20. marca Breg-Pako Gasilski dom Breg 22., 24. in 25. marca Drenov grič Gasilski dom Lesno brdo Drenov grič 22., 24. in 25. marca S kakšnimi težavami se ukvarjajo v Liku O LIKU smo v »Našem časopisu« že veliko pisali ob 100 letnici Parketarne in 10 letnici LIKA. Seveda so se stvari od takrat že precej spremenile, toda moj današnji namen ni opisovati to delovno organizacijo, ampak se ustaviti le ob njihovih največjih problemih, s katerimi se srečujejo danes, ko na vsakem koraku slišimo besede inflacija, nelikvidnost, varčevanje, politika zategovanja pasu itd. LIKO velik del svojih proizvodov (zlasti stole) plasira na tuja tržišča, saj znaša izvoz skoraj polovico celotne proizvodnje oziroma 45 °/o •— od tega približno 85—90 % na ameriško tržišče. To nam mogoče še bolj ilustrira podatek, da so v letu 1973 izvozili v ZDA za 3.300 tisoč dolarjev, v lanskem letu pa se je izvoz povečal že na 5.773 tisoč dolarjev. V letošnjem letu pa je povpraševanje na ameriškem tržišču nenadoma upadlo oziroma se zmanjšalo kar za 30 °/o. Se- veda pa to ni problem le lesne industrije v naši občini ampak celotne lesne industrije, saj je konjunktura ponehala na celotnem svetovnem tržišču. Če bi LIKO hotel prilagoditi svojo proizvodnjo trenutnemu povpraševanju na tujem tržišču, bi moral dosedanjo proizvodnjo zmanjšati in približno 400 zaposlenih preusmeriti v izdelovanje kakega novega artikla. Delno rešitev jim nakazuje preusmeritev v proizvodnoj vrat oziroma vratnih kril, vendar pa zunanji trg zahteva Vse delovne organizacije in pa tudi SIS prosimo, da nas sproti obveščajo o svojem delu Uredništvo veliko večjo kvaliteto tega njihovega izdelka. Prav tako pa se je na tujih tržiščih povečalo povpraševanje po nekaterih njihovih novih izdelkih oziroma novih oblikah stolov, za katere pa je potrebna zahtevnejša izdelava in večja kvaliteta. LIKO pa išče tudi nova tržišča tako v Evropi kot tudi v ZDA. V zadnjem času se na svetovnem trgu vse pogosteje javljajo novi proizvajalci iz azijskih držav s cenejšimi izdelki, saj te države razpolagajo s cenenimi surovinami in kar je še pomembnejše, s poceni delovno silo. In v LIKU se dobro zavedajo tega, da jim bo le kakovost njihovih izdelkov krojila usodo na svetovnem trgu. Rešitev iz zdajšnje situacije pa vsekakor ni v tem, da znižajo cene svojih izdelkov ter tako zagotove normalno stanje, glede na lastne zmogljivosti, kajti cene surovin, ki so jih nabavili v preteklem letu so bile zelo visoke. Nakopičile so se jim tudi zaloge žaganega lesa, katerega so še pred kratkim v velikih količinah prodajali v Italijo, letos pa zanj še nimajo kupca. Težave pa imajo tudi z gozdarji, ki na vsak način skušajo povišati cene hlodov. Dejstvo pa je, da so cene surovin tudi v drugih državah padle in nemogoče je, da bi povišali cene svojim izdelkom. Proti vsem omenjenim težavam pa se v LIKU že borijo tudi z notranjimi ukrepi, saj so pričeli intenzivno akcijo varčevanja z energijo, surovinami, repromaterialom — ki ga skušajo v čim večjih količinah dobiti na domačem trgu in ga čim manj uvažati, kolikor je mogoče bodo znižali tudi režijo in ukinili vsako nadurno delo. Prav tako pa bodo morali osvojiti vse ukrepe, ki jih nakazuje CK ZK in republiška skupšči-v zvezi s politiko varčevanja na vseh področjih. V LIKU pa menijo, da se bo stanje na svetovnem tržišču prav gotovo spremenilo in pričakujejo zboljšanje že v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Prav tako so tudi prepričani, da bodo v tej situaciji dobili podporo UNILESA, ki združuje naše največje lesne predelovalce. Tanja Hrovatin Letna skupščina tabornikov V soboto 18. 1. 1975 je bila v Domu JLA na Vrhniki redna letna skupščina taborniškega odreda Ivan Cankar. Na skupščini so taborniki podali poročilo o delovanju odreda v preteklem letu, ki je bilo za vrhniške tabornike zelo uspešno in je obenem najboljše priporočilo za taborniško organizacijo in tudi za celotno mladinsko organizacijo v naši socialistični družbi. Taborniki so sprejeli tudi program za letošnje leto, katerega pa so že pričeli izpolnjevati, saj je bila že večja akcija, ko so se udeležili manifestacije »Svobodna Jelovica« v Dražgošah. Taborniki, ki so bili v letu 1974 najmar-ljivejši v svoji organizaciji ter osvojili največ taborniškega znanja, so prejeli na skupščini zasluženo priznanje. Ob zaključku letne skupščine so pozdravili zbor tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki so s svojimi besedami pohvalno ocenili delo tabornikov in jim obenem dali vzpodbudo za nadaljnje delo. Taborniki, ki so vestno pripravili svojo redno skupščino, so v avli Doma JLA ob tej priložnosti organizirali tudi razstavo svojih ročnih izdelkov in fotografij, ter tako še pobliže seznanili vse prisotne o svojem delu. S to skupščino so taborniki zaključili svoje dveletno delo — lahko rečemo — res zelo uspešno. Tudi v prihodnje jim v njihovem delu želimo čim več uspehov! Taborniški odred Ivana Cankarja je imel redni letni občni zbor Novoletna zabava Zadnjo soboto pred novim letom smo imeli v šoli lepo zabavo. Starejši učenci iz 7. in 8. razreda so prodajali slaščice, mlajši smo jih pa kupovali. Imeli smo tudi šaljivo pošto. Fantje, ki so bili pismonoše, so raznašali smešne razglednice. Dobili smo tudi dobro malico. Vsak je pojedel toplo hrenovko, kos kruha in popil skodelico čaja. Po zabavi smo odšli v kino dvorano, kjer smo si ogledali igrico Matjaž in Alen-čica, ki so jo zaigrali učenci 7. razreda. Bilo nam je zelo všeč. Posebno pa še Pavliha, ki je bil zelo prebrisan. Vedno nas je prosil za pomoč in radi smo mu pomagali. Pred predstavo je prišel tudi dedek Mraz s svojim spremstvom. Vprašal nas je, če kaj znamo. Seveda smo znali. Peli smo in deklamirali. Zadovoljen je odšel. Tudi v razredu smo imeli učenci obdaritev. Vsak je dobil 4 mandarine, 1 zavitek herba bonbonov, 1 žvečilni gumi in 1 zlat čokoladni cekinček. Rosana Ružič Novinarski krožek Borovnica Zahvala Polonca Mušič, učenka 8. razreda se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ji nudili svojo pomoč po težki avtomobilski nesreči. Zahvaljuje se sošolcem za vse obiske v bolnišnici in doma, tovarišicam, ki so ji nudile svojo pomoč pri učenju v času okrevanja, posebno pa še vsem zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine in ji pomagali pri zdravljenju. Nogomet Zelo rad igram nogomet. Imam nekaj dobrih prijateljev, ki so tudi navdušeni nogometaši. Vsi so moji sošolci. Kadar imamo prosti čas, se zberemo za šolo, kjer je igrišče. Nekdo mora vedno prinesti žogo. To sem velikokrat jaz. Nato sestavimo dve moštvi. Med igro pride tudi do prepirov. Toda čez nekaj časa se vse poravna. Tako se igramo skoraj vsak dan. Ko pa pridemo domov vsi prepoteni, nas mame zelo okre-gajo. Mi pa se nasmehnemo in rečemo, da si je treba telo tudi utrjevati. Karli Nikolavčič Novinarski krožek Borovnica Ivan Cankar je aktivno Člani ŠŠD na naši šoli smo si letos zastavili obširen in pester program, ki smo ga v veliki meri že pričeli izpolnjevati. Sklenili smo uvesti tudi članarino, ki jo prejšnja leta ni bilo, pomagala pa nam bo kriti razne nepredvidene izdatke. Izdelali smo tudi emblem ŠŠD, ki ga bodo nosili na dresih vsi tekmovalci naše šole, dobili pa ga bodo tudi vsi učenci, ki se bodo včlanili v ŠŠD. Organizirali smo šolsko prvenstvo v košarki za fante in dekleta, v nogometu pa samo za fante, ki bo spomladi. Čeprav nimamo svoje telovadnice in moramo prvenstvo organizirati v prostorih Partizana, ki pa niso vedno prosti, je košarkarsko prvenstvo za fante že v polnem teku. Odigrana so bila že 4 kola in pohvaliti se moramo, da so rezultati kar dobri. O njih smo sproti obveščeni po šolskem radiu, lestvico in pare naslednjega kola pa si lahko ogledamo na oglasni deski. Na tekmah sodimo in pišemo zapisnike učenci sami. H kakovosti sojenja in pisanja zapisnikov pa je nedvomno veliko prispeval seminar, ki ga je v novembru organiziralo ŠŠD za sodnike, zapisnikarje in ča-somerilce in ki se ga je udeležilo lepo število učencev. Ko bo končano šolsko prvenstvo v košarki za fante, se bo pričelo prvenstvo za dekleta. Pričeli smo tudi z rednimi košarkarskimi treningi za fante in dekleta, ki so bili prej zaradi prostorskih težav težko izvedljivi. ŠŠD je tudi organiziralo tekmo med najboljšimi košarkaši med učenci in učitelji, na kateri pa so zmagali učitelji z 57 : 44. V počastitev dneva JLA je ŠŠD organiziralo 21. in 22. decembra košarkarski turnir za fante in dekleta, ki so se ga udeležile tri osnovne šole iz vrhniške občine in pa Osnovna šola Logatec. Ker imamo v načrtu tudi sodelovanje na vseh razpisanih atletskih tekmovanjih, so se naši najboljši tekači udeležili krosa v Logatcu kjer so dosegli lepe rezultate, saj so osvojili dve prvi mesti. Atleti pa so se udeležili tudi atletskega prvenstva v dvorani Osnovne šole Brezovica. Tudi tu so se dobro odrezali, saj so osvojili dve prvi in tri druga mesta. V februarju pa bo atletsko prvenstvo v dvorani organiziralo naše ŠŠD, za katerega se bodo naši atleti še bolj vztrajno pripravljali in tako dosegli še boljše rezultate. Načrti so res veliki in mnogo je še takšnih, ki jih sedaj nisem naštela; vendar pa upamo, da jih bomo uresničili, saj se da z malo dobre volje in vztrajnosti prebroditi vse težave. Duška Troha Osnovna šola Ivan Cankar Kako smo volili Po sprejetju nove ustave v naši socialistični družbi se vse bolj uveljavljajo načela samoupravljanja. Tudi na naši šoli sm° v to smer napravili že mnogo korakov in eden teh je prav gotov" ustanovitev šolske skupnosti. Na sestankih pionirskega in mladinskega odbora smo se dogovorili o nalogah šolske skupnosti; predvsem pa o tem, kako bomo izbrali njeno vodstvo. Dogovorili smo se, naj vsaka razredna skupnost od 6. do 8. razreda predlaga po enega kandidata. Vseh 10 kandidatov naj bi predstavljalo konferenco šolske skupnosti, izbranih 5 pa njeno predsedstvo, ki pa bi bilo hkrati tudi najvišji organ šolske skupnosti. Člani predsedstva naj bi se udeleževali važnejših učiteljskih konferenc in sestankov sveta staršev in sveta šole, skupaj s konferenco šolske skupnosti pa naj bi se sestajali ob pomembnejših nalogah in problemih. Na sestanke konference šolske skupnosti naj bi bili vabljeni tudi predstavniki krožkov, društev, predsednik osnovne organizacije ZSMS na šoli, načelnik pionirskega odreda pa tudi predstavniki nižjih razredov. Ko smo se o vsem tem dogovorili, smo morali izvoliti samo še člane predsedstva šolske skupnosti. Volitve so bile tajne. V vseh razredih so že prej izbrali tričlanske volilne komisije, ki so potem rezultate glasovanja posredovale centralni volilni komisiji, ki je prav tako štela tri člane. Da bi bilo vzdušje na dan volitev čim bolj svečano, smo učilnice lepo okrasili, še zlasti pa smo se potrudili pri voliln* skrinjicah, ki so bile kljub temu, da so bile v večini primerov kar škatle za čevlje, videti zelo lepe. Iz zvočnikov po hodnikih in po učilnicah pa so odmevale partizanske pesmi. Tudi naš radio »Šolski poročevalec« je svojo oddajo posvetil volitvam. V njej so učenci še enkrat slišali o namenu volitev in dobili napotke za gla' sovanje. Takoj po oddaji šolskega ra' dia so se volitve pričele. Člani razrednih volilnih komisij s° razdelili volilne lističe, na katerih so bila napisana imena 1" kandidatov, izmed katerih Pa jih je bilo potrebno obkrožiti lfi 5. Izpolnjene lističe so učenci 6., 7. in 8. razredov — kajti le ti so imeli »volilno pravico« -"" oddali v skrinjice. Komisije P° razredih so nato preštele gla' sove in jih posredovale centralni volilni komisiji, ki je imela svoj »štab« na zgornjem hodniku. Ta je seštela rezultate iz vseh razredov in radio se ]e spet oglasil. Tokrat je posredoval končne rezultate volitev, k1 so bile prve tovrstne volitve na naši šoli. Volitve so uspele, SaJ ni bilo niti enega neveljavneg3 lističa; šolska skupnost pa je že pričela s svojim delom. Dragica Iskrenović Osnovna šola Ivan Cankar Le kakšni so bili občutki prvošolčkov, ko so dobili prvič sprice' valo? Zvezni sekretariat *a ljudsko obrambo razpisuje natečaj *a sprejem novih učencev vojaških gimnazij in gojencev srednjih vojaških šol v letu 1975 in sicer: ZA UČENCE VOJAŠKIH GIMNAZIJ: — letalske gimnazije »Maršal Tito« v Mostarju — vojaške gimnazije »Bratstvo i jedinstvo« v Peogradu — vojaške gimnazije »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu — vojaške gimnazije »France Rozman-Stane« v Ljubljani (samo Področja SRS) ZA GOJENCE SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL: —- srednje vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu (smer: pehote, ^Pništva, protizračne obrambe, oklepnih enot, inženirije in ABK °brambe) —■ tehniške srednje vojaške šole kopenske vojske v Zagrebu (smer: 2veze, prometna in tehnična) U — tehniške srednje vojaške šole kopenske vojske — oddelek v e°gradu (smer: zveze) — letulskotehniske srednje vojaške šole v Rajlovcu (smer: strojno ehnična, elektrotehnična, elektronskotehnična in telekomunikacije) — mornariškotehniške srednje vojaške šole v Splitu — intendantske srednje vojaške šole v Sarajevu (za gojence za B&tivne nižje oficirje in učence za kvalificirane kuharje) — sanitetne srednje vojaške šole v Novem Sadu POGOJE NATEČAJA Natečaja se lahko udeležijo moški kandidati, državljani SFRJ, ki spolnjujejo naslednje pogoje: splošni pogoji — da so redni učenci 8. razreda osnove šole, — da so 7. razred končali najmanj z dobrim uspehom in imajo v Matematiki, fiziki in kemiji najmanj oceno dobro, —■ da so rojeni 1959. leta ali kasneje, — da so zdravi in sposobni — to bo ugotovila pristojna vojaška dravniška komisija, — da niso bili sodno kaznovani, — da niso v kazenskem postopku, — da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko °Drarnbo o moralnopolitičnih kvalitetah za šolanje in službo v oboro- enotah, — da imajo soglasnost staršev — skrbnikov; posebni pogoji ~~ za srednje vojaške šole se lahko udeležijo natečaja tudi kan-^dati, ki so rojeni 1958. leta ali kasneje, če so redni učenci 8. raz-reda osemletne šole ali če so končali osemletno šolo, s tem da so 8. razred končali z najmanj dobrim uspehom in imajo v matematiki, ll2iki in kemiji oceno najmanj dobro, — za vojaške gimnazije se lahko udeležijo natečaja tudi učenci •' H. in III. razreda, za letalsko gimnazijo pa učenci I. in II. razreda gittinazije civilisti, če so prejšnji razred gimnazije (učenci I. letnika Pa prvo polletje) končali najmanj z dobrim uspehom in da imajo v Matematiki, fiziki in kemiji najmanj oceno dobro in da niso starejši: Ucenci i. razreda od 16 let, učenci drugih razredov pa za toliko let Več, kolikor razredov so končali, — če se bo za neko od navedenih šol natečaja iz posameznih rePublik — pokrajin zglasilo dovolj kandidatov z odličnim in prav °brim uspehom, kandidatov z dobrim uspehom ne bodo poklicali na sPecialistični zdravniški pregled in jih tudi ne bodo sprejeli v šolo. UDELEŽBA NA NATEČAJU , Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo prošnjo, olkovano z dva din Občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo. Prošnjo napišite na obrazcu, ki ga dobite pri navedenem organu. Prošnji priložite naslednje: — potrjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige, — potrjeno potrdilo ali prepis spričevala z ocenami po predmetih za VI., VII. razred in prvo polletje VIII. razreda — učenci, ki obiskujejo VIII. razred oziroma prepis spričevala z ocenami po predmetih za VII. in VIII. razred — tisti, ki so končali osemletno šolo. Učenci I., II. in III. razreda gimnazije civilisti naj poleg izpiska iz rojstne matične knjige priložijo: potrjen prepis spričevala iz prejšnjega razreda in potrdilo o uspehu po predmetih v polletju za razred, ki ga obiskujejo. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Pouk se bo pričel v vojaških gimnazijah in srednjih vojaških šolah 1. septembra 1975. leta in bo trajal štiri leta, za učence za kvaiili-cirane kuharje v intendantski srednji vojaški šoli pa tri leta. Za učence gimnazij civiliste pa je trajanje šolanja v vojaških gimnazijah odisno od razreda, v katerega so sprejeti. V času šolanja bodo učenci in gojenci stanovali v internatu in imeli na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, prehrane, oblek, obutve, šolskih potrebščin, učbenikov, zdravstvene zaščite, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj v polletnih in letnih počitnicah in mesečnih denarnih prejemkov. Učenci letalske gimnazije bodo morali v času šolanja v gimnaziji poleg rednega programa obvezno po programu letenja leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnima komandama, po končani gimnaziji pa bodo nadaljevali šolanje v letalski vojaški akademiji. Po končani akademiji bodo dobili čin aktivnega podporočnika. Učenci vojaških gimnazij bodo po končani gimnaziji nadaljevali šolanje v vojaški akademiji kopenske vojske, odvisno od potreb pa tudi v drugih vojaških akademijah. Po končani akademiji bodo dobili čin aktivnega podporočnika. Gojenci srednjih vojaških šol bodo po končanem šolanju dobili čin aktivnega vodnika ustreznega roda oziroma službe. Gojenci srednjih vojaških šol, ki bodo šolo končali z odličnim uspehom, se lahko takoj udeležijo natečaja za sprejem na šolanje v vojaški akademiji ustreznega roda oziroma službe, drugi pa takoj ali kasneje, odvisno od pogojev, ki so predpisani za vsako šolsko leto. Učenci za kvalificirane kuharje bodo po končani intendantski srednji vojaški šoli dosegli strokovno izobrazbo kvalificiranega kuharja in jih bodo poslali na služenje vojaškega roka. Po končani vojaščini bodo razporejeni na delovnih mestih kuharjev kot civilisti v službi JLA. Učenci oziroma gojenci bodo morali obvezno ostati po končanem šolanju v službi JLA toliko časa, kolikor je to določeno v zakonu o službi v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti učencev oziroma gojencev in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo potekale po pogodbi. S pogodbo bo urejeno tudi glede nadomestila za stroške šolanja (stroški za prehrano, stanovanje in mesečni denarni prejemki) v primerih, če učenec oziroma gojenec ne izpolni obveznosti po lastni krivdi. NATEČAJ VELJA DO 31. MAJA 1975 O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisija za izbiro učencev in gojencev do konca junija 1975. Podrobnejša pojasnila o pogojih šolanja, načinu prijave, pravicah in obveznostih učencev in gojencev lahko dobite pri Občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. komentarja Na Tržaški cesti pred Domom upokojencev, kjer ima v zgornjem delu stavbe tudi vrhniško Planinsko društvo svoje prostore, stoji omarica, ki služi predvsem za obveščanje mlajših mladincev. Mladi z mladinskega odseka Planinskega društva tu ne samo da obveščajo svoje člane, ampak tu tudi razstavljajo uspele fotografije ali pa se mladi risarji postavljajo s svojimi risbami. Tako se je zgodilo, da je mlad vrhniški planinec kar se da natančno pre-risal Grossglockner z neke planinske revije ali z razglednice. Ta natančnost se odraža v tem, da je zabeležil tudi vrh in sicer s križem, ker so vsi vrhovi v avstrijskih gorah označeni z lesenimi križi kot znamenji za najvišjo točko. Ta stvaritev, ki jo je mladi umetnik tudi nič hudega sluteč pripel v omarico, pa je med občani Vrhnike zbudila precej vroče krvi. Menim, da sam avtor ni toliko kriv kot tisti, ki so odgovorni za to, kaj sme viseti občanom na očeh in kaj ne. Kje je bil načelnik mladinskega odseka Planinskega društva, kje je bil predsednik Planinskega društva Vrhnika? Tisti, pa, ki je s stvarjo na kratko odpravil kar tako, da je razbil omarico in risbo odstranil, pa ni napravil dobrega dela ne sebi — ker je s tem dokazal le svojo nizko človeško vrednoto — ne ostalim občanom, ki prav gotovo sprašujejo zakaj mora biti pri urejanju spornih zadev prisotno tudi nasilje! Blanka Leskovec se V počastitev 22. decembra — dneva JLA je bilo na Vrhniki °rganizirano tekmovanje v streljanju z vojaško puško in pištolo. Na tekmovanju so sodelovale mladinska ekipa, ekipa re-^rvnih vojaških starešin, strelska zveza, partizanske enote in klPa vrhniškega garnizona. Glede na dosežene rezultate so zasedle: 1- mesto ekipa JLA 2. mesto združenje rezervnih starešin Vrhnika 3. mesto partizanske enote 4. mesto mladinska ekipa in 5- mesto strelska zveza. Najboljši posamezniki v streljanju s pištolo: 1- mesto — Stojan Traj kovic, JLA 2- mesto — Dušan Mrzel, JLA 3. mesto — Ratko Katalina V streljanju z vojaško puško pa so bili najboljši: 1. mesto — Aleksander Trnko, JLA 2. mesto — Rafael Krompič, strelska zveza 3- mesto — Miloš Rijavec Tekmovanje v streljanju Mirna roka, dobre oči in... zadetek! NAŠ ČASOPIS Rešite jo _J |2ft56TN)IJ. i/ joXx>i AMEUliK.1 UAUO - EDO jARUlK. NOfcOHfc-TKJl hjlob (V 0O.8.TA XV- btt.CC-u.iOD -SjTUO JOO«flGK. Dat' n(M.. v«e Tilri ŠCi-A TA KOT S>t-Ou-bl-tUAH. U i) ADA ii-ie WT»1->'»I 5cca JrtjUSt-'JG. SG ULI* «bii/NDA» 'CTISiA i4atj-JA JA MOSA XABJA 'TEkt-jt. TKiAv-O TEL&M - MAfclOA OSTOAG. BOSIMA" U^ in vcem zborom Skupščine občine kot informacija (seveda še z nekaterimi popravki). Razpravljali pa so tudi o odloku o Izvršnem svetu SO Vrhnika in pregledali dnevni red sej zborov občinske skupščine tef določili poročevalce. Imenovali so tudi iniciativne odbore za usta' novitev treh novih skupnosti: cestne, raziskovalne in komunalne skupnosti. Dogovorili so se, da bodo na eni od prihodnjih Sw razpravljali tudi o družbenem dogovoru o splošni porabi v SB^ v letu 1975. Tanja Hrovatin Vse bralce Našega časopisa ponovno obveščamo* da nenaro-čenih prispevkov in slik ne vračamo Uredništvi Zahvala Ob smrti svojega moža se tov. Petrič Ana (Ljubljanska 19) iskreno zahvaljuje vsem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnjo pot dne 27. 12. 1974. Toplo se zahvaljuje tudi delovnima organizacijama Igrad in Savi, Gasilskemu društvu in Društvu upokojencev za darovane vence in denarno pomoč, zlasti pa še sosedom Umekovim, Mezgovim in Golobovim, ki so ji v težkih trenutkih stali ob strani.