Leto LXXI Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenVa za Oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. SLOVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika. s Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = i Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. i I Telefon 4001-4005. | Abbonamenti: Mete 18 Lire. Estero, mesa 31 50 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.: Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-k serzioni. U Filiale) |r Novo mesto* Concessionaria esclusiva per la pubbliciti d! provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Bolletfno No 968 Vivaci combattimenti nella Tripolitania orientale 20 carri armati immobilizzati - Due navi mercantili nemici affondate - La Valetta attaccata II (Juaritere Generale delle Forze Armate co-munica: Nella Tripolitania orientale sono in corso vivaci combattimenti nei quali nostre forti retroguardie sono state impegnate da importanti unita nemiche. Venti carri armati avversari risultano imobi-lizzati. In Tunisia attacchi nemici di carattere lo-cale sono stati respinti. Formazioni aeree italiane e germaniche hanno ripetutamente agito sui porti algerini; due navi mercantili di medio tonneilaggio#venivano colpite ed entrambe sono da ritenere affondate; due appa-recchi erano abbattuti daila caccia tedesca. La base di La Valletta e stata pure attaccata con visibili risuitati da nostri velivoli. Vojno poročilo št. 968 Živahno delovanje v vzhodnem Tripolisis 20 tankov onesposobljenih - Dva sovražna trgov, parnika potopljena La Valetta bombardirana Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja : . V vzhodni Tripolitaniji potekajo živahni hoji, v katerih so se naše močno zaščit-nice spoprijele z močnimi sovražnimi oddelki. Dvajset sovražnih tankov je bilo onesposobljenih. , . . V T u n i s u so bili odbiti sovražni napadi krajevnega značaja. Italijanske iu nemške letalske skupine so ponovno delovalo nad alžirskimi pristanišči; dve trgovski ladji srednje velikosti sta bili zadeti in je obe smatrati ,za potopljeni. Nemški lovci so sestrelili dvoje letal. Naša letala so napadla z vidnimi uspehi tudi oporišče La Valetta. Nadaljevanje bojev na jugu Nemška ter italijanska letala so srdito napadla sovjetske težiščne točke na južnem in srednjem odseku Južno od Ladoškega jezera je bilo uničenih 299 sovjetskih tankov Hitlerjev glavni stan, 18. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na jugu vzhodnega bojišča se že dva meseca trajajoča ostra zimska bitka 7. nezmanjšano silo nadaljuje. Z novimi silami podvzeti sovražni naprtdi so bili v težkih bojih v glavnem odbiti ali pa v gibljivem bojevanju s protinapadi na trdovratno hranjenih oporiščih zaustavljeni. Pod najtežjimi pogoji bojujoča se nemška vojska v prostoru Stalingrada je s trdovratno vztrajnostjo in z močno voljo vzdržala več nadaljnjih močnih napadov. Pri krajevnih bojih na sprednjem odseku vzhodnega bojišča in južnovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo uničenih 8 sovražnih oklepnih vozil. V skupnih napadih močnih nemških letalskih sil in brzih italijanskih bojnih letal je sovražnik na težiščnih točkah bojev na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča zopet utrpel velike izgube na moštvu, orožju in vozilih vseh vrst. Maskirana zbirališča sovražne vojske so bila razbita in mnoga zaklonišča čet uničena. Ponoči so letala bombardirala sovražne oskrbovalne železniške zveze severozapadno od Moskve. 10 transportnih vlakov#je bilo razdejanih. Južno od Ladoškega jezera se težki obrambni boji nadaljujejo. Od 12. januarja 1943 dalje je bilo tu 299 sovjetskih oklepnih vozil uničenih ali pa onesposobljenih za borbo. Nemško-italijanska oklepna vojska v Severni Afriki je tudi včeraj v gibljivem bojevanju odbila močne sovražne pehotne in oklepne napade z zelo velikimi izgubami za sovražnika. 20 sovražnih oklepnih vozil je bilo sestreljenih. Oddelki le; taistva so podpirali obrambne boje in so ponoči bombardirali oskrbovalne kolone v C i r e n a j k i. V T n n i s u so bili posamezni sovražni napadi lokalnega pomena krvavo odbiti. Letalstvo jc napadalo podnevi pristanišče Bona, ponoči pa neki konvoj severno B o u g i e a. Sedem velikih prevoznih parnikov s skupno 25.000 tonami je bilo težko poškodovanih, dva s približno 12.000 tonami je mogoče smatrati za izgubljena. V včerajšnjih večernih in nočnih urah {e utroelo britansko letalstvo pri vojaško neučinkovitih napadih na severno Nemčijo in aa pre-stolico Nemčije težke izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelili 25 po večini štirimotornih bombnikov. Ra- zen tega so bila podnevi ob obali zasedenega za-padnega ozemlja sestreljena štiri, ob Severnem morju pa tri nadaljna sovražna letala. V včerajšnjih večernih in današnjih jutranjih arah so močne sile našega letalstva napadle z rušilnimi in zažigalnimi bombami Lo n d o a in so fiovzročile predvsem na prostoru zapadno od ve-ikega loka Temze velika razdejanja in požare. Sest letal se ni vrnilo. Berlin, 18. januarja. AS. 17. januarja je izgubilo angleško letalstvo, ki jo skušalo napasti zahodne zasedene kraje, tri letala. Bombni napad na London Berlin, 18. jan. AS. Uradna nemška poročevalska agencija javlja, da so snoči pozno zvečer močne skupine nemških bombnikov napadle mesto London z razdiralnimi in zažigalnimi bombami. V svetli noči so sc težki nemški bombniki prebili nad City. Izbruhnili so veliki požari. Istočasno so druge nemške skupine napadle neko pristanišče na južni angleški obali in še neke druge cilje na vzhodni obali. Številne razdiralne in tisočere zažigalne bombe so povzročile znatno škodo. Discipliniranost Berlinčanov Berlin, 17. jen. S. Med snočnim napadom britanskega letalstva na nemško prestolnico je mirno in ko je zlasti v onih delih mesta, ki so bili najbolj prizadeti, manifestiralo duha vzajemnosti, ki veže danes ves nemški narod. Vojski, policiji 111 četuiu protiletalske zaščite, ki so takoj nastopile, dn bi pomagale žrtvam in da bi pogasile in omejile požare, se je spon-tono pridružilo prebivalstvo, ki je v mnogih primerih samo poskrbelo za najnujnejšo pomoč. Znatno pomoč so v nekaterih primerili nudili vojaki, ki so bili v trenutku sovražnega napada na ulicah iu ki so zlusti pomagali ranjencem. V tukajšnjih krogih poudarjajo v zvezi s tem, da bi Berlin ne mogel dati boljšega odgovora na Churchilovo utvaro o oslabitvi odpora nemškega prebivalstva s terorističnimi napadi na obljudene mestne predele, bolnišnice stanovanja in cilje, ki se brez vsakršnega vojaškega pomena. Poskusi tc vrste, ki predstavljajo samo nov dokaz britanskega barbarstva, nosijo pečat nesramnosti in bodo poplačani, kakor to zaslužijo. Berlin, 18. jan. S. Razpravljajoč o ustrahoval-nem napadu britanskega letalstvi na Berlin piše »Montag* med drugim: Poleg angleških bombnikov na nemško prestolnico jc dosegel edino ta namen, da je okrepil voljo ljudstva za odpor. Notranja fronta je še enkrat podala dokaz, da zna prenašati težkoče borbe prav tako. kakor bojevniki na vseh drugih bojnih frontah. Ljrdstvo vseh bombardiranih področij v Nemčiji, vključno prestolnice, Dvajsetletnica Milice Začetni svečanosti v Florenzi je prisostvoval general Galbiati Firence, 17. jan. AS. Šef glavnega stana Milice je o tvoril proslavo prve dvajsetletnic? oborožene straže Revolucije s tem, da je izvršil pregled pomembne formacije bataljonov Črnih Srajc, sestavljene iz starih in najmlajših legionarjev. Ni brez pomena, da so se proslave 20-letnice — seveda redne proslave, kakršne odgovarjajo sedanjemu trenutku — začele v nadvse fašistični Florenci, ki je na revolucionarna dejanja vezana po neizbrisnih spominih. Obisk generala Galbiatia v Florenci ockau-je, da so stari izvori Milice v skvadrizmu dn da je skvadristični duh postal danes duh fašističnih legij. Skvadristični bataljoni in med njimi v prvi vrsti goreči toskanski bataljon, ki se bore proti prvotnemu sovražniku Fašizma, dokazujejo in potrjujejo, da se revolucija razvija v isti veri in z žrtvami njenih prvih vernikov in da ima Milica, ki se je že uveljavila v zmagovitih vojnah svojega časa, v sebi dovolj 6ile, da zajamči obenem z vsemi drugimi silami fašistične Italije uspeh in končni triurni v tej borbi. , Generala Galbiatia so na postaji sprejeli pre-fekt, zvezni tajnik in druge krajevne hierarhije. Potem ko se je poklonil pred kripto padlih za Revolucijo in pred spomenikom padlih v vojni, kjer je položil dva lovorjeva venca, se je v spremstvu istih oblasti in hierarhov ter poveljnikov 4. m 7. pasu Črnih 6rajc podal na Piazza della Signoria, kjer 60 6e med tem razvrstili fašistični oddelki, ki so jih obdajali člani florentinskega fašija z zastopstvi bojevniških organizacij ter navdušeno prebivalstvo, ki je vzklikalo Duceju ob vihranju zaGtav in praporov. Ob prihodu generala Galbiatia 60 oddelki izkazali čast z orožjem. Šef glavnega stana je odredil pozdrav Kralju Sirski predsednik umrl Ankara, 18. jan. AS: Zvedelo se je, da je včeraj v Damasku zaradi pljučnice umrl predsednik sirske republike Tagedin E1 Hassani. Eisenhower naj bo odstavljen? Stockholl, 18. jan. Zdi se, da je Churchill za-nteval, naj Eisenhovverja nadomesti kak angleški general. Ta predlog je razburil duhove onstran Atlantskega morja. Ne da bi potrdil ali zanikal ta glas piše neki ne.wyorški list: »Zahtevati, naj bi Eisenhowerja nadomestil kak angleški general, je otročje.« Brzojavke iz Washingtona govorijo o »viharju« v severnoameriškem tisku zaradi položaja v Alžiru in Maroku. Drugi zmernejši listi pravijo, »da se bodo prav kmalu končali napadi na Eisenhowerja, ki jih je začel angleški tisk.« Bern, 18. jan. AS. »Times« zanika, da bi Anglija zahtevala v VCashingtonu, naj se v Severni Afriki odstavi general Ei6enhower. Novo turško posojilo Ankara, 18. jan. AS. Turška narodna skupščina je odobrila novo posojilo 64 milijonov turških lir za narodne obrambo, in Duceju, nakar so se visi legionarji odzvali z gorečim klicem. Nato je sledila blagoslovitev in izročitev praporov novih bataljonov in izročitev odlikovanja za vojaško hrabrost sorodnikom padlih legionarjev in živim legionarjem. Ko je nastal molk, je general Galbiati govoril Črnim srajcam, ki jim je predvsem prinesel pozdrav Duceja. Dejal je med drugim: »Da, pregled Oboroženih Sil je dejanje vere. Milica, ki je ostala narod ima neizčrpne vire. Ona je danes navzoča na vseh bojiščih naše vojne, navzoča je povsod s svojimi veterani in svojimi mladimi legionarji, ki jih vse preveva ista volja za dosego zmage, zanesljive zmage, h kateri nas vodi nezmotljivi genij Du-ceja.c Galbiatijeve besede, so vzbudile nove manifestacije navdušenja, ki so dosegle 6voj višek v petju legionarekih in skvadrisfičnih pesmi ter v neprestanem vzklikanju Duceju. Po končani manifestaciji je. general Galbiati 6pet odredil pozdrav Kralju in Duceju ter tako zaključil prvi del 6vojega bivanja med florentinskimi prostovoljci. Kasneje je v Pa-lazzu Vecchio podal poročilo 600 oficirjem 7. pasu Črnih srajc in jim ]>odal točne smernice o bodočem delu na področju zbiranja in uvrščanja mladih sil v vrste Milice. Velika množica oficirjev, teh pravih zastopnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Firence je napeto in 6 ponosom 6ledila poročilu, ki se je zaključilo s ponovnimi vzkliki Duceju in Milici. Končno si je general Galbiati ogledal protiletalsko baterijo Milice, pri čemer se je zanimal za življenje legionarjev, s katerimi je zavzžil tudi pripravljeni obed. l>crlinskor prebivalstvo zopet enkrat pokazalo | je dokazalo še enkrat, da je na vrhuncu svojih bor-svojo discipliniranost, ko je ostalo popolnoma benih sil in da zna izpolnjevati svojo dolžnost.« Rosenberg o ciljih sedanje vojne Berlin, 18. jan. AS. Nemški minister Alfred Rosenberg je imel v Miinstru govor o ciljih sedanje vojne, kjer je med drugim omenil, da se Nemčija danes bori v totalni vojni za zmagoslavje tistih idealov in tistih tradicij civilizacije, na katerih je tekom stoletij slonel velik del zgodovine človeštva. Nemški narod — je nadaljeval minister Rosenberg — je podrl za seboj vse mostove, tako da se ni mogoče več umakniti. Mi poznamo naše sovražnike in vemo, da nam judovski svet ni mo-(.2! nikdar odpustiti, ker smo uničili velik del njegove moči po 150 letih. Zato moramo vzdržati trdo borbo. 80 milijonov Nemcev je nadaljeval kovati nikake človečanske geste od naših sovražnikov. Nato je podčrtal enotnost ljudstva, ki je trdno prepričano, da imajo njegov obstoj, njegova zgodovina in njegov značaj pravico do neke protivrednosti. To je popolna predaja vseh sil 80 milijonov Nemcev enotnemu cilju. Ne gre za abstraktne nauke, — jc nadaljeval govornik — ampak za konkretna dejstva nemške zgodovine. Ker Nemci smatramo 9. november 1918 za najtemnejši dan naše zgodovine in istočasno ^a izhodišče sedanjega konflikta smo prepričani, da bo nemški narod razumel pomen te vojne, to ie, da bo ohranil nezlomljivo vero v bistveno značil- 11 govornik razumelo, da gre za konflikt, ki | nost in tradicionalne vrline nemškega ljudstva. bo usoden za ves narod in da ne smemo priča m——»'I I Junaštvo italijanskih alpincev ob Donu Berlin, 17. jan. S. Vojni poročevalec lista >Lokal Anzeiger« L. Reichmul piše o l>orbah, ki se že mesece vodijo na peščenih vzpetinah vzdolz reke Dona. Italijanski alpinci so so trdovratno oprijeli te temne zemlje in si izdolbli globoke za-kope in številne trdnjave. Potrebne so nadčlove-ke sile in nadčloveški pogum, ako se hoče vsak dan pregledali to področje, ki predstavlja popolno nasprotje prijetne italijanske alpsko pokrajine, toda vojaki divizije »Julia< vztrajaio 111 se bore kar najbolj hrabro. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva je pred kratkim navajalo njihova dejanja. Italijanski planinci, ki so bili doslej navajeni stopati po najbolj strmih gorskih čereh s svojo živino, so se tu naenkrat znašli pred sovjetskimi oklepnimi kolonami, toda tudi na to so bili pripravljeni in vsi boljševiški napadi so ostali brez uspeha na odseku, ki ga drže italijanski planinci. Oni vztrajajo in so polni zaupanja.., Junaška smrt generala Tarnassija Rim, 18. jan. AS. Z ruskega bojišča prihaja novica o junaški smrti, ki je v boju doletela brigad-nega generala Pavla Tarnassija. General 6e je rodil v kraju Santa Maria Capua Vetere 29. oktobra 1890. Septembra 1910 je bil imenovan za podporočnika v polku lahke konjenice »Umberto I.«. Udeležil se je italijansko-turške vojne v letih 1911—12. 8. junija 1915 je s 6vojim polkom prišel na alp6ko bojičše in je sodeloval v presijajnih nastopih zoper sovražnika. Junija, naslednjega leta je spet odšel v Libijo in 6icer k polku lahke konjenice »Ca-serta«, ki je nastopal v Cirenajki. 1917 je bil imenovan za stotnika, 1927 za majorja, 1934 za pod- W. Hrvatska »Siva knjiga« Zagreb, 18. jan. AS. V navzočnosti hrvatskega zunanjega ministra so izročili tujim časnikarjem >Sivo knjigo«, ki jo je izdalo zunanje ministrstvo v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. »Siva knjiga« je najžalostnejši dokaz o divjaštvu, moriji in uničevanju, ki ga uprizarjajo uporniki na Hrvatskem. Knjiga temelji izključno na. uradnih podatkih. Hrvatski zunanji minister je imel pri tej priliki govor, v katerem je pojasnil ta dokument, ter na svojstven način razložil začetek in konec prevratnega komunističnega gibanja. Povedal je med drugim, da je uporniško gibanje na Hrvatskem dvojno: vsesrbsko, ki si je postavilo za svoj vzor veliko Jugoslavijo in ki ga vodi polkovnik Mihajlovič. Odvisno je od ubežne jugoslovanske vlade. Temu Mihajlovičevemu gibanju dajo London obilno pomoč. Drugo uporniško gibanje na Hrvatskem pa je komunistično-partizan-sko, ki se drži navodil komunistične internacio-nale in ki ima za svoj končni cilj narediti iz Jugoslavije sovjetsko republiko. Obe ti dve skupini upornikov sta v začetku sodelovali med seboj, pozneje pa sta se ločili. Nesoglasje med Londonom in Moskvo glede vprašanj evropskega jugovzhoda so se pokazala tudi med tema dvema skupinama upornikov, ki sta si podobni samo po tem, da uprizarjata enaka zločinska dejanja. Minister je potem govoril o hudi, dokazani odgovornosti angleške vlade, ki moralno in denarno podpira gverilo na Hrvatskem po tako imenovani jugoslovanski vladi, pa tudi neposredno po svojih agentih. S tem n^aljuje s svojim prejšnjim delovanjem proti Hrvatski, ko je bila še pod bivšo jugoslovansko vlado. S tem je angleška vlada pokazala, kakšno vrednost je treba pripisovati tako imenovanim človekoljubnim vzorom, o katerih govori angleška propaganda. »Siva knjiga« — je poudaril hrvatski zunanji minister — s svojimi zgledi, pisanimi s krvjo, prikazuje, kako 6e dejansko izvaja »atlantska karta«, ter priča, kaj angleško-ameriško-rusko zavezništvo pripravlja svobodnemu demokratičnemu človeštvu. Svoja izvajanja pa je končal takole: »Hrvatska, ki so drži svojih izročil, je tudi danes ostala zvesta svojemu zgodovinskemu poslanstvu, braniti omiko, ter ie odločena, boriti se Ha strani zaveznikov do končno zmage.« polkovnika, 1935 je bil prestavljen v Eritrejo in sodeloval pri vojnih nastopih v italijanski vzhodni Afriki. Po vrnitvi v Italijo je bil imenovan za j>ol-kovnika in poveljnika konjeniškega polka »Mon-ferato«, 29. junija 1939 je s svojim polkom sodeloval na zahodu. 8. julija 1942 je bil poslan na rusko bojišče ter je 22. julija bil imenovan za generala. Divjaški napad na Berlin Berlin. 18. jan. AS. V zvezi z letalskim napa-soboto zvečer na nemško ozemlje, dajejo na podom, ki ga je nekaj angleških strojev izvedlo v oblaščenem mestu naslednje podrobnosti: Po dolgem presledku so Angleži včeraj izvedli letalski napad na nemško prestolnico. Metali so zažigalne in rušilne bombe zlasti na zelo obljudene stanovanjske predele. Med zadetimi poslopji je mestna bolnišnica, več zažigalnih bomb je padlo tudi na Deutschlandhalle, znano veliko poslopje za shode in množične prireditve. Zaradi požara, ki je izbruhnil na strehi, se je podrla velika kupola. Gledalci so poslopje izpraznili takoj ob alarmu in so bili že na varnem v zavetiščih, tako da ni tu bilo nobene žrtve. V drugih primerih pa je bombardiranje zahtevalo žrtve. Skupno objokujejo 31 mrtvih in 150 ranjenih. Te številke bi se utegnile morda tudi kaj povečati, ker delo za odstranjevanje podrtin še ni čisto končano. Potrjujejo, da sta dve napadajoči letali bili sestreljeni. Alcazarski junak padel na vzhodu Madrid, 18. jan. AS, Na vzodnem bojišču je padel 6totnik Martin Pintado, eden izmed preostalih članov junaške posadke v Alcazarju, ki jo je branil kot 17 letni. Bil je med prvimi prostovoljci v 6inji diviziji. Plemenita nemška gesta Pariz, 18. jan. AS: Nekaj ur po Hitlerjevi odločitvi, da bodo vrnjeni v domovino francoski vojni ujetniki, prijeti v Severni Afriki, je že prispel prvi transport francoskih ujetnikov na francoska tla. Bilo je 9 častnikov ter 114 podčastnikov ter vojakov iz tuniškega bojišča, xi so včeraj prispeli v Francijo. Arabci hočejo konfederacijo Carigrad, 18. jan. AS. Anatolska agencija je izvedela iz Jeruzalema, da je transjordanski kralj Emir Abdul izjavil: »Arabski voditelji na srednjem vzhodu imajo za povodni cilj uslanovitev konfederacije. Zahtevali so prekinitev sistema mandatov, ker nočejo več biti mandati Društva narodov.« Wells o komunizmu Lizbona, 18. jan. AS. Wells je v radijskem govoru iz Londona apeliral, naj se organizira 6kupna komisija za obnovo razkrojenega sveta. Ta govor je v prvi vrsti njegovih napovedanih govorov o reformi človeka. Wells je »skrajni revolucionar', ker 6matra, da je naoik komunistične stranke za 50 let zastarel. Rim. 18. iati. AS. Angleška adirriraliteta sporoča izgubo dveh stražnih ladij »Horatio« in »Dura«. Obisk Visokega komisarja v Gasilskem domu ter v Mestnem higienskem zavodu Visoki komisar, ki ga je spremljal Podpre-fekt dr. David, je obiskal Gasilski dom, kjer ga je sprejel komandant inž. Venuti, četa gasilcev, uvrafena ob vhodu v dom, pa ga je počastila z orožjem. Potem ko je pregledal gasilce, ki so bili sem poslani iz drugih italijanskih pokrajin, ter gasilce, ki so prej pripadali razpuščeni Gasilski zvezi, se je Visoki komisar podrobno zanimal za tehnično opremo ter pregledal razne motorizirane gasilske naprave. Komandant Venuti je imel nato prisrčen nagovor, v katerem je zatrjeval, da bodo gasilci znali vedno rešiti do dna nalogo, ki jim je zaupana v tej pokrajini. Eksc. Grazioli, je potem, ko je poudaril tradicijo gasilske edinice ter hrabro obnašanje gasilcev vsakikrat, ko so nastopili v svoji službi, je izrazil, da ho gotovo tudi v Ljubljani ta tradicija o~tala neomajana toliko od strani italijanskih gasilcev kakor tudi slovenskih, ki se brez dvoma dobro zavedajo visoke časti, da pripadajo tako zaslužni edinici. Visoki komisar je nato obiskal pisarne in vse lokale v domu od delavnic do spalnic, od kuhinj pa do družabnih sob. Zaporedoma je nato obiskal zdravniške ambulante mestne občine za reveže, so zanimal za njihovo delovanje ter 6e pogovarjal z ljudmi, ki so čakalt na pregled. Zatem je odšel v više nadstropje kasarne ter tam obiskal higijenski urad, kjer ga je sprejel ter pospremljal dr. Rus, ki mu je podrobno poročal o delovanju odsekov ter o pomanjkanju iokalov in zdravniškega materiala. Visoki komisar je nato obiskal odsek Prehranjevalnega urada, ki ima sedež v istem poslopju, ter izvršil nadzorstvo nad njegovim delovanjem. V pisarni komandanta je bilo nato zborovanje, med katerim so se proučile potrebe gasilske edinice, tako v pogledu osebja, kakor tudi v pogledu tehničnih sredstev in lokalov. Visokega komisarja so nato pozdravili z dolžnimi častmi, nakar je zapustil kasarno. Ambrosiana je prekrižala račune Torinu Začetek povratnih tekem v drž. prvenstvu — Livorno vodi s 23 točkami Medtem, ko leži pri nas debela bela odeja in s nad njo drevje v prelesti ivja, igrajo v juž- cvete nih krajih nogometno prvenstvo v nezmanjšanem obsegu. Včeraj so začeli v razredu najboljših e povratnimi tekmami. Zima jih očividno ni motila in Kaj vse ie vedela, verjela in še verjame Ljubljana... Avgusta 1541: ...da bo že oktobra 1941 konec vojne.. « Oktobra 1941: ...da bo vojna končana decembra 1941 ... Dccembra 1941: j.. da bo konec vojne februarja 1942, ker je to napovedal Stalin in ljubljanska OF. , Januarja 1942: ...da bo 14. januarja zgodovinski dan... ( __ Februarja 1942: i.. da je vsa dežela v OFj ... v najkrajšem času se bo začela odločilna ofenziva ljubljanskih partizanov in boljševiške armade in da bo aprila 1942 vojne konec... Aprila 1942: ...da 300 ruskih aeroplanov vsak večer prinese na Gorjance slovenskim partizanom slame, denar in obleko... Maja in junija 1942: da so partizani prekinili v Ljubljanski pokrajini ves železniški promet in da vlaki sploh ne vozijo več .. ■ da boljševiki nezadržno prodirajo naprej in da so že v Karpatih ... da bo 15 junija izbruhnila v Evropi splošna revolucija ... da bo nato v enem mesecu konec vojne..t da bo nato odbor OF prevzel oblast... Julija 1942: ...da bodo Angleži še isti mesec napravili invazijo v Slovenijo, ker »ta se tako dogovorila Churchill in ljubljanska OF, nakar bo sigurno v treh mesecih konec vojna .>. Avgusta 1942: ... da je invazija iz strateških razlogov preložena na konec avgusta in nato na september, konec vojne pa oktobra, seveda po sklepu OF... da zaradi partizanskih »akcije v Ljubljanski pokrajini prihajajo vsi vlaki ea eno uro prepozno na vsa bojišča in da se bo prav zaradi tejja kmalu zrušila fronta v Rusiji... da imajo posebno na progi Trebnje—St. Janž vsi vlaki veliko zamudo... Oktobra 1942: ... da bo še ta mesec izbruhnila splošna revolucija.., da bo v najkrajšem času konec vojne ln bo OF prevzela vso oblast, ker so Rusi že pred Zagrebom in Karlovcem .,, Novembra 1942: ... da bo decembra konec vojne s prevzemom oblasti po OF .., Začetek decembra 1942: ...da so Rusi že zasedli Karlovec in Metliko ., i da bo vojne konec čez en mesec ali že čez 14 dni... da bodo partizani o božiču zasedli Ljubljano . .. Okoli 15. decembra 1942: ... OF kot edini zaveznik skupnega tabora Sovjetske zveze kategorično zahteva od Anglije in Amerike, da čimprej odpreta drugo fronto v Afriki. Če ne . .. Konec decembra 1942: ... da bo vojna še dolgo trajala ... da... A vendar... Vse do danes še ni izbruhnila revolucija v vsej Evropi, kljub prerokovanju OF. — ...ni ruskih čet v Ljubljano... Pač pa je zaradi OF tisoče Slovencev iz- , gubilo življenje, na tisoče Slovencev izgubilo vse 6voje premoženje. ' so opravili ves spored v A-razredu, v katerem 60-deluje 16 moštev, pa tudi v B-razredu, v katerem tekmuje 18 klubov. 2e v nedeljski številki smo napovedali, da bo v Torinu zelo važna tekma in da bo tam prav za prav glavni dogodek 16. kola. Tako 6e je tudi zgodilo. Ambrosiana, ki je tam gostovala in merila svoje moči s kandidatom za letošnje prvenstvo, je spet zablestela s starim sijajem. Ambrosiana je zmagala in odpravila Torinu s 3:1. Tako je izgubil Torino obe točki in Livorno ga je spet prehitel. Ze zadnjič smo zapisali, da bo imel Livorno v Benetkah lahko nalogo. Odkar igrajo Benečani brez nekaterih najboljših moči, veljajo za zelo krotkega nasprotnika, ki dovoljuje kar točno postavljanje prognoz. Livorno je torej premagal Venezio z 1:0 in je sedaj spet na vrhu razpredelnice s 23 točkami. Nam najbližja Triestina je gostovala včeraj v Rimu. Nastopila je proti Lazhi, čigar enajetorico vodi sam Piola, najboljši strelec med vsemi igralci šestnajstih moštev. Lazio je zmagal zelo prepričljivo, izid pa je 1:8. Težje pa ee je godilo drugemu rimskemu moštvu — Romi, ki je gostovala v Flo-renoL Tu je padel najvišji izid dneva, namreč 3:0 v pnid domači Fiorentini. Očividno je, da je Romi, lanskemu državnemu prvaku, za letos odklenkalo. Doslej je nabrala Roma eamo 12 točk in je trenutno enaka Bariju, ki se je zadnje jeseni povzpel v to-varišijo A-razreda. Tekmo visoite kakovosti so gledali tudi v Milanu. Enastorica istega imena je premagata Juventus z 2:0, kar daje Milanu dobro spričevalo. Pregled včerajšnjih rezultatov v A-razredu je tale: Florenca: Fiorentina : Roma 3:0. Vicenza: Genova : Vicenza 1:0. Milan: Milano : Juventus 2:C. Benetke: Livorno : Venezia 1:0. Torin: Ambrosiana : Torino 3;1. Genova: Liguria : Bari 1:0. Bergamo: Atalanta : Bologna 1:0. Rim: Lazio : Triestina 3:1. Po teh izidih je Livorno s 23 točkami spet na prvem mestu. Sledita mu Torino in Ambrosiana, ki imata po 21 točk. Vrstni red naslednjih je tale: Juventus 20, Lazio, Fiorentina in Atalanta po 18, Genova in Milano po 17, Bologna 16, Liguria 13, Roma in Bari po 12, Triestina 11. Venezia 9, Vicenza 8. Roma in Liguria imata eno 6rečanje še v dobrem. Tudi v B-razredu so odigrali včeraj vse, kar je bilo na sporedu. Odlikovala se je zlasti vodilna Spe-zia, ki je odpravila Novaro z visokim izidom 4:0. Podrobni rezultati so bili: Napoli.: Udinese 2:1. Siena : Cremoneee 4:2, Savona : Palermo Juce 2:2, Pisa : Mater 2:1, Padova : Pro Patria 2:1, La Spe-zia : Novara 4:0, Alessandria : Anconitana 2:0, Modena : Brescia 2:1, Pescara : Fanfulla 4:1. Vrstni red moštev in točke: La Spezia 23, Pro Patria in Pisa po 21, Napoli 20, Brescia, Padova in Modena po 18, Anconitana in Cremonese po 16, Novara 15, Palermo Juve, Alessandria in Fanfulla po 14, Udinese 13, Savona 12, Pescara, Mater in Sie na po 1L Uradna objava CONI-ja št. 5 Važno obvestilo. Predsedniki športnih društev Ilirije, Športnega kluba Ljubljane, fcabjaka, Marsa, Planine, Hermesa, Nogometnega kluba Ljubljane, Kajak kluba, Viča, Mladike in Dopolavora iz To- Sklicanje slovenskih dijakov Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja: . Vsi oni dijaki, ki so vpisani v ljubljanski vseučiiiški organizaciji, naj se zbero dne 20. januarja ob 11 v dvorani vseučiliške knjižnice, da prisostvujejo važnemu setankn. Dijaki morajo predložiti ob vstopu zadevno vabilo in izkaznico organizacije. »Prima linea« Izšla je 11. številka glasila borbenih fašijev s pestro in zanimivo vsebino. Uvodnik je posvečen osnovni misli Stranke, nesebičnosti, ki je jamstvo za vse uspehe. Druga stran vsebuje članke o vojnem položaju, tretja pa prinaša daljše poročilo o naši Narodni galeriji in o naših slikarjih. Prinaša tudi reprodukcije dveh Šubičevih in eno Groharjevo slike. Ostala vsebina je namenjena vojakom ter sodelovanju vojske z narodom. Zanimiva je vsekakor razprava »Evropska in slovenska mladina«. Izredni komisar občine Borovnica Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval g. Ivana Petriča za občinskega izrednega izrednega komisarja občine Borovnica namesto dr. Franca Zupana. Izredni komisar občine Logatec Visoki komisar je imenoval za izrednega komisarja občine Logatec g. Gabrijela Oblaka. bačne tovarne so vabljeni, naj od časa do časa sporočijo CONI-ju imena atletov, ki so bila vpisana v svoječasnem seznamu za urad CONI-ja, in sicer zaradi tega, da bo laže opravljati nadzorstvo in nadaljevati zadevno delo. Enako mora storiti tudi predsednik Smučarske zveze. Predsednik SK Ko-rotana ni predložil zahtevanega seznama in se zato vabi, naj to nadoknadi dc najkasneje 20. januarja, ker sicer pozneje njegovi podatki ne bodo več upoštevani. Madžarska naselitev v Bački. V zvezi z naselitveno akcijo madžarske vlade se je madžarsko prebivalstvo v Bački povečalo za 8%. Naseljencem je bilo na razpolago 318.000 kat oralov zemlje. Gre večinoma za zemljo, ki je bila razlaščena po jugoslovanski agrarni reformi. Statistika strokovnih nadaljevalnih šol in občasnih strokovnih tečajev za šolsko leto 1939/40 in 1940/41 1. Specialne strokovne nadaljevalne šole 1939/40 Število učencev a> u Število učencev > W I. 11. III. OKupaj (Ti trt 'o I. U. III. 'o rfi "o C Jt dlago za pedagoško razmišljanje ter praktično oblikovanje. Druga prednost Ozvaldovega pedagoškega delovanja je v tem, da se je dvignil od ožine šolsko jjedagoških in metodičnih vprašanj do pristno kulturnega pojmovanja pedagoške stvarnosti. S pomočjo bogate načitanosti nam je prikazal dejstva, da je med kulturo in med pedagoškim delom tako tesna povezanost, da ostane pedagoško prizadevanje le prazna forma, če bi pedagog ne imel kulture in kulturnih ustvaritev, s katerimi in ob katerih se res izvršuje izobraževanje in vzgajanje človeka. V tej povezanosti je moderna pedagogika zagledala vso širino pedagoškega področja in je postavila pedagoško vrednoto kot elementarno v vrsto ostalih kulturnih vrednot. O pedagoško-zgodovinskih rezultatih nam doslej Ozvald ni skoraj nič napisal, vendar vemo, da ima za tisk pripravljeno zgodovino pedagogike v starem in srednjem veku. Še vedno snujoč in prožnega duha Ozvald vestno zasleduje razvoj strokovne literature, prav tako pa tudi slovensko in tujo kulturo ter razprave o kulturi sami. V njem živi namreč največja želja, da bi imela slovenska mladina ob pomoči svojih vzgojiteljev res dosti zdrave in bogate kulture, ob kateri bi sama kulturno rast-la ter postajala tako tudi etično vedno trdnejša in zrelejša. Uresničitev te želje, ki je iskra Ozvaldovega pedagoškega erosa, je enajosnovnejše gibalo tudi za njegovo teoretično delo v pedagogiki. V razvojni vrsti slovenskih pedagogov je Ozvald eden pomembnih členov in ob njegovem jubileju dela mu iskreno želimo, da bi mu Bog naklonil še dokaj let plodne tvornosti v korist bodočega razvoja slovenske pedagogike. Gg. ta. Zraven sankališča 60 uredili tudi malo smuško skakalnico, na jezeru pa so priredili drsalne tekine. V resnici so bili to še romantični časi našega zimskega športa. Med tekmovalci še ni bilo posebne izbire, tudi niso imeli za seboj tekmovalnih tečajev; k tekmam so se prijavili vsi korajžni mladi ljudje, ki so imeli količkaj pojma o ravnanju 6 sanmi ali dilcami. Ostali so 6e zbrali pri okrepčevalnici ob sankališču in 6i krajšali čas z dobrotami, ki človeku v hudem mrazu tem bolj teknejo. Sankališče Belvedere« 60 preuredili tako,, da je merilo samo 1000 m. Na startu se je zglasilo 19 tekmovalcev, med katerimi je zmagal mag. phar. Stanko Kmet v času 1:18.4 min. Razume se, da 60 prišli do besede tudi tekači na 6mučeh, skakači in drsalci. Za tekače, so priredili >tekmo po brdih na daljavo«, daljava sama pa je znašala 6 km. To je bilo meseca februarja 1. 1921. Smuško progo 60 izpeljali pod Liscem in nad izvirom Bohinjske Bistrice. Prijavilo se je 30 tekmovalcev, med njimi tudi štiri dame. Ko brskamo po 6tarih poročilih, čitamo, da 60 bili posebno veseli dejstev, da 60 se udeležile tekmovanja tudi ženske. Takole pravi poročilo v takratnem športnem tedniku: »Prvič so 6e ta dan ojunačile brhke naše dame na smučkah in je nastopil v tekmi poleg moškega tudi nežni spol.« Seveda je bila proga za ženske predolga in so jim dovolili samo tek na 3 km. Zmagala je B. Trammerjeva iz Mo6tar-ja s časom 15:30.8 min. Konkurenca med moškimi je bila že precej bolj trda. Prvo mesto 6i je priboril Hlebanja Janez, logar iz Bohinja, ki je presmučal 5 km v 21 min. 49.2 sek. O Dr. Pandakoviču pravi poročilo, da je zablodil in odstopil. Seveda tudi Ljubljančani niso ostali brez nagrad. Prav posebno 6e je uvelja- vil 7rtu vse samo relativno. Tekmovalcem moramo priznati, da so orali ledino in da 60 se vpisali v zgodovino domačega zimskega športa kot zaslužni pionirji. Tesaji italijanskega jezika na magistratu Število oseb, ki obiskujejo tečaje italijanskega jezika, prirejene pod vodstvom Italijanskega kulturnega instituta, vendar pa izven njegovega sedeža, je že znatno presegalo tisoč. Med njimi je najodličnejša skupina tečajev, ki se prirede za uradnike in uslužbence ljubljanske mestne občine, skupina, ki bo sama presegla pet sto udeležencev. Druga velika skupina, ki ne zaostaja dosti za prvo in katere številni tečaji že redno potekajo, je skupina uradništva Kr. pošte in brzojava. Manjše skupine tečajev prirejata Pokrajinska delavska zveza (tri tečaje) in Trboveljska premogokopna družba (dva tečaja). V petek je bila v mestni posvetovalnici slovesna otvoritev izpopoinjevalnih tečajev, ki jih bo imel prof. Marino. Navzoči so bili: župan general R u p n i k , podžupan comm. Tranchida in ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Attilio Budrovich. Zupan je v svojem govoru najprej pozdravil comm. Tranchido in prof. Budrovicha, ki bo organiziral in vodil magistratne tečaje, nato pa je poudaril važnost italijanskega jezika in kulture ter dejal med drugim: »Znanje italijanskega jezika bo odprlo nam Slovencem tudi pot k iskrenemu sodelovanju z italijanskim narodom v velikem rimskem imperiju; tako bomo deležni vseh dobrin, ki jih lahko tako mogočen imperij nudi vsakemu svojemu zvestemu državljanu.i Za županom je spregovoril prof. Budrovich in je predvsem izrekel zahvalo Nj. Eksc. Visokemu komisarju, ki je sam želel, da bi se priredili ti tečaji pod vodstvom Italijanskega kulturnega instituta, ker je le-ta zaradi svoje široke izkušenosti v razširjenju italijanskega jezika in kulture v teh krajih posebno primeren, da vodi na enoten način tudi izvenšolske tečaje. Nadalje se je prof. Budrovich zahvalil županu in podžupanu za njuno prisrčno sodelovanje, nato pa se je obrnil do obiskovalcev tečajev ter jim dejal v zaključku svojega govora: »Hotel bi vas samo spomniti, da sta bila italijanski jezik in kultura v teh krajih zanemarjena v korist drugih jezikov, posebej še francoščine, katere poučevanje so šiloma pospeševali na tak način in v taki meri, da se je moglo to zdeti tudi vam samim premalo naravno. Zaradi tega tudi ni prineslo pričakovanih sadov. To pa se je dogajalo v škodo jezika, ki ga govori italijanski narod, vaš veliki sosed, narod, ki je — čeprav vam ni bil dosti znan — edinstven na svetu po Italijansko-belgijska trgovina. Iz Bruslja poročajo, da je pričakovati znatnega povečanja bel-gijsko-italijanske trgovine v letu 1943. Italija bo dobavljala Belgiji znatne količine tkanin in keramičnih proizvodov, dočim bo Belgija dobavljala Italiji večje količine kož in konj. Zagrebške uvoznine. Z dnem 1. januarja 1943 je zagrebška' mestna občina zvišala vse svoje uvoznine za 100%. svoji veliki stari civilizaciji in prav tako veliki sodobni civilizaciji. Ta narod je postal učitelj lepote v vsem svetu in si je zato ustvaril tudi najlepši jezik, kar jih je na svetu. Prav zaradi tega vas vabim, da popravite zmote preteklosti in izpopolnite te vrzeli Dobro poznam vašo posebno nadarjenost in marljivost za učenje jezikov in sem zato prepričan, da se boste z vnemo lotili tega koristnega in lepega študija, ki vam omogoči, da boste poslej neposredno spoznavali dela velike italijanske civilizacije.« »... peč s panjači mi podkuri« Ljubljana, 18. januarja. Za spremembo nam je naklonilo včeraj nebo dan, ki je bil vse prej kot podžigajoč. Mesto je bilo ovito v meglo in mraz je začel iznova pritiskati. L'lice 60 oživele šele o poznih dopoldanskih urah. Ljudje 60 hiteli k poznim mašam, iz cerkva pa spet nazaj v tople domove. Termometer ni kazal najhujšega mraza, vendar je bilo ozračje nad vise nejirijetno; po otožnosti je dišalo, pa po dolgočasnosti in po prehladu. Odjuga, ki 6e je v soboto lotila debele snežne odeje na 6trehah, se je morala umakniti novemu valu mraza. Ves dan se je gostilo in debelilo ivje na drevju, zvečer so bile veje in vejice že tako obložne z belimi kristali, da 6o spominjale na prelest zime v gorah. Kakor rečeno, dan ni bil podžigajoč in so ga ljudje raiše preživeli po starinski navadi doma za pečjo. »Pojdi, Minka, zapri duri, peč 6 panjači mi poakuri!«, je pel Stritar o zimski otožnosti 6voje dobe. Tudi včeraj je dobila prijazna peč 6vojo ča-stiljivo veljavo v družabnem življenju Ljubljančanov. Tam, kjer so mogli, 60 kurili od jutra do večera in se vsaj opoldne spominjali vinskega čudeža v Kani Galilejski, o katerem so slišali v cerkvi. Potem so f)06edli okrog peči ter prebirali knjige in časopise. To pa že moramo reči, da je pri nas za branje lepo poskrbljeno. Ze dolgo niso ljudje toliko brali kakor to zimo. Zelo prav pridejo knjige »Slovenče-ve knjižnice«, ki jih radi naročajo ali 6i jih izposo-jujejo, v časteh pa so te dni tudi Mohorjeve, v kolikor jih še niso prebrali. V znamenju knjige in peči . je. poteklo tudi včerajšnje popoldne velike večine j ljubljanskih meščanov. S kaj:gami v rokah so zadremali v zgodnjih popoldanskih urah, dokler jih ni klicala dolžnost k večernim opraVkom. Dolžnosti ob nedeljah veljajo seveda v prvi vrsti za ženske. Misliti je treba na večerjo, po vrhu pa je treba še poiskati časa za pismo materi, hčeri ali komurkoli, 6 katerimi so tesnejše povezane. Včeraj je bil dan, ko tudi otrok ni mikalo sankanje in ko 6o celo moški ždeli doma vse do večernih ur. Proti večeru jih je le premagala 6tara navada ali pravica. Ves teden 60 delali v delavnicah in uradih in 6i niso mogli odreči, da ne bi stopili na praznik vinskega čudeža v Kani Ali ima komunizem bodočnost? Mnogi se radovedno povprašujejo, kaj bo s komunizmom ? Ali bo zmagal ali ne? ln kdo naj se mu upre? V prvi vrsti so poklicani krščanski narodi, ker je komunizem zaklet sovražnik krščanstva, in še posebej katoličani, ker sovraži komunizem najbolj vprav katoliško Cerkev. Ti morajo voditi zoper komunizem boj, ki v njem gre za življenje in smrt. A kakšen naj bo ta boj? Kjer komunisti s fizično silo napadajo ter rušijo in ubijajo, je jasno, da sme biti ta boj tudi boj s fizično silo. Sv. Bernard je klical krščanske narode tudi nn fizično križarsko vojsko. Zato tudi našemu narodu nihče ne more zameriti, če je začel zbirati borce-križarje, da mu rešijo doin, življenje in krščansko kulturo. Resnično pa je, da boj s fizično silo ne more komunizma notranje premagati in dn more nazadnje le notranja zmaga zares premagati komunistično nevarnost. Papeži o tem nrav nič ne dvomijo iu vse njih okrožnice predvsem to naglašajo. Pij XI. je v okrožnici proti komunizmu glasno izpovedal, da je »poglavitni pomoček in podlaga za vse druge pomočke resnična obnova zasebnega in javnega življenja po evnn-geljskih načelih«. Pij XI. hvaležno priznava, da se že povsod kažejo znamenja takšne duhovne obnove, da se ne le v izbranih dušah, temveč v vseh družabnih, tudi v najbolj izobraženih krogih vedno bolj oživlja resnično življenjsko krščanstvo, pripominja pa, dn bo treba še mnogo, mnogo dela za to duhovno obnovo. Tudi po katoliških deželah pravi, je le preveč takih, ki so katoličani saino po imenu in po vnanjem praznem videzu, ki je božjemu Žveličarju tako zoprn. Za Leonom XIII. naglasa tudi Pij XI. najbolj krščansko ljubezen. Leon XIII. je dejal, da je tudi pravo socialno delo, »dejatna ljubezen, kakor jo zahtevajo potrebe našega časa«. (Graves de corn-niuni.) Pij XI. tudi poudarja, da se bodo morali bolj oprostiti navezanosti na zemeljske dobrine. Prevzeti jih bo moral zopet tisti duh, ki ima lastnike le za božje oskrbnike poze-meljskih dobrin. Ljubezen pa ni prava, ce ne upošteva vedno pravičnosti. Pij XI. ponavlja, dn nikakor ne gre, da bi morali delavci sprejemati kot miloščino, kar jim pristoji po pravici, in žalostno je. pravi, dn je tudi ravnanj« nekaterih katoliških gospodarjev in tovarnarjev nemalo vzrok, dn se je delavstvo krščanstvu tako odtujilo. Zlasti poudarja Pij XI. socialno pravičnost, ki mora ustvariti boljši gospodarski red. Njegovo prepričanje je, da se bosta mogli pravičnost in ljubezen v gospodur-sko-dru/.nbnih odnosih le tedaj prav uveljaviti, če se osnujejo strokovne in medstrokovne organizacije na trdnih krščanskih temeljih in ustanove krajevnim in časovnim razmeram primerne ikorporaeije«. Ker pa ni smotrne dejavnosti brez. jasnega spoznanja, zato je Pij XI. tako poudarjal študij socialnega vprašanja in pomen katoliškega tiska. Zlasti je še poudarjal Iiotrebo dobrega tiska zoper siepivo agitacijo Lomunistov. Nazadnje, a nikakor ne najzadnje, temveč najprvo, pa je naglašal Pij XI. v okrožnici proti komuni/.mu potrebo molitve in pokore. »Zoper zlo, ki dandanes stiska človeštvo, ni druge pomoči kakor ta, da se vsi z molitvijo in pokoro skupno bojujejo zoper skupnega sovražnika.« Njegove opomine povzema tudi naslednik na papeškem prestolu Pij XII. Zlasti v svojih božičnih poslanicah naglasa nnjno zahtevo, da se vrnejo delu pravice in čast. Saj očaruje komunizem delavce predvsem z evangelijem socialne enakosti. Le na teh podlagah bo mogoče notranje firemngati komunizem v delavcih, v že zape-janih komunistih in tudi v nas samih. Pij XI. se je za to delo notranjega prenavljanja najbolj zanašal na KA (Katoliško akcijo), kjer bodo s cerkveno hierarhijo sodelovali laiki, delavci med delavci, inteligenti med inteligenti, vsi pa za božje kraljestvo na zemlji. d. Galilejski na osvežujočo četrfinko in običajen po-menek z znanci. Ob večernih urah 60 bile tudi krčme dobro zasedene. Marsikje 60 pripravili v kuhinji kaj dišečega priboljška, ki je tik pred večerjo tem bolje teknil. Ta ali oni si je naročil v gostilni večerjo, o kateri seveda ni fiovedal doma ničesar in je 6 či6to navadnim, to je zelo dobrim tekom pri6^Jel še enkrat k mizi za toplo domačo pečjo. Potem je sledilo običajno nedeljsko večerno kramljanje, pa spet branje, šivanje ali tarok in lepa zimska nedelja je minula brez omembe vrednih dogodkov. Cez noč je pritisnila zima z novim, krep-kejšim sunkom in spočiti ljudje 6o spet krenili na vsakodnevne opravke. KULTURNI OBZORNIK Nova disertacija iz filozofije Dr. phil. Pandži6 P. Kruno: Problem istino o filozofiji Martina Heideggera (Doktorska disertacija), Ljubljana 1942-XXI, str. 84. Martina Heideggerja poznam šo izza svojih dijaških let, ko sva skupno poslušala predavanja A. Meinonga na graški univerzi. Pozneje je prešel v Husserlovo strujo naše skupne (Brentanove) filozofske šole in je danes eden najbolj znanih, pa tudi najbolj osporavanih mlajših filozofov sodobne Nemčije. Stoti in stoti ga poveličujejo kot poklicnega oznanjevalca nove »eksistencialne filozofije«, zopet stoti in stoti pa vidijo v vsem tem njegovem prizadevanju le kup besed, ki so stvarno brez haska za znanost in še manj za dejansko življenje. Tembolj sem postal pozoren ob disertaciji, ki jo je napisal svoječasni Heidegger-jev slušatelj na friburški univerzi (Breisgau) g. dr. P. Kruno Pandžič. G. dr. Pandžič je že prej študiral filozofijo v Švici, zaključil pa je svoje študije na naši univerzi, kjer se je skozi eno leto zelo intenzivno udejstvoval v mojem filozofskem seminarju. Po taki poti sem imel priliko, da sem se še nepo-sredneje seznanil s sedanjim Heideggerjevim delom, in on, dr. Pandžič, je mogel ugotoviti oni nadaljnji razvoj svoječasne »Graške filozofske šole«, ki se je pod mojim vodstvom izvršil in se še vrši na naši univerzi. Zato je umevno, da označujejo tudi pričujočo disertacijo zlasti tri poteze: preveva jo materialno znanje neposrednega očividca, odlikuje jo nadalje še temeljito poznanje zlasti tudi nenemških, žapadnoevropskih filozofskih etruj (študij v Švici) in ne manjka ji pečata Sole, iz katere sem sam izšel. Ta pečat je viden zlasti ob Pandžičevi odločni odklonitvi tistega dela vse Heideggerjeve miselnosti, ki hoče kar načelno vse »konkretno« izvajati iz »abstraktnega« ali vse »posamezno« is »splcSnegac. Sekundarno je to seveda mogoče in celo za vsako znanost neobhodno potrebno, toda primarno je to le znak že davno premaganega — starogrškega eleatizma. Pisec si je zastavil vprašanje resnice v Hei-deggerfjevi filozofski maaelniosti. Že to dejstvo označuje g. dr. Pandžiča kot resničnega problemskega misleca. Zakaj dosedaj še nimamo nobene Heideggerjeve obravnave same resnice, razen ob vprašanjih, ki se že sama po sebi ne morejo odločati, ako se ne bavimo tudi s »samo resnico« (n. pr. vprašanje biti in časa). G. dr. Pandžič pa po mojem mišljenju prepričevalno dokazuje, da je vprav vprašanje resnice osnovno, toda, rekel bi, podzavestno gibalo vsega Heideggerjevega filozofskega dela in prizadevanja. Pandžičeve analize nam pomagajo, da nam postane očitna tudi prava notranja, nenapisana in tako zakulisna stran Heideggerjeve logike in da spoznamo po taki poti v Heideggerju še tisto, kar bi lahko imenovali tako imenovano »osebno enačbo« tega nemškega misleca. Heidegger hoče spoznati »reči« in hoče spoznati »človeka«: oboje pa se mu zliva v njegovo posebno pojmovanje »resnice«, kar daje obenem njegovemu pogledu na svet in življenje resnični filozofski značaj. Po taki poti še naknadno tudi sam boljše razumevam ves Heideggerjev »apriorizem«, ki še danes ne ve, da ima tudi resnica, tudi najčistejša, to pa za nas, ljudi dostopna resnica svojo primarno osnovo v izkustvu in samo v izkustvu. Vzamem le primer »števila«, ki prav gotovo tako rekoč nič ne pomeni, dokler ga ne vzamemo kot število tega ali tega. Se pravi, vsa, pa še tako »idealna« načela brez izkustva ne postanejo le neresnična, temveč izgubijo sploh sleherni pomen in 6misel (meaning-loose). Glavna teoretično znanstvena in življenjsko-praktična zasluga g. dr. Pandžiča je pa po mojem vprav v tem, da nam je to osnovno zavisnost vsega »a priori« od samega »a posteriori« pokazal in dokazal ob enem najizrazitejših sodobnih filozofov nasprotne smeri. Toda Pandžič kritik ima odprte oči tudi za vse pozitivne te smeri in to še prav posebej na točkah, kjer je tak apriorizem res tudi na mestu in kjer morejo o samem »verbalizmu« govoriti le ljudje, ki stvari ne poznajo in ki bi konsekvent-no n. pr. tudi vso matematiko morali smatrati le za kup neplodnih besed. Tu gre zlasti že 'za samo nastavitev vprašanja resnice, nadalje za že staro vprašanje osnovnega razmerja »resnice in bitnosti«, nadalje za načelno razmejitev »trans-cendence« in »imanence«, pa tud iza vprašanje »nujnega« in »slučajnega«, »končnega« in »ne-končnega« finitum, indefinitum, infinitum), še prav posebej pa za specialno Heideggerjevo problematiko »resnice in časa« in končno morda še za najglobljo in jjo našem avtorju še posebej prikazano dihotomijo »resnice in neresnice«. Da, Pandžičeva referativna in kritična izvajanja o tej poslednji dihotomiji so mi še tudi z vida samega Heideggerjevega apriorizma in torej tako rekoč res »a priori« potrdila mojo aposteriorno osnovno tezo, da je samo človek sposoben obojega, da »spoznava« in da »se moti«. Heidegger je eden najmlajših pa najuspešnejših učencev znane Husserlove filozofske šole. Kot tak je Heidegger hkrati eden sodobnih mejnikov tiste »nove filozofije« v Evropi in v svetu, ki sta ji položila osnovne temelje dva moža: Bernard Bolzana (1781—1348) in Franz Brentnno (1838 do 1917). Prvega smemo imenovati obenem pravega očeta resnično nove, moderne logike (Wissen-schaftslehre, 1837), drugega pa enako pravega očeta enako nove, moderne psihologije (Psyclio-logie vom enipirisehen Standpunkte, 1874). Kot Meinongov učenec izhajam tudi sam iz te šole, ki je še danes ohranila prvotni duh Bernarda Bolzana in Franca Brenlana: ta duh je tak, da zahteva od resničnega pristaša v prvem redu le njegovo lastno delo in njegovo lastno rast. To je šola, ki navaia v prvem redu k mišljenju in ne k samemu znanju, k neprestanemu raziskovanju in ne k kakemu nabiranju že dognanih reči. Zato ni čuda, da dobimo v okviru te šole vedno nove mislece, ki nimajo na videz nič več skupnega, ki jih pa vendar preveva ob globljem pogledu neka čudovita stvarna enotnost v problemski tematiki in tudi v sami obravnavi danih vprašanj. Pandžičeva obravnava Heideggerjeve filozofije je tudi s tega vidika zanimiva in važna. Naj mi bo dovoljeno, da pokažem to le na enem, osebnem primeru! Kdor pozna bliže vse glavne strani mojega filozofskega prizadevanja in dodobra prebere recimo tudi Pandžičevo obravnavo samega Heideg- gerja, bo kaj hitro ugotovil dvoje: videz, kakor da med Heideggerjem in menoj ni nič skupnega, hkrati pa neko stvarno istovetnost Heideggerjevo in moje problematike. Tako je Heideggerjeva borba proti samemu »vsebinskemu« pogledu na svet in življenje in njegovo ugotavljanje še globljih pa samih »bitnostnih diferenc« v vesoljstvu toliko kakor moja borba proti samemu »preoče-valnemu« j>ogledu na svet in življenje in mojo ugotavljanje še globljih pa samih »zadevalnih diferenc« vsega in ničesa. Kvečjemu bi lahko rekli, da je Heideggerjevo delo osnovano bolj »logično«, moje pa »psihološko«. Zato zopet ni čuda. da izhaja, kakor dr. Pandžič dobro prikazuje, Heideg, ger končno iz »negativnosti« v »pozitivnost«, v tem ko ostaja meni slej ko prej le pozitivnost neobhodna osnova audi vse negativnosti. Disertacija je napisana v hrvaščini in je tako namenjena v prvi vrsti bralcem hrvaške narodnosti. Toda vredno je, da jo vzamejo v roke tudi tisti Slovenci, ki imajo zanimanje za resnično filozofsko delo in ki jim do tega, da se še posebej seznanijo z enim najmlajših in najizrazitejših zastopnikov omenjene skupne Bolzanove in Brentanove šole, čije pomen sega že davno celo preko mej same filozofije v ožjem pomenu besede. Noj še omenim, da je ta šola, razen velikih filozofov nemške narodnosti (A. Meinong, E. Husserl, K. Stumpf, J. Rehmke, M. Scheler, N. Hartmann itd.), rodila tudi mislece kakor Kaz. Twardovskega, T. G. Masaryka, D. Mihalčeva, V. Bunussija, Br. Pe-tronijeviča itd. V samem stilnem pogledu še pripominjam, da se mi marsikateri avtorjevi izrazi in stavki zde tudi v hrvaščini težki ali vsaj sila umetni. Toda vse to sem ugotovil na takih mestih, kjer velja isto za samega Heideggerja — v nemščini. Saj nemški kritiki sami trdijo, da bi morali Heideggerja najprej — »ponemčiti«. Tudi Kant je pisal v »nemogoči« nemščini in pred leti je izšla res klasično ponemčena izdaja njegove »Kritike«. Dobil sem pa vtis, da moramo poznati prvo izdajo, če hočemo, da nam posebej koristi še druga. Znanost in jezik sta dve različni zadevi! F. Vebe* 13foo£tn& novice* Koledar Torek, 19. januarja: Kanut, kralj in mučenec; Marij, mučenec; Pija, mučenica; Gornianik, niuč. Sreda, 20. januarja: Fabijan, papež in mučenec; Sobastijan, mučenec; Evtimij Vel., opat. Novi grobovi + Ivan Merčun. V Ljubljani je umrl 94 letni g. Ivan Merčun, oče uglednega zdravnika dr. Mer-čuna. Rajnega bodo pokopali v torek 19. t. m. ob treh popoldne iz kapele Sv. Marije na Žalah. -f- Josip Marčan. V nedeljo 17. januarja je umrl g. Josip Marčan, ekonom Slajmerjevcga doma. Rajni ie dolgo vrsto let z veliko vnemo skrbel za gospodarstvo te tako pomembne zdravstvene ustanove v Ljubljani -f- Jakob Pogačar. V Ljubljani je umrl g. Jakob Pogačar. Pokopali ga bodo v torek ob štirih popoldne izpred župne cerkve na Viču. Naj sveti rajnim icčna Luč; vsem, ki žalujejo za njimi, naše sožalje. V nekaj dneh S. Lagerlof: ,,Delile * Moževia" Pogreb Janeza Košmerlja Preteklo 6ol>oto popoldne so jo na Žalah zbrala velika množica, da spremi do groba Janeza Košmerlja, očeta šempetrskega župnika Alojzija Košmerlja Pogrebne obrede je izvršil stolni kanonik Franc Korotič. V sprevodu so šle pred krsto gojenke zavoda Lirhtenturn. za krsto pa polog sorodnikov močno zastopstvo trga Sodrazira. Med mnogimi odličniki so bili pri pogrebu pre-lata univ. prot. dr Franc in Aleš Ušeničnik, pro-rektor univerze dr. Matija Slavič, železniški direktor inž. Rudolf Kavčič, pokrajinska svetnika Franc Marčič in Narte Velikonja. stolni župnik dr. Tomaž Klinar z vsemi ostalimi ljubljanskimi župniki, stolni kanonik Anton Vovk, msgr. Jože Jagodic s tajniki škof. pisarne, predstojniki in zastopniki ljubljanskih redovnih hiš ter mnogo drugih duhovnikov. Pri Sv. Križu je bil ta dan velik dol šempetrske župnije. Po svoji resni, poboz.ni tihoti je bil pogreb podoba tihega, delavnega, Rogu vdanega pokojnikovega življenja, hkrati pa je bil izraz prijateljske ljubezni šempetrskih žup-ljanov do njihovega župnika^_____ Po vseh knjigarnah boste še ta teden dobili S. Lagerldf: „Dc!de z Močev'a" — Namesto venca na grob rajnega g. Janeza Košmerlja je daroval zdravnik dr. Milan Perko v Mostah 200 lir šempetrski Vincencijevi konferenci. — Vdor novega mraza. V petek je nehalo snežiti. Nastopilo je nato prav južno vreme, to posebno v soboto. S streh jo iahno kapljalo, ko so se začele ledene sveče tajati. Tajal se je počasi tudi sneg. Bilo je zelo južno vreme. Popoldne razmeroma toplo, ko so je živo srebro v toplomeru približalo ledišču. V nedeljo pa je s severa vdrl nov mrzli val. Že v nedeljo zjutraj je znašal temperaturni minimum —8, ki se je v ponedeljek še zvišal ter je bilo v ponedeljek zjutraj —11.5. Dnevni temperaturni maksimum v nedeljo je dosegel —3.6. V ponedeljek zjutraj je bilo megleno. Zračni tlak visok. Barometor je v ponedeljek dosegel stanje 768.6 mm. Najbrž bo mraz trajal še nekaj dni z ozirom na visoko stanje barometra. Se ta teden S. Lagerlof: „Dek!e z Močevja" kmalu nato o a Baar: „Go!občck" — Veliko zanimanje je vzbudila vest, da se bo oziral žreb pri razdeljevanju knjižnih nagrad »Družinske pratike« predvsem na število dospelih kuponov, ki bodo priloženi rešitvam nagradne uganke za leto 1943. Vsak reševalec se torej lahko udeleži žrebanja z več izrezanimi kuponi. »Družinska pratika« se še dobi po vseh knjigarnah, trgovinah in trafikah, naroča se pa lahko tudi naravnost iz Ljubljane. — Ljudsko knjižnico v Lizboni je požar popolnoma uničil. V pogorelem poslopju se je nahajalo tudi hzbonslco književno društvo. Ljudska knjižnica v Lizboni je bila največja knjižnica na Portugalskem. Mite se teztkov Naročite naše odlične slovarje: Bajec K a 1 n n • IfalllonShO SlOlCnShl Slovar. Vez. L 48 — Grad: SlOVCIlIShO H«l»|0nShl SfO-VlirteH. Broš. L 8—, vez. Lil — Kuret: Varlnte tlrtllOUBO. Br. L 570 Pretnar: rrancosfto slovenshl slovar. Vez. L 46 — Kotnik: SlOVCnSlfO fratlCOShl SlO- Vflr. Vez. L 31 — Fiskernik: NetttŠh« SJOVCIISKI In SlOV. nem. siovor(.e!(. Broš. L20 —, vez. 26 — Bradač: SlOVflr (U|K. II.pomnožena izdaja. Broš. L 36 -, vez. L 44'— Breznik Ramovš: Slovenski prOVOptS. Br-oš.L u-—. vez. 17 — B u n c : Pregled siovohe s?oven-Sttegd knftzncgu le/lltu. Broš. L 13" -LIUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Prod Škofijo 5 Mikio-ičevu cena 5 Pidružnica v Novem mestu Umrl nam te naš dobri mol stari oče in oče. gospod Pogačar Jakob Pogreb draceca pokojnika bo v torek, 19. jan. 1943. ob 4 popoldne izpred župne cerkve na Viču. Ljubljana, dne 18. januarja 1943. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo Iz Novega mesta Nekoliko statistiko. V Novem mestu je bilo preteklo leto poročenih 21 parov. Rojenih je bilo 270 živih otrok, in sicer 134 dečkov in 136 deklic. Poleg teh je bilo 17 mrtvorojenih. Novorojenčkov iz mestne župnije je bilo 21. — Umrlo je v preteklem letu v Novem mestu 106 ljudi, od teh pravih Novomeščanov le 23. — Oklicanih je bilo lansko leto v kapiteljski cerkvi 32 parov. — Sv. obhajil je bilo razdeljenih v kapiteljski cerkvi 17200. v frančiškanski cerkvi 67.100, v ženski bolnišnici 14.000, v jetniški kapeli okrožnega sodišča pa 110. Iz Velikih Lašč Zahvala občine Velike Lašče rojakn, ljubljanskemu odvetniku Dušanu Smodeju. Znani ljubljanski odvetnik in občan Velikih Lašč, g. Dušan Šmodej, 6e je ponovno spomnil velikolaških ubožcev in nakazal občini v Velikih Laščah znesek 3000 lir za podporo najbednejših. Občina Velike Lašče se dobrotniku v imenu vseh, katerim bo njegovo plemenito dejanje znatno pomagalo, naj-iskrenejše zahvaljuje. Jela Sei življenja - o<3 in m da m ZAHVALA Vsem, kl ste se kakor koli spomnili mojega ljubljenega moža, gospoda bivšega urarskega mojstra Vs e m,4 p r av6 vsem le « jVs^k r'S Ljubljana, 17. januarja 1943. Globoko žalujoča žena Angela Bardorfer ro). iuknlš Iz Gorizije Še ena nova maša gri S. Lucia. V nedeljo, 13. decembru, je bila S. Lucia živahno razgi-buna. Praznovala je svoj največji cerkveni praznik, shod svoje putrone sv. Lucije, ki je vedno združen z vrvežem semanjskega dne in privabi iz vse okolice mnogo občinstva. Razpoloženje tega svečanostnega dne je bilo pa tokrat še podvojeno, polrojeno: Most je obhajal tudi izredno slavnost nove sv. maše. V lanskem letu je zdravo osrčje, »bistre hčerke planine, kjer se stekajo tri glavne doline tolminskih hribov, obhajalo že v poletnih mesecih dve novi maši, eno jc praznovala pu sosedna fara Volzuna. Kljub temu je vsa fara s soseskama vred z vnemo sodelovala pri proslavi četrte nove maše v okolišču in je prav to sveto opravilo dalo sijaj in blesk prazniku sv. Lucije na Mostu. Novoinašnik je bil gosp. Jožko Kragelj, domačin iz sosedne nio-drejske vasi. Slavnostno pridigo je imel msgr. prof. dr. Juvančič. Cerkev, ki je vsa prenovljena in se ponaša s krasnimi mojstrovinami Toneta Kralja, je bila okusno okrašena. Petje priznanega domačega cerkvenega zbora je bilo na višku in je zadivilo vernike, ki se jih je iz bližnje in daljne okolice nateklo toliko, da se jih je komaj polovica stisnila v božji hram. S. Lucia je* doživela zopet dan. ki bo častno zabeležen v njeni pestri povestnici. No-vomašniku, ki jc medtem že odšel na svoje prvo službeno mesto kot kaplan v Idrio, želimo veliko uspehov in božjega blagoslova pri trudapolnem dušnopastirskem delovanju! Z Gorenjskega Odhod mož delovno službo iz kranjskega okrožja. V sredi januarja je bila v Kranju velika poslovilna slovesnost, na katero so prišli Gorenjci, ki so bili izbrani za delovno službo. Zbirali so se v policijski baraki v Kranju na Golniški cesti in 60 oil tam bili odposlani v razna taborišča delovne službe. Pred odhodom je okrožni ved j a Leon Kuss obiekal stanovališča mož delovne službe in zbranim imel v srce eegajoč nagovor. Opozoril jih je na čast, ki jih je sedaj doleteli, in na zaupanje, ki ga imajo vanje, saj sinejo sedaj nositi rjavo suknjo delovne 6lužbe. »Sedaj ste kot otroci Gorenjske v rajhu,« je izvajal, »ko so vrnete, boste glasniki rajha na Gorenjskem.« Je sedaj prvič, da odhajajo iz malega okrožnega okoliša v rajh: vzgoja, ki jo bodo tam deležni, jih bo napravila za prave može in jih učila, kako se ohrani in utrdi gorenjski dobri glas glede zvestobe, hrabrosti in dela. Gorenjci so bili vedno dobri in hrabri vojaki in bodo i udi oni nekoč možje nemškega značaja, ki pridejo do svojih pravic. Poslovilno slavje je bilo zaključeno z navdušenim vzklikanjem. Prisrčnost prireditve pa je še povzdignila vojaška godba iz Škofje Loke. Prepevajoč pesmi so možje odkorakali po ulicah na kolodvor in pri tem se je še ta ali oni delovni mož na kratko poslovil od 6vojih dragih. Frojeno drsališče v Kranjn. 10. januarja je bilo z veliko slovesnostjo izročeno športno drsališče na ledu v Kranju svojemu namenu. Drsališče je bilo urejeno na kopališkem svetu mestne občine in obsega zanimive naprave za šport na ledu. Uporabno bo zlasti za kegljanje na ledu, ki je že od nekdaj na Koroškem zelo priljubljeno in ki bo 6edaj uvedeno tudi na Gorenjskem. Smrt znanega gostilničarja v Radovljici. V Radovljici je umrl 11. januarja znani gostilničar pri »Avguštinu« in hišni posestnik Ivan Avguštin, 6tar 58 let. Pred leti se je preselil iz Zapog pri Kranju ter ustanovil v Radovljici mesarijo in gostilno. Kot spoštovan meščan je bil član raznih gospodarskih organizacij in občinske uprave. šmuška skakalnica v št. Vidu nad Ljubljano. 10. januarja so v St. Vidu nad Ljubljano slovesno prvič preizkusili 35 metereko smučarsko skakalnico, katero so zgradili smuški skakalci sami, tako da je res delo domačih rok. Na tekmah je nastopilo 6 tekmovalcev, najdaljši skok je bil 35 m, medtem ko so drugi skakalci večinoma dosegali znamko 30 metrov. Skakalnica je zgrajena prav dobro in pravilno. S Spodnjsga štaierskega Štajerski prehranjevalni urad. V prilagoditvi na pokrajinsko območje obeh kmetijskih zvez za Štajersko in Koroško, je nemški minister za prehrano in kmetijstvo razpustil deželni prehranjevalni urad »Siidmark«. Njegova naslednika sta deželna prehranjevalna urada za Štajersko in za Koroško. Prvi ima svoj sedež v Gradcu, drugi v Celovcu. Poslovati sta začela 11. t. m. Za vodjo štajerskega deželnega prehranjevalnega urada je postavljen štajerski deželni kmetski vodja Hajnz.l. Celjska dekleta prt ranjencih. Pred dnevi so dekleta iz celjske ljudske šole obiskala vojaško bolnišnico v Petrovčah in pripravila tamošniim ranjencem dve uri vesele zabave. S petjem božičnih pesmi so pričarala pravo praznično razpoloženje. Uprizorila so tudi božično pravljico. Smrtna kosa. V Gradcu je umrl oče vodje mariborske založbe in tiskarne in SA vodje Sepa Kogelnika, trgovec Jožef Kogelnik, v starosti 66 let. V Studencih pri Mariboru je umrla 88 letna zasebnica Rozalija Simnič, rojena Ranko. V Celju je umrl 13. januarja nekdanji šolski upravitelj Vid Vrtačnik, star 48 let. V Mariboru je umrla žena mizarja Julija Purgaj, rojena Pochleitner, stara 78 let. Prav toliko je bila stara zasebnica Katarina Potočnik, ki je tudi umrla v Mariboru. V Mariboru je umrl upokojeni železničar 75 letni Franc Zupančič. V Slovenjgradcu \e umrla vdova po odvetniku Adela Pirnat, rojena Schalfer, stara 78 let. Na Dunaju je umri v Mariboru stanujoči uradnik Jožef Potočnik, star 53 let. V Gotovljah pri Mariboru je umrla bivša gostilničarka, 69 letna Ema Uršič. V Mali Nedelji je umrl občinski uslužbenec Rihard Mitterlehner. V Celju je umrl obratni vodia Jožef Rauch. V Spodnjih Goršah pri Braslovčah je umrla užitkarica Neža Ravšnik. V Podvrhu pri Braslovčah ie umrl posestnik Anton Turnšek. V Dobrovljah pri Braslovčah je umrla posestnica Marija Dežnikar. V Zgornjih Gorčah je umrla užitkarica Jožefa Vodlak V Braslovčah je umrla užitkarica Marija Sketa in upokojenec Vin-cenc Kukenberg. V St. Jurju ob j. ž. so umrli 78 letni Peter Fenden, 70 letni Franc Zgonc iz Razbora in 77 letni Ivan Podsedenšek iz Razbora. Življenje in smrt v celjskem okrožju. — V minulem letu se je v celjskem okrožju rodilo 2944 otrok. Sklenjenih je bilo 899 porok umrlo pa je 2239 oseb. Na Celje samo odpade 1003 rojstev, 2-11 porok in 932 smrtnih primerov. Iz Hrvaške Skrb zagrebške občine za svoje nameščence. Zagrebško časopisje se bavi z materialnim položajem mestnega uradništva in vseh ostalih uslužbencev zagrebške občine ter pohvalno omenja skrb te občine za zboljšanje gmotnega položaja mestnih nastavljencev. Po časopisnih podatkih je zagrebška občina že lani sklenila izplačati svojemu uradništvu posebne draginjske doklade, razne predujme in božičnico. Razen tega je zagrebška občina ustanovila za vse svoje uslužben-stvo »Zavod za nabavo živil za mestno uslužbcn-stvo«. Zaradi nakupa živil je dala občina omenjenemu zavodu na razpolago 10 milijonov kun. Mestna hranilnica v Banji Luki. V Banji Luki so pred dnevi odprli mestno harnilnico. Istočasno je bil imenovan tudi upravni odbor s predsednikom Naimom Cejvanorn na čelu Prijetno presenečenje. Hrvatsko časopisje poroča o prijetnem presenečenju, ki ga je doživela neka siromašna vdova v Mostarju S skromnimi prihranki je omenjena vdova stopila v eno mo-starskih trgovin ter je za svojo družino kupila vrečo fižola. Ko je doma fižol pregledovala, je našla v vreči med fižolom še majhno vrečico, v kateri je bilo 8 kg prave kave. Verjetno jo je hotel kak tihotapec spraviti na varno, pa se mu namera ni posrečila ter je tako prišla kava v roke siromašni in potrebni ženi. Ustanovitev tiskovnega urada v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Na predlog hrv. zun. ministra dr. Lorkoviča je Poglavnik podpisal zak. odredbo o ustanovitvi posebnega tiskovnega urada tudi v zunanjem ministrstvu. Fotografska razstava v Zagreba. Dne 9. t. m. so odprli v Zagrebu mednaiodno fotografsko razstavo, na kateri sodeluje devet držav. Vsaka od teh držav je poslala na razstavo po petdeset fotografij, ki prikazuje življenje in navade posameznih narodov. Najlepše fotografije je poslala Finska ter je zato dobila tudi prvo nagrado hrvet-skega prosvetnega ministrstva. Večer novejše hrvatske lirike. V ponedeljek 11, januarja je bil v zagrebškem gledališču večer novejše hrvatske lirike. Na njem so člani hrvatskega državnega gledališča recitirali po eno pesem najnovejših hrvatskih lirikov, ki so pred kratkim izdali knjigo novejše hrvatske lirike pod naslovom »Med dvema vojnama«. Odobritev kreditov za popravilo šolskih poslopij. Prosvetna uprava NDII je odobrila kredit dveh milijonov kun za popravilo šolskih poslopij na področju velike župe Po-kupje. Iz Srbije Stojadinovieeva skupina in Nedičeva vlada. Bratislavski tednik »Gardiste v eni svojih zadnjih številk objavlja tudi poročilo nemške časnikarske agencije »Transcontinental Press« o pomenu zadnje preoenove Nedičeve vlade v Srbiji. Po informacijah te agencije se je Nedifi odrekel nadaljnjega nefiosrednega sodelovanja v vladi strankarsko jjovezanih skupin. Zato je bil z drugo osebo zamenjan predstavnik Stoja-dinovičeve skupine v vladi Milan Ačimovič, bivši notranji minister in za Nedičem najmo-nejša osebnost v srbski vladi. Iz poročila omenjene agencije ie nadalje razvidno, da 60 od vseh srbskih političnih skupin podpirale Nedi-ča že omenjena Stojadinovičeva skupina in Ljotičeva skupina, ki se zbira v njegovi organizaciji »Zbor«. Sam L.jotič sicer ni bil v vladi, v njej je pa imdl svojega najstarejšega sodelavca Mihajla Oljčana. Ljotič sam od smede-revske katastrofe dalje zavzema jioložaj izrednega komisarja za obnovo Smedereva. Probna ljubljanska Klavirski koncert pianista Glno Gorl-niia bo definitivno danes, v torek, 19. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki f ilharmoničm dvorani Umetnik je že dospel v LJubljano in bo izvajal drevi naslednji spored: 1. Senf-latti: Tri sonate; 2. Bach-Bussoni: Preludij in Kuga v es-durU; 3. Brahms: Balada v h-molu; 4. Debussy: Otlsevi v vodi in Golli-vogov ples; 5. Gorini: Sonata; 6. Casella: Dva rlčcrknra na ime Bach; 7. Chopin: fantazija op. 49. Na koncert velikega pianista in umetnika opozarjamo in vabimo. Pred-prodaja v knjigarni Glnsbene Matice. Včerajšnja nedelja v LJubljani je bila druga predpustna nedelja tudi nedelja, ko J8 godova) sv, Anton PuSčavnik, zaSčitalk pra: SiSjerejo, ko so v Ljubljani obhajali svoj god mnogi Toneti, ki ao jim znanei in znanke poklanjali kake dobrine in skromne Šopke. Nekfitori so se veselili svojega godu. Sicer ie bila nedelja zmerno mrzla in taka, kakor druge zimske nedelje. Sankanje je bilo v polnem razmahu. Mladina se je r. vso vnemo posvetila temu zimskemu Športu in res je Skoda, da ni ohranjeno pred dobrimi 30 leti zsrraieno sankaiiSee, ko bi na lijem imeli mladi zimski Sporlnikl največjo zabavo. — Ljubljančani so sicer porabili nedeljo za najrazličneiSa razvedrila in počitke. Zelo so sedaj v navadi razne domače igre v družinah, h katerim prihajajo na obiske znanei in prijntel.1l. „ »Vlhnr v kozarcu«. Razdor med zaročencema, spor med prijatelji, dva se najdeta na sodni.il in se imata rada... Vse to se njete v priletni komediji, katero bo uprizoril n^ikodelski oder v nedeljo 24. januarja ob 5 popoldne. Zanimiva in zabavna snov ter izvrstna karakteristika posameznih vlog nam jamčita, da Re bomo odlično zabavali. Kdor 'se hoče pošteno nasmejati, nni n« zamudi predstavo. Opozarjamo na predproda.io vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društvoni pisarni, Po-trarkova 13-1, desno. VI simfonični koncert letošnje sezone ho v ponedeljek, 25. t. m. ob pol 7 v veliki unlonski dvorani. Ta simfonični koncert bo dirigiral ravnatelj Mirko Polič 111 na sporedu so dela naslednjih skladateljev: RclU-ni, Dvorak, Polič, Smetana, Musorski. — Katančni spored že priobčimo. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Nekatere posestne spremembe. Heholj Erna roj Knebl. posestnica in trgovčeva soproga. Ljubljana, Kotnikova ul. 13, je prodala ndl. Marjanu VerovSku, Ljubljana Dalmatinova ul. 2. trgovcema Jožetu in Juriju VerovSku in Anici Rustji, trgovki v Ljubljani, Gaieva ul. S. prvemu dopoloviee, ostalim do ene Šestine nepremičnine vlozna St 186 kat občine Kapucinsko predmestje (trinadstropna stanovanjska hi5a St. 20 ob cesti Viktorja Emanuola) za 1,200.000 lir. -Tesarski mojstri, družba z o. z. v Ljubljani ie prodala Valeriji PavSlčevi, posestnici v Ljubljani. Rutar.ieva ulica 3. zemljiško parcelo Št. 230-6, njiva, k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri 829 m, za 32.000 lir. - Vr hoveco .Tože, posestnik. Ljubljana. Poljanska r 46 ie prodal Josipu Osetu. industrijalcu, Ljubljana Bleiweisova c. lb, del parcele St. 2.')«. niivn. k. o. Petersko predmestje I dol v izmeri en. 6000 m, zn 210.000 lir. Ponesrečenci v Ljubljani. Tovarniškemu delnvcu FrnncPtn Koširju .ie padel na desno nogo debel hlod in mu jo hudo zdro bil. — Delavec Frane Klančar se je riri bru Sen in nožn urezal v desno roko. — Dragana Sokličn, 10 letnega di.inkn, .ie popndel hud res in ga ugriznil v levo nogo. Lnsfnik psa ho imel sitnosti, ker kazensko odgovarja pred sodiščem za psa. V T,tubi lani so umrl! od S. do H. J»-mi*rj" !?1V Stivnnnčlč Darinko, sestra Alojzi in."iI let, šolska sestro. TTrnševska e. 24; Clregore Marica roj. Jtnhknr, 61 let, žena sodnika. Dohrilova "1. 28: Gor.iup Ana roj. Rode Helena roj Krapenec, G4 let, žena de-, Franc, 27 let, sin posestniV-a. Topolo 23, Blo- lavca, Vidovdanska c. 9; Štor sestra Humi-' ke. pri Logatcu;, Fabjon.Silvester,, 12 let sin nata, 62 let, redovnica, Japljeva ul. 2; K e-mončič lvuna, 25 let, zasebnica, Kakek 10; Maver Marija roj. Valeutič, 83 let, zasebnica, Zadružna ul. 3; Grebenar 1'ranc, 17 let, sin posestnika, Vidovdanska c. 9; Ravnikar Karol, 79 let. sluga fin. dir. v p., Vidovdanska c. 9; Ladiha Josip, 49 let, sprevodnik drž žel v p.. Sv. Jerneja ul. 49; Oblak Marija roj Vreček, 75 let, zasebnica, Na Koro-šiči 25, Dravi io; Ceinovar Antonija rojena Dvorskv, 43 let, žena zas. uradnika, Rakovnika ul. 1-a; A v bel j Viktor, 8 mesecev, sin iurisln. Parmova ul. 22; Turko Josip, 91 lot, čevljar, Japljeva ul. 2: Makovee Ivan, 80 let, pleskar, Japljeva ul. 2; dr. Janozič Pavel. 51 let, zdravnik, Vipavska ul. 10-1, Plut Jožo, 81 let, zas. uslužb., Mestni trg 24-U; Miehitsch Ana ro.i. Knaus, 69 let, zasebnica, Predovlčeva ul. 38; Hauffen Antonija roj. Luekmann, 76 let. vdova viS. sod. svetnika, Rimski trg 3; Dolinšck Franc, nicstm delavec, 65 let, Ulica sv. Marka 25; Firm Miroslav, 56 lot. trg. pomočnik, Vidovdanska 9; Sapia Antonija ro.i. Lavrenčič, 82 let, zasolv-niča. Puliarjeva ul. 16; Ko.šmerlj Janez, 80 let, posestnik. Sv. Petra e. 80; Kogoj Mirko, 42 let, viS. carin, kontr., Hanuetova ul. 3. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Ognn Štefanija, 53 let, žena želez,n. inšpckiorjn, ller-bersteinova ul. 4; Wraber Sabinn, 37 let, profesorica. Aljaževa ul. 41; \Veiss »vido, 1 in pol leti. sin dnovn. poStne hranilnice, Ljubljana; Cuk Zofija, 20 let, Lavrlca 30; Novak Marija. 13 let. hči bajtarja, Mali n.iher 9: Hndnik Ana. 72 lot. mestna uboga Sv. Floriinna ul. 13; Bardorfer Ivnn, 50 let urar. Vodnikova e. 181; Solniller Rudolf, 71 let, vratar, Jenkova ul. 18; Korošec, Stanislav, 8 mesecev. I.nvrireva ul- 1: Vavpotič Ivan. 66 let. akademski slikar. On.ievn ul. 2n; ZavodivSek sestrn Lnznrina. 30 let, redovni en. Poljanski nasip, umobolnica; Avsce Kn rol, poštni inšp.. Cšglnrjcvn ul. 6; Kppich Ana roj Mosohort. 79 let. vdovn davčn. iz-toriovnlon, »erbičeva ul. 25; Jakopič Marija roi. Hareon. 69 let. vdova železu, uradnika, Podiunska ul. 13; Kirn Ma.ida. 1 ielo, hči šo snnniKn. uonriinvit in. ■ .»,.« - ......., , „ .. rr..„i, Komarič, S9 let, gospodinja, Igriška ul. 11; terja, Smolcna 52. obč, Smihcl-Slopičo; Turk delavca, Celovška C. 43; Gaspari Ljudevit, 48 let, tapetnik, Tržaška cesta 24; Kavčič Janez, 58 let, strojuik, Celovška c. 180; Konift Antonija roj. Settomini. 69 let, vdova železniškega delavca, Vodovodna 1; Fink i rane, 44 lot, natakar, Gosposvetska c. 13. (JledaliAče OPERA. Torek, 19. januarja ob 17; »Beg Iz seraja«. Rod A. — Sreda, 20. januarja ob 17: »La Bolicmc«. Red Sreda. — Četrtek, 21. januarja ob 17; »Tlials«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. - Petek, 22. januarja: Zaprlo _ Sobota, 23. januarja ob 17: »lJcg Iz seraja« Izveu. Cene od 24 lir navzdol. — Nedelja, 24. januarja ob 16: »Traviata«. 100. predstava. Izven. Cene od 24 lir navzdol. 1(10. predstava Verdijeve »Travtate«. — Prihodnjo nedeljo, 24. t. m. bo izvajana ta popularna opera 100. v povojnem času, odkar jo bilo naše gledališče na novo otvor-jeno. Visoko število repriz, ki jih je delo doseglo, priča o njegovi priljubljenosti. V nedeljski predstavi bodo peli glavne partije: Vidalijeva, Cudcn in Janko. DRAMA. Torek, 19. januarja ob 17: »Hamlet«. Red Torek. — Sreda, 20. januarja ob 17.30: »Veliki mož«. Krstna predstava. Prominrski abonma. — Cetrtok, 21. januarja ob 17.30: »Oče«. Red ('•etrtek. Drama pripravlja krstno predstavo izvirne igro, ki jo je napisala dr. Ljuba Pren-norjeva. I)olo ima naslov: »Veliki mož«. Komedija iz našega sodobnega življenja se godi v Ljubljani, v knjlževnišklh krogih. Igra .ie.satira, v kateri nastopajo: Praznik — Cesar, Praznikovn — Starčeva, Nada — Ras-bergerjeva. Zorin — Brczigar, Kresnik. brez-poslen profesor in pisateli — NakrRt, Vrhu-nee, »veliki mož«. — VI Skrbinšek. Votlina, kritik — Peček. Možerad — Košula, Pivnik — P Kovič, Volk, urednik — Lipnh, Lisjak, urednik — J. Kovič, Modrijan — Raztresen, Sknz.i. igralec — Brntina, Orajšek, sin industrijalca — Blaž, Mogočnik, sin finančnika — Brenovcc, Milka, sobarica — Snnei-1 Naznanila . > , , J ROKODELSKI ODER. Nedelja. 24. januarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričejkom v dru-štveui pisarni, Petrarkova 12-1, desno. RADIO. Torek, 19. januarja 1943: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glnsba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sit v slovenščini — 13.20 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent šijaneo — Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Komorna glasba — 14.20 Orkester Cotra vodi dirigent Barzizza — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voco del Pa-drone — Columbia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Orgelski koncert Pavla Ran-čigaja iz cerkve sv. Tetra v Ljubljani —■ 21.10 Predavanjo v slovenščini — 21.20 Na harmoniko igrn Vlado Golob — 22.05 Orko-sler Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno Rlnžbo Imajo: mr. Leuotek, ResljevH e. 1: mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 48. Poizvedovanja Izgubita sem pri Glavni pošti gostilnl-čarsko koncesijo glasečo se na ime Fr. Križ, osebno izkaznico in oblačilno nakaznico glaseči so na ime Anica Križ. Najditelja prosim, da naideno odda proti visoki nagradi v upravi »Slovcncn-f. Prazno aktovko sem izgubil in prosim najditelja, da jo odda vratarju Delavskega dom«. Ovratnik Iz kof.utiovlne je bil najden. nova. Komisar — Gorlušek. Režiser: Milan I Polzve se pri Muhiču Antonu, policijskem Skrbinšek, i stražniku, Vrazov trg 4, Polstolelnica smrti Ernsta Renana Nedavno se je knjižni svet spominjali francoskega verskega filozofa Ernstn Renana, pisatelja knjige »Življenje Jezusovo«, ki je takrat zaslovela po vsem svetu, a pisatelj je skoraj pozabljen uimrl v Parizu. Knjiga je izšla leta 1863, v dobi tretjega Napoleona, torej v času najglobljega moralnega in duševnega propadanja; v času, v katerem je tisti krožek ljudi, ki so dajali ljudem smernice in so se nazi-vali »francoska družba«, izgubili vsa merila razsodnosti in 60 si izbrali področje verskih vprašanj za svoje najljubše igrišče, kjer so se rigraj&kaLi s književnimi, »leposlovnimi« razpravami Zato torej tudi Renan, ki je bil v dnu svoje duše učen načitanec, ni mogel ostati brez občudovalcev. Ernest Renan je bil rojen dne 27. februarja 1823 v zakotnem bretonskem obrežnem mestecu Tregusierju. kjer sta se po samostansko urejeni način življenja in nagnjenja k razmišljanju, ko po kaki postavi pradavne mistične tradicije podedovala iz roda v rod. Duhovniki so bili njegovi prvi učitelji in od doma je bil tudi on določen za duhovniški poklic. Ko mu je bilo 15 let, je postal gojenec uuhov-skega semenišča Saint Nicolasa pri Parizu in zatem tri leta gojenec semenišča Saint Sulpi-ceja, kjer se je zaradi filozofije svoje done in pod vplivom svoje sestre Henrike ukvarjal bolj s filozofskimi iu prirodos lovnim i nauki kot z bogoslovnimi. Mali semenišPnik iz Tregusierja se je začeolj drzne sanje 6o se kanile uresničevati. V neki maronitski koči v Gha-zčrju na Libanonu je v družbi svoje ljubljene, na smrt bolne sestre, ki ga je spremljala na potovanju po Orientu, orisal podobo Zveličar-ja, kakršnega je videlo njegovo duhovno oko v tem okolišu in med temi ljudmi. Orisal ga je kot mladega, ljubkega Orientalca, krotkega, a vendar plamtečega pogleda in očarljivega smehljaja; kot ljubeznivega otroka prirode. kot poetično navdahnjenega umetnika prilik, kot prijatelja ljudstva in njegovih praznikov — kot Grka v Galileji. Toda iz idealističnega sanjača, ki je spočetka strmel le po obnovitvi duha, po uresničenju božjega kraljestva duš, postane j>o sovražnem snidenju s sebičnim svetom, nevarni utopist in revolucionar, ki se pred silno težo svojega neizmernega poslanstva slednjič sesuje. To je helenistično, estetsko pobarvano krščans-tvo, ki ga je Renan v svojem »Življenju Jezusovem« izgradil sebi in svetu. Brez dvoma je moglo njegovo temeljito jezikovno znanstvo r— EMI Na krova italijanske podmornice, ki križari po morju, budno stražijo opazovalci, če bodo zalotili kje sovražno ladjo in njegova kritična bistrovidnost osvetliti marsikatero področje starokrščanske legende v tem delu, ki je bolj pesnitev kot zgodovina. Toda podobe Kristusove ni osvetlil avtor, ki se iz Ijudoinile višine modernega intelektualca in vseznalca sklanja k njej, ampak jo je opisal ko v romanu. Očitek, ki ga je zalučal Davidu F. Straussu, češ da je uničil idealno podobo Zveličarja s svojo racionalistično skepso, pa se prilega tudi njegovi podobi Kristusa, nuvzlic vsej pesniški navdahnjenosti oblike. L. 1863 v tisku izišlo delo, ki je bilo uvod v »Zgodovino prakrščanstva« v 8 snopičih, je bilo pri nedogmatičnih in deloma pri protestantih veliko navdušenje, a hkrati je povzročilo hud odpor. S katoliške strani so ujiravi-čeno ugovarjali, češ da je to s poezijo iu znan-stvom pobarvani poskus, da bi se omalovaževal misterij Boga-človeka v Kristusu, da bi se nadomestilo razodetje Zveličarjevo z nekim etnografsko-leposlovnim izrodkom domišljije in bi se s tem pri koreniki zadela dogma, ki je izrečni predpogoj ne le za dušno zveličanje, marveč tudi za pozemski red in za obstoj družbe in je bistvena enota vere. Tudi iz protestantskih vrst se je oglasda najhujša kritika in neki znameniti protestantski teolog je izjavil, da je to največja sramota za francoske pro-iesinnte, da so tako prijazno sprejeli to knjigo. Pod pritiskom javnega mnenja je bila francoska vlada slednjič prisiljena, da je odslovila cesarjevega protežiranca in je odpovedala iz-najditelju »grško-galilejskega Jezusa« službo profesorja na francoskem kolegiju, kjer je poučeval hebrejski, kaldejski in sirijski jezik, lo profesuro je bil Renan dobil po svojem po-vratku iz Sirije. Napoleon je skušal dati obliž na rano s tem, da je Renanu ponudil služlio cesarskega knjižničarja. A Renan je to mesto odklonil in sicer upravičeno, saj se mu je zdelo preveč tvegano, da bi javnosti pokazal, kako sta si slični njegova pustolovska verska filozofija in pustolovska cesarjeva politika. V naslednjih letih se je bavil kot zasebni znanstvenik s svojimi književnimi deli. šele republika iz leta 1871 mu je spet vrnila službo profesorja na kolegiju in ga je 1. 1878 imenovala cclo za člana Akademije. Njegova knjiga o »Življenju Jezusovem« pa je šla svojo pot po Franciji in v različnih pre- j vodih tudi po drugih državah. Povzročila je mnogo zmede posebno v glavah napol izobražencev, ki so si mislili, da so s tem tekočim, leposlovnim opisovanjem Zveličarja našli najlažjo pot do težkega problema razlage sv. Pisma. Brez dvoma bi bito napak, če ne bi uvaže-vali jezikovne odlike njegovega življenjskega dela in pa strokovne vrednote nekaterih njegovih dognanj. A njegovo delo »Življenje Jezusovo« je skozi in skozi negativno. Tudi nadaljnji zvezki (izšli 1. 1863—1883) njegove »Zgodovine prakrščanstva« (»Apostoli«, »Sv. Pavel«, »Antikrist«, »Evangelist«, »Krščanska cerkev« in »Mark Avrelij«), kakor tudi »Zgodovina Izraela« (1867—1894), ki obsega 5 zvezkov, razodevajo dobre strani, a tudi temeljne napake prvega snopiča, ki je izšel kot »Uvod«. Prav nič ni čudno, da so Rennnove knjige z »Življenjem Jezusovim« vred na indeksu. Ernst Renan je z istodobnim zgodovinarjem Tainejem spadal k tistim znanstvenim piscem, ki so jih v Franciji več let najbolj brali. S svojimi zgodovinskimi in kulturno-politirnimi knjigami in članki in s svojimi v pesniški obliki zasnovanimi filozofskimi spisi je imel Ilenan v dobi drugega cesarstva in v začetku tretje republike velik vpliv na intelektualno Francijo. Njegova »Sodobna vprašanja« (186S), njegova »Duhovna in moralna reforma« (1871), njegove »Filozofske drame« (1888) in njegova »Prihodnost znanstva« (napis. 1848, izšla 1890), so bile hkrati z njegovimi verskozgodovinskimi spisi precej udeleženi pri izoblikovanju francoske duševnosti. Renan je bil — kakor Taine — pozitivist, ki se je po teoriji njegovega ustanovitelja Avgusta Comteja v nasprotju z bogoslovnim in metafizičnim pojmovanjem sveta, zadovoljil s spoznavanjem vsega tistega, kar so on in njegovi pristaši dojemali kot »resničnost«. Toda med znanstvenim pozitivizmom Renana in njegovo sanjarsko-»versko« zamislijo Zveličarja zija prepad, ki ga je zaman skušal premostiti-Tako mu je postala vera abstraktna znanost, a znanost romantična pesnitev. Tudi njegovo stališče spričo socialnih in političnih vprašanj ni bilo drugega ko romantika brez tal. V teoriji je opravičeval francosko revolucijo, a v praksi je bil zoper tisto iz leta 1789 in zoper ono iz leta 1848. Oznanjal je »Paradiž na zemlji«, toda reveži naj le ostanejo revni in naj sodelujejo z vladajočo vrhnjo duševnih ljudi. Saj po njegovih, od nemške idealistične filozofije povzetih naukih, ne gre za »srečo«, marveč za »poj>olnost«. Kakor Hegel je hotel le filozofirati, a ne reformirati. Razumljivo je, da s to svojo platonično sociologijo ni dobil pristašev. Dvakrat je kot »neodvisni« kandidiral: v zbornico in v senat. A obakrat je propadel. Njegov svetovni nazor pa se je popolnoma sesul v času nemško-francoske vojne 1870/71. On, ki je bil s polno žlico zajemal v versko-filozofskem sistemu Nemcev, se je moral zdaj pokazati le kot Francoza in je zato spremenil i >.....••• IM ..:.;=■ « m ,r i 'iUiiii: jI SBC ILE CZDC ,24 lijli .•"'!" : ' . i _ .i. J Nenadni šum je prekinil nočno tiho-to. Sneg je zdrsel in veja se je olajšana dvignila. Matevž, ki je že dolgo uro gledal samo mračno stezo pred seboj in vrhove s;nuCi, ki so orali v sunkih, se je zaustavil. Nad temnimi gozdovi se je prikazala Debela peč, nad njo nočno nebo z zvezdami, Iti niso bile niti rumene, niti bele. Tik ob poti so stale zasnežene s.r.re-ke s slojem ivja. Bile so spačene in po. dobne nekakšnim starodavnim, pol človeškim, pol živalskim prikaznim. So pa bile prikupne v svoji modrikasti belini in spet čudne, ker negibne in neme. Kako rad bi zagledal nekje v dalji kočo in njena svetla okna. Take koče se zdijo osandjenemu popotniku kakor do-movje neke daljnje, za vse čase izgubljene sreče. Ali da bi slišal fanta, ki je zaukal, ali vsaj psa, ki je zalajal. Mir, ki je vladal v teh hribih skozi tisočletja, je kraljeval tudi nocoi Matevž je spet krenil, in njegove smuči -io sp&t lagale svojo enolično pesem: žžžk, žžžk, «-> žžžk, žžžk,« »Gledališče je že pravzaprav lepa stvar in človeku potrebna. Jaz ga bom že kako pogrešal, Majda pa, kdo ve? Pa mora biti lepo tudi ono drugo gledališče, ki ga je Bog pripravil vsem ljudem, revnim in bogatim. Orješ in voziš, pa se pogovarjaš z volmi, ki vdano vlečejo. Sadiš in seješ, pa misliš na čudež, kako ho vzklilo semenje in rodilo zlato klasje. Grozdje obiraš' v vinogradu in se ga veseliš, ko ga gledaš; radostno ga potisneš otroku v usta in že misliš na mošt, ki bo dozorel o sv. Martinu.« »Je zanimivo, če hočeš, in je lepo, če znaš gledati. Glavno vlogo igra 6am tisti, ki navdihuje naravo, pošilja mraz in toploto ter gospodari nad sušo in deževjem. Ostale vloge si podelijo mož, žena, otroci, sosedje. Gmnt je oder, svet okrog njega pa so kulise. Nič ni navideznega, vse je resnično. Drama se razpleta od rojstva do ljubezni, od ljubezni do poroke, od jx>roke do zrelosti, od zrelosti do starosti, od 6tarosti do groba. Vse je človeško, vse je pristno, vse doživeto. Vse drame so si navidezno po- dobne, v resnici pa jih je toliko, kolikor je družin.« »To bo torej tisto gledališče, ki Čaka naju z Majdo pri Sv. Lovrencu. Aii bo srečna? Dal sem ji časa, da bo premislila. Naj le hodi plesat, da se nasiti mesta, saj grem tudi jaz v gore, da se bom naužil 6muke in zlate svobode. Potem se bo začelo novo življenje.« Tako je premišljeval tri ure in. se vzpenjal dejansko le mimogrede. Stoletne smreke so spet zakrile bele vrhove nad Krmo, 6teza pa je zavila proti jugu. Nenadno je Matevžu zavriskalo srce; pred 6eboj je zagledal grad kakor v pravljici. Na odprti jasi je stal velik dom z dvema nadstropjema in deseterimi okni, ki so tako toplo svetila v noč. »Moj Bog, kaj so zgradili moji prijatelji!«, se je čudil. Zdaj jih je začel šele tako ceniti, kakor zaslužijo. V domu je bilo že lepo število gostov. Nekateri so sedeli v zeleni čitalnici ter prebirali ilustrirane časopise, nekaj pa jih je bilo v kmečki sobi pri cvičku. Klubski tovariši so veselo pozdravili Matevža, kakor da bi ga že dolgo čakali. Lična natakarica z belim predpasnikom mu je postregla s slivovko, ki je premraženemu popotniku dobro sto-' rila> (»SmuSki učitelj je prišel!« je »io od gobe do sobe. Moški v modrih dresih s copatami na nogah, ženske x elegantnih oblekah in otroci radovednih oči so prihiteli k Matevžu in si ga ogledovali od nog do glave. »Jaz sem Matevž, vaš smuški učitelj,« se je predstavil novodošli gost. Da ga že poznajo, so odgovarjali, da 60 ga videli na tekmah in brali o njem v časopisju, so mu laskali nekateri. »Kdaj začnemo? Jutri?« »Jutri še ne, pač pa pojutrišnjem ob devetih,« je odločil Matevž. Prvi dan je hotel imeti zase; da bi se razgledal, da bi izbral smuči&ča za šolo in videl, kaj ti ljudje znajo. Vsa druščina ga je spremljala, ko si je ogledoval prostore. Bili so šo okrašeni s smrečjem in ome-lo od otvoritvene slavnosti. Spodaj je bila velika shramba za smuči, imenovali so jo hlevček, pa kuhinja in gostilniška soba za voznike. Nad njo je bila spalnica za tekmovalce. Ko je stopil še v kopalnico s prhami, je ni mogel prehvaliti. Velika obednica je bila svetla, polna malih miz, pogrnjenih z belimi prti. Sploh se mu je zdelo vse prikupno in enostavno. Razkošje bi tu zgoraj motilo ubranost, udobnost pa je hvalevredna. V svoji sobi je našel vse, kar je potreboval: mizo, kamor bo postavil drobno Majdino sliko, postelj za brata osla, omaro, centralno kurjavo, umivalnik s tekočo toplo in mrzlo vodo, vrata naravnost v kopalnico in okno, skozi katero Je videl obrise dremajočih smrek. Razkošje v snegu. Zjutraj so mu odkazali prostor v veliki obednici. Nebo je bilo bledo, drevje težko obloženo s snegom, klanec pred domom ves bel, toda razrezan in preoran s stoterimi smučinami. O zemlji ne duha ne sluha. Komaj je ločil ograjo pašnika, ki je molela za ped iznad snežne odeje, snega pa je bilo prav gotovo do pasu. Natakarica Nada mu je prinesla za-jutrek: lonček črne kave, lonček mleka, pa krožnike s kruhom, maslom in medom. Ali želi morda jajca ali čaj, ga je še vprašala, »Kakšno razkošje, kakšno razkošje!«, si je mislil Matevž, ko je mazal koščke kruha z dišečim maslom in sladkim medom. Potem si je pripel smuči ter se podal na oglede. Dotn je stal v majhni dolini, obdani s treh strani z gozdom. Na smrekah, ki so bile obložene s snegom, se je zdelo, da ždijo na vejah stotere bele gosi in beli golobi. Saj je bil že poleti tukaj, toda sedaj se mu zdi vse drugače, vse lepše. Povzpel se je na bližnje sedlo, kjer je zagledal veliko poljano s kolanjami in dolgimi položnimi klanci ob straneh. »Ne, hudih strmin ne bo tukaj, bo pa bogata izbira smučišč vseh vrst za začetnike ln za izlete. Smuške abecede se bomo učili kar spodaj pri domu; tu bomo začeli s pikami v smuku, tam s plugom, na bregu e kristijanijo.. .< A. Fogazzaro: 86 Palača ob jezeru »Pozneje!« Silla ni odgovoril. »Pusti me vendar!« »Ne,« je zdaj odvrnil Silla. Ni bil več omam-.jiv glas od prej. Bil > je glas nekoga, ki je nenadoma zagledal nekaj strašnega. »Zakaj?« je vprašala. Hotela se mu jo s silo izviti, a hipoma se je umirila. »Kdo jo pustil tu svetilko?« so je nenadoma oglasila Kati, ki jo prihajala iz nasprotne strani proti grotovi sobi. Nek drug glas jo ponavljal: »Moj Bog, moj Bog!« Fani je bila pustila svetilko na prvi stopnici. Kati in grofica Foska sta se približali stopnicam in obstali ter pogledali navzgor. Silla je tedaj skoraj nehote izpustil Marino, ki je planila mimo obeh presenečenih žesk, ne da bi se zmenila zanju. Grofica Foska, ki je bila vsa zavita v velik Črn šal, jo prodirljivo pogledala Silla, a rekla mu ni nič. Odšla je naprej. Silla je odšel navzdol po stopnicah in videl, da sta obe ženski vstopili v grofovo sobo. Marino ni videl več, a uganil je, da je brez dvoma že v sobi. Divje se je udaril s pestmi po čelu. Po prstih je stekel k vratom gro-fove sobe in prisluhnil. »Suscipe, Domine.« je molil don Inocencij, »servum tuum in locum sperandae sibi salvatio-nis a misericordia tua.< Nek drug glas je odgovoril: »Amen.« Silla se je krčevito oprijel kljuke pri vratih. Vrata so se odprla in nekdo je zainrmral: »Naprej!« Vstopil je; ni pogledal in ni videl nič. Zgrudil so je na kolena poleg vrat. Svetloba sveče, ki jo bila postavljena na tla poleg postelje, se je odbijala na belih rjuhah in na kosih ledu, ki je bil raztresen po tleh. Don Inocencij je stal poleg postelje, nekoliko sklonjen nad bolnika, ki je hro|>el. Ob vznožju jiostelje je stal zdravnik. Poleg njega je klečala Ivanka in liho jokala. Grofica Foska, Nepo in vsi ostali prebivalci Palače so klečali tu in tam po sobi. Vrtnar in grofov sluga sta jokala. Odvetnik je malomarno stal v nekem oddaljenem kotu. Najraje bi bil odšel. Ostal je le iz obzira do grofice. Še neka druga oseba je stala sredi sobe: Marina. V poltemi se jo svetlikala njena bela obleka z modrimi vezeninami Zdelo se je, da ima roke prekrižane na prsih. Grofica, Nepo in Vezza so jo gledali, a niso tnogli razločiti njenega obraza. Grof, ki je ves čas hropel, je nenadoma utihnil. »Konec,« je dejal don Inocencij okoli stoječim. Zagledal je Marino, ki je stala sredi sobe, in ji namignil, naj j>oklekne. Nato so je zopet sklonil nad grofa in izgovoril zadnje molitve. Marina je pristopila par korakov bliže k f)o-stelji. PlajKtiajoč plamen sveče ji je osvetlil njen bledi obraz. »Grof Cezar!« je dejala. Vsi so se zdrznili in jo prestrašeno pogledali. Samo duhovnik je ni pogledal, ampak ji je samo potnignil. Marina pa se ni hotela umakniti. Iztegnila je roke proti postelji in vzkliknila: »Cecilija je tu...« Zaslišali so se tihi vzkliki groze, škripanje stolov in šum stopinj. Župnik so je okrenil. »Proč!« je vzkliknil. Nepo, Vezza in odvetnik Mirovič so se nekoliko približali ženski, ki je stala sredi sobe kakor prikazen. »Odvedite jo za božjo boljo,« je zaihtela Ivanka. »Ona je umorila gospoda grofa.« V istem trenutku je Marina spustila roke, stisnila pesti in se sklonila naprej. Nihče se ni upal približati se ji in ustaviti njenih besed: »S 6vojim ljubimcem!...« Tedaj jo pianil k njej Silla in jo dvignil v naročje. »Da bi te videla umreti!« je še zakričala, ko so je izvijala, da bi se osvobodila. Vse se je zgodilo v trenutku. Vrata so se zaloputnila, Silla in Marina sta izginila in v sobi je zopet zavladala tišina. Nepo, odvetnik in Vezza so tiho krenili proti vratom. »Nepo!« je tiho, a odločno poklicala grofica. »Sem I« Ubogal je in stopil k njej. Vezza in odvetnik sta odšla. »Grof Cezar ni šlišal niti besedice,« je izjavil don Inocencij in postavil svečo na nočno omarico, »ker že počiva v miru.« Zdravnik je pristopil k postelji, položil grofu roko na srce, vzel uro iz žepa in rekel glasno: »Pet minut čez pol dve.« Župnik je začel znova moliti. Nekdo je poklical zdravnika in ta je nemudoma odšel iz sobe. Tudi služinčad je Neftov ukaz zapustila soho. Samo Ivanka je še vedno klečala ob postelji in s slabotnim glasom odgo- varjala župniku. Nepo je prižgal dve sveči, ki sta bili na skrinji. Oba plamenčka sta se razširila kakor prestrašeni očesi in polagoma pokazali njegovim poželjivim pogledom grofovo ključe, ki so ležali na skrinji, grofico Fosko in odvetnika, ki je pravkar vstopil ves bled. Ta je pogledal Nepa in namršil obrvi. Grofica mu je stekla nasproti in mu ponudila roko, ki jo je odvetnik prijel in odvedel prijateljico iz sobe. Nepo je vzel ključe in svečo. Previdno je stopil k omarici, ki je stala v bližini postelje in jo skušal odpreti. »Moj Bog!« je vsa prepadena vzkliknila Ivanka. Duhovnik je prenehal z molitvijo in dejal odločno: »Molile ali pa pojdite odtod 1« Nepo pa se ni zmenil zanj. Sklanjal se je nad omarico in skoraj vtikal nos v ključavnico. Bil je podoben podlasici, ki skozi špranjo poželjivo voha plen. Duhovnika je pograbila jeza, »Grem torej jaz,« je dejal. »Najraje bi bil pograbil Nepa in ga vrgel iz sobe,« Ivanka ga je zadržala in mu dejala s pro-sečim glasom: »Pustite gal Molite, molite. Nikar no zapustite ubogega pokojnika.« Nepo je medtem našel pravi ključ, odprl je omarico in ko je nekaj časa brskal jx> njej, je izvlekel neko listino. Približal jo je sveči, katero je še vedno držal v levici in začel Citati naslov in si pri tem skoraj zažgal lase. Medtem je vstopil odvetnik, ne da bi ga bil Nepo opazil. Pristopil jo k mladeniču in mu dejal s strogim glasom: . Mali oglasi 1 $inžbe j Dobe: Slugo za vsa hišna dela, veščega Italijanščine, sprejmem. Ponudbo v upravo Slovenca« pod »Vesten sluga« 356. (b Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup parcel v najbližji periferiji Ljubljano, blizu cestne železnice v izmeri 240 do 760 m'. — Vsa pojasnila daje PrUtavec Franjo. lealltetnn pisarna. Ljubljana, Cesta Arlella Rea et, ». .(P jgKmtimpl Krmo, sladko za govedo ln slamo za nastlljatl — kupi hotel Slon. (k Kupim dobro ohranjen ali nov aparat za slikanja z žarečo konico — Brandmalerel — Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Slikarstvo« št. 371. Umetniške predmete, pohištvo, slike, drobne predmete, kupim tn prodam. - Umetnost, Kolodvorska ulica SO. r TEU KINO MATICA S2 il Tajlnstvena ljubezenska drama »Molčeča usta« z znanimi Igralci: Fosco Glaehettl, Annette Bach, Andrea Cliecchl, Carlo Campanlnl. PREDSTAVE: dnevno ob 14.30, 16.30 tn 18.30; ob nedejah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30. TEL. KI2VO SLOGA 27 30 Na splošno željo še danes in jutri: FIlm izredne zanimivosti, globoko ln pretresljivo vsebino »Trgovec s sužnjami« Enzo Flermonte — Annette Bach Pride: »LJUBLJENA DEVOJKA« z Wllly Frttschem in Camlllo Horn. TEL. KINO UNION 22-21 Od odrske plesalke do kmetico — dunajsko koroška zgodba »Vse zaradi ljubezni« V Bi. vlosl: Gustl Huber, Wolf Albach Retty PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.16; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 14 80, 16.30 ln ob 18.30. NAROČAJTE »SLOVENCA«! Umrl nam Je v nedeljo, dne 17. Januarja 1943, v 63. letu starosti, naš ljubljeni soprog, predobri oče, bratt stric ln svak, gospod Marčan ioško upravitelj sanatorija »Slajmerjev dom« Pokopali ga bomo v torek, 19. Jan. 1943, ob 14.30 z Zal, lz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Sveta maša zadušnlca bo darovana v torek, 26. jan. 1943, ob 7 v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 18. januarja 1943. Žalujoči: Z I n k a , soproga; Rado, JoJko, sinova In sorodstvo Uprava »ŠLAJMERJEVEGA DOMA« v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v nedeljo, dne 17. januarja 1943 umrl gospod Marčan Josip ekonom »Slajmerjevega doma« Svoicca marljivega in vestnega sodelavca bo uprava ohranila v najlepšem spominu! Ljubljana, dne 18. januarja 1943. Zahvala Najiskrcnejc se zahval ju jemo prijateljem in znancem, ki so nam v bridkih urah ob težki izgubi ljubega soproga in očka, gospoda dr. Pavla Janežiča zdravnika Umrl nam ie v 94. letu svojega življenja, naš dobri oče in dedek, gospod Ivan Merčun Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 19. januarja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu. Rodbina dr. Marčunova Ljubljana. 17. januarja 1943. stali ob strani, nas tolažili ter v pokojnika na njegovi zadnji poti. Dereaniiu in g. dr. St. Graparju, ki se zahvaljujemo šef-zdravniku g. tovarišem, gosp. dr. Mirku Kuhelu Ljubljana. 18. prosinca 1943, tako obilnem številu spremili našega dragega Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Ernestu sta mu s svojimi obiski lajšala trpljenje; enako dr. Drobniču in vsem njegovim stanovskim ter uradništvu ZSZ za spremstvo k Sv. Križu. Janežičeve Zahvala Najiskreneiše se zahvaljujemo za premnoge izraze sožalja in počeščenia ob smrti in pogrebu našega blagega očeta, gospoda Janeza Košmerlj Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Josipu Žitniku za ljubeznivo pomoč v očetovi bolezni; g. stolnemu kanoniku Francu Koretiču za vodstvo pogreba; vsem častitim gg. duhovnikom, redovnikom in redovnicam; vsem dobrim faranom; vsem rojakom, prijateljem in znancem, ki so našega očeta na njegovi zadnji poti s svojim spremstvom tako visoko počastili. Naj dobri Bog vsem povrne ljubeznivo pozornost z obilno tolažbo v njihovih lastnih bridkostih. V Ljubljani, pri Sv. Petru, dne 18. januarja 1943. V imenu preostalih Alojzij Koimerl), šentpeterski župnik Edgar Wallace: 50 Skrivnost skrivljene sveče Roman Prve čase me je obiskoval samo tedensko, zdaj je prihajal skoraj vsak dan. Navadno je prihajal popoldne, a nekoč sem se neke noči zdrznil, ko sem se zbudil iz sna in ga zagledal pri vratih s svetilko v rokah in z neizogibno cigareto v ustih. Ko je bil doma, je bil vedno v albanski noši: v belih kratkih, a širokih hlačah in jopiču, kakršne imajo hribovci, kar je povečavalo njegov demonski videz. Odložil je svetilko in se oslonil na steno. »Bojim se, da bo odšla vaša žena, Lexman, na oni svet. Ni tako trpežna kakor angleško blago, kot sem mislil,« je mrmral. Nisem mu odgovoril. Iz bridke skušnje sem vedel, da bi trpel še več, če bi se spustil v pogovor. »V Drač sem poslal po zdravnika,« je nadaljeval. »Ker sem se tako potrudil, seveda ne želim, da bi mi jo smrt ugrabila. Pa bo le šla na drugi svet,« je ponovil z nekako naslado in ni mogel prikriti v glasu svojega zadoščenja. Premagal sem se, knkor bi ne bil nikdar verjel, da bi se mogel v takih obupnih okoliščinah. »Kara,« sem rekel kar moči mirno, »kaj vam je napravila, da bi bila zaslužila tak pekel, v kakršnem je živela?« Puhnil je velik kolobar dima in ga gledal, kako se je razširil po celici. »Kaj je napravila?« je vprašal in gledal še vedno kolobar. Sleherni njegov pogled, sleherni njegov gib in sleherni odtenek njegovega glasu mi bo ostal v spominu. — »Vse mi je storila, kar more storiti kaka ženska človeku moje vrste. Dala mi je občutiti, da sem majhen. Dokler me ni zavrnila, sem imel ves svet pod svojimi nogami, Lexman. Delal sem, kar se mi je zljubilo. Če sem mignil z mezinccm, je šlo vse za mano, a doživljaj z njo me je uničil. O, ne mislite,« je hitro nadaljeval, »da me je uničila ljubezen. Nikdar je nisem knj posebno ljubil, bilo je samo tako mimogrede, a ubila mi je zaupanje, ki sem ga imel sam vase. Potem sem vsakokrat, ko sem prišel do odločilnega trenutka v svojih zadevah, dvomil, ali bom uspel ali propadel. Sovražil sem jo in jo sovražim še vedno.« je srdito nadaljeval. »Če umre, jo bom še bolj sovražil, ker bo nedosegljiva še vedno ogrožala moje misli in rušila moje načrte.« Sklonil se je, oslonil lakti na kolena, brado pa na sklenjene roke — še vedno ga dobro vidim — in me gledal. »Laliko bi bil tukaj v tej deželi kralj,« je rekel in pokazal z roko v notranjosi. »Lahko bi si bil odprl z denarjem in bojem pot na albanski prestol. Razumete, kaj pomeni to za človeka moje vrste? Sicer je to še vedno možno. In če bi mogel obdržati v življenju vašo ženo, če bi jo videl ob um in zdravje, samo še kost in kožo in bi se sključeno plazila pred moje noge, ko bi sc ji približal, bi prišel spet do svoje samozavesti. Verujte mi,« je še rekel in sklonil glavo, »za vašo ženo bodo poskrbeli vsi najboljši zdravniki.« Kara je odšel in potem ga nisem videl lep čas več. Drugo jutro mi je poslal zamazan list s sporočilom, da je moja žena umrla.« John Lexman je vstal in ..začel hoditi po sobi s sklonjeno glavo. »Od tistega trenutka dalje sem živel,« je rekel, »samo za eno — da bi se maščeval nad Remingtonom Karom. In, gospodje — umoril sem ga jaz.« ^ Obstal je sredi sobe in se s pestjo udaril na prsi. »Jaz sem ubil Kara,« je ponovil in_ tedaj se je zaslišalo, kako so vsi navzoči začudeno zavzdihnili — razen enega. Bil je T. Ks'. Me-redith, ki je to že takoj zaslutil. XXII. Čez nekoliko je Lexman svojo zgodbo nadaljeval. »Povedal sem vam že, da je bil v palači neki Salvolio, ki je bil v južni Italiji obsojen na dosmrtno ječo-' Na kak nenavaden način se mu je posrečilo, da je pobegnil in je z ladjo prišel čez morje.Ne vem, kako ga je Kara našel. Salvolio je bil popolnoma nedostopen. Nikdar se mu ni posrečilo, da bi se bil prepričal, ali je Grk ali Italijan. Prepričal pa sem se, da je bil nnjpodlejši zlikovec, kar sem jih kdaj poleg njegovega gospodarja srečal. Bil ie junak noža in videl sem, kako je nekoč ubil čuvaja, o katerem je sumil, da mi daje boljšo hrano, tako mirnodušno, kakor ne bi ubil kdo izmed vas niti mačke. Salvolio mi je zadal to brazgotino,« je povedal Lexman iu pokazal na svoje lice. »V odsotnosti svojega gospodarja si je dal za nalogo, da je skušal nekako posnemati mučenje, ki ga je sicer izvajal Kara. Ob njem se mi_ je posvetilo, kake muke je morala prenašati uboga Grace. Sovražila je pse, kar je moral Kara izvedeti, in v spalnico — imela je le nekoliko boljše ko jaz — je dal štiri divje pse, ki so bili tako privezani, da so jo skoraj dosegali. Neka poročila tega podleža o moji ?.eni so bila taka, da sem kar zliesnel in planil nadenj. Zamahnil je z nožem in me ranil, medtern ko sem padal in se tako čudežno rešil. Najbrž bi se me ne bil sme! dotakniti, zakaj potem se je zelo bal. Upravičeno. Ko se je Kara vrnil in videl moj obraz, ga je zaslišal in dal prepeljati na dvorišče, kjer so ga j>o orientalskem načinu bili po podplatih do onemoglosti. Bodite prepričani, da me je ta človek skoraj tako divje sovražil kakor njegov gospodar. Po Gracini smrti je Kara takoj odpotoval in prepuščen sem bil na milost in nemilost temu divjaku. Gospodar mu je očividno dovolil, da sme svobodno po svoji mili volji ravnati z menoj. Ko je umrla Grace, ki je bila povod Karove jeze, ni imel več razloga, da bi se sam znašal nad mano, ali pa se je že naveličal. Salvolio je začel pritiskati s tem, dn mi je skrčil obroke hrane. K sreči sem kaj malo jedel. Kljub temu so bili obroki vedno manjši in že sem čutil posledice tega posta, ko s-e je nekaj zgodilo, kar je popolnoma, spremenilo moje življenje in mi odprlo pot v prostost in do maščevanja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: Inž. Jože Sadja Urednik: Viktor Centii