EH GLAS Leto XLV - št. 19 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 10. marca 1992 Nagrado Slavka Gruma dobil Ivo Svetina Kranj - Na začetku letošnjega Tedna slovenske drame je bila podeljena Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo preteklega leta. Žirija: Lado Kralj, Matija Logar, Janez Pipan in Vasja Predan je soglasno odločila, da nagrado podeli pesniku in dramatiku Ivu Svetini za njegovo dramsko besedilo Vrtovi in golobica. Žirija je pregledala 19 novih dramskih besedil ter pri odločitvi upoštevala tudi dve besedili ožjega izbora iz leta 1990. Po podelitvi drumove nagrade je Prešernovo gledališče krstno uprizorilo noviteto Matjaža Zupančiča Slastni mrlič. Premiersko občinstvo, na predstavi je bil tudi predsednik republike Milan Kučan z Ženo, je z dolgotrajnim aplavzom nagradilo ustvarjalce nove uprizoritve, (ar) - Foto: Jure Ci-gler Pri projektu vode julijane nenadoma 16 družabnikov Julijana je poniknila Jesenice, 9. marca - Po poskusni proizvodnji karavanške vode julijane in po nadvse slovesni otvoritvi s polnjenjem še ni nič, kajti zagonskih sredstev ne morejo dobiti, ker niti firme še ni. Poleg prvotnih petih družabnikov se jih je nenadoma pojavilo še enajst. Po poskusni proizvodnji se Je pri »projektu karavanške vode julijane« spet zataknilo. Ce °i šlo vse po načrtih, bi morala zdaj banka odobriti posojilo za 2agonska sredstva, vendar se družabniki šele dogovarjajo o v'Šini družabniških deležev, v Projektu. Pet družabnikov bo Namreč privolilo v višino družabniških sredstev šele tedaj, ko naj bi pregledali vse račune 0 dosedanji investiciji. . Pri projektu vode julijana se Je resno začelo zapletati tedaj, *o so ugotovili, da ima firma £erne za 24 milijonov tolarjev "lokiran žiro račun. Šele tedaj s° delničarji začeli razmišljati, s kakšnimi deleži naj bodo sploh udeleženi v projektu. Zahtevali so čiste račune o dosedanjih vlaganjih in naročilih. Zdaj se je nenadoma izkazalo, naj bi bilo v projektu julijana kar 16 družabnikov, torej tudi tistih, ki naj bi svoje terjatve do firme Perne uveljavljali kot delničarski delež. Med njimi je tudi zasebnik, ki je z izdatnimi sredstvi financiral obnovo polnilniškega objekta, ki stoji v Železarni. Ta naj bi ali vstopil v firmo ali pa svoj delež ponudil Železarni, ki je eden izmed petih družabnikov... Koncept družbe julijane se torej nenehno spreminja, za- gonskih sredstev za začetek proizvodnje pa ni, saj banka ne more odobriti kredita firmi, ki je še ni. Še danes se torej natančno ne ve, kakšna naj bi bila oblika te nove družbe. Bilo je in je še vedno več variant, tudi ta, da naj bi polnjenje vode upravljala ena firma, marketing pa druga... Prvih pet družabnikov, ki se jim je zdaj nepričakovano pridružilo enajst novih, zatrjuje, da nihče nima namena, da bi kakorkoli onemogočal razvoj nedvomno perspektivnega projekta, vendar pa bodo na vsak način zahtevali, da se sporne zadeve razčistijo in uredijo. Od obljube, da bo v polnilnici zaposlenih okoli 90 delavcev, tudi še ni nič, čeprav je republiški zavod za zaposlovanje namenil sredstva za njihova delovna mesta. Tisti delavci, ki so delali pri poskusni proizvodnji, so dobilo plačilo, z njimi pa niso sklenili delovnega razmerja« D. Sedej GOSPODINJSKA ŠOLA DA ali NE je naslov Javne tribune, ki bo v petek, 13. marca, ob 18. uri v dvorani v Adergasu v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini. Udeležbo je potrdil tudi Minister za izobraževanje in šport Peter Vencelj. ^jaklo, 8. marca - Dokaz, da je pomlad blizu, je tudi začetek odločnega dela prvega državnega prvenstva na nogometnih igriščih. Nogometaši Živil Nakla so po porazu v prvem pomladanskem kolu ?* gostovanju tokrat na domačem igrišču vendarle dobili prvo toč-*°. Več o tekmi na športni strani. Foto: J. Cigler NARAVA UJETA V MARMOR Izdelki MARMOR Hotavlje Po izjemno nizkih cenah v MERKURJEVIH prodajalnah Vabimo vas na pogovor Z dr. JANEZOM DRNOVŠKOM Sreda, 11. marec, ob 18.00 dvorana loškega odra Spodnji trg 14, Škofja Loka Pogovor bo vodila Dušica Jurman LIBERALN0-DEM0KRATSKA STRANKA Avstrija ohranja anonimne bančne račune Kranj, 9. marca (STA) -Varčevalci (tudi naši) so lahko pomirjeni, saj je z Dunaja prišla vest, da bo Avstrija ohranila anonimnost bančnih računov, kar je v navadi že 150 let. Pripravljajo pa zakon, po katerem bo pranje denarja obravnavano kot kriminal. Avstrijske banke in hranilnice so torej uspele ohraniti staro prakso, saj so se zanjo zavzeli pomembni politiki, uradniki, industriatci in bančniki. Pravosodni minister si je namreč prizadeval, da bi zaradi približevanja ES prepovedali anonimne bančne račune, kritika pa je prispela tudi iz ZDA, češ da Avstrija ustvarja razmere za pranje denarja. V Avstriji se kar 80 odstotkov od 25 milijonov imetnikov bančnih računov odloči za anonimnost, ocenjujejo, da je na teh računih kar 111 milijard dolarjev. Le 5 odstotkov vseh anonimnih po* logov je obdavčenih, zato Avstrija izgublja veliko davka na dohodek od obresti. Vendar kaže, da je anonimnost še vedno dober avstrijski posel, ki se mu naši sosedje ne bodo odpovedali. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?/) BANI PRIH KA IRAN KA Kraji na meji Kranj - Pregovoru Nikdar ni prepozno, če govorimo o krajih na meji oziroma na občinskih mejah, bi včasih kar težko pritrdili. Ena glavnih značilnosti minulega obdobja, ko se je po krajevnih skupnostih v občinah veliko dogajalo predvsem zaradi volje in pripravljenosti ter prispevkov in dela krajanov, če je tudi občinska skupnost dala dogovorjeni del, je bila tudi, da tisti občinski del velikokrat ni "dosegel" občinske meje. Rezultat pa je bil, da so si krajani potem sami pomagali, kolikor so zmogli, ali pa, kakor so vedeli in znali. Niso bili redki, ki so se reševali problemov tudi tako, da so se umaknili z občinskih meja. dDanes jih je kar precej takšnih, ki jih tudi za to beležimo kot demografsko ogroženi kraji in območja. Zdaj, ko je marsikje ura že odbila dvanajst, prihaja do medobčinskih srečanj v takšnih krajih na meji. Za ljudi, ki se udeležujejo teh srečanj, so le-ta spodbudna. Možje z občin ugotavljajo, da bo treba reševati, kar bi moralo biti že rešeno. Ljudje v krajih, že navajeni na reševanje svojih vsakodnevnih problemov, pa ne pričakujejo nič drugega, kot to, da ugotovitve in srečanja ne bodo le še ena od že znanih. Sicer pa je res, da je bilo takšnega "utrujanja na obroke", ko je potem ostalo zgolj pri ocenah in neuresničenih dogovorih, že več kot dovolj. • A. Žalar Praznik v Podljubelju Podljubelj, 9. marca - Več kot polna dvorana, bogat kulturno- zabavni in zanimiv pogovorni program z domačini in gosti, žrebanje in blizu 150 nagrad številnih sopokroviteljev, posebna razstava Krajani in šport so glavne značilnosti sobotnega Novinarskega večera Gorenjskega glasa v Podljubelju, kjer smo že štirinajstič podelili naše priznanje; tokrat krajevni skupnosti Podljubelj za dosežene uspehe preteklega, s krajani dogovorjenega programa. Sicer pa je bilo srečanje z domačini pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj (in kasneje, ko se je veselo srečanje nadaljevalo pozno v noč, tudi z obiskovalci iz drugih krajev v občini in z Gorenjskega) pravi praznik v Podljubelju. Tudi v drugem delu, ko je imel "glavno besedo" Ansambel Gašperji s Kondijem Pižor-nom. Čeprav je Novinarski večer trajal kar dobro poltretjo uro, se nismo prav nič dolgočasili. Pod I ju -beljčani so se tudi tokrat izkazali, da niso "kar tako" in tudi na prireditvi potrdili, da je šlo naše priznanje v prave roke. Na sliki: pod vodstvom Karla Ahačiča - Užarjevega Kola se je predstavil tudi pravi orkester v malem. Več na 4. in 5. strani. A. 2. - Foto: G. Šinik Danes /> GLASOVA k StotinkA Mnogo zadovoljnih, zmagovalca Kordež in Vereš Nogometaši Živil obvarovali točko 0 krivcih kasneje Letos bi rada skočila šest metrov restaurant Cankarjeva 1 64000 Kranj Tel. 221-567 0 ~| »SS^©rSIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 10. marca 1992 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Svoji k svojim? Razhajanje narodov, ki sledi razpadu multinacionalnih držav, se nadaljuje. Hkrati se obnavljajo mednarodne vezi, ki so že obstajale v nekih drugih časih in drugačnih imperijih. Žal se to ne dogaja zmeraj in povsod na način, ki se mu reče "zlepa "; raje gre zgrda. Priča smo dvema povsem različnima izhodiščnima položajema: eden je tam, kjer so narodi živeli drug ob drugem in jih je mogoče ločiti brez spreminjanja dosedanjih meja, drugi tam, kjer so med seboj tako rekoč neločljivo pomešani. Prvi je primer večine nekdanjih sovjetskih in jugoslovanskih republik, drugi je tisti, ki ga opazujemo v BIH. v Gorskem Karabahu ali v tatarski republiki iz ruske federacije - če navedemo le tiste, ki se po "grdem " načinu reševanja svojih težav "odlikujejo" v zadnjih dneh. Za boljše razumevanje teh dogajanj je treba obuditi še spomin na tisto, kar se je dogajalo v začetku tega stoletja. Takrat so prostor srednje, južne in vzhodne Evrope obvladovali trije multinacionalni imperiji: avstroogrski, ruski in turški. Vsi trije so 1918 razpadli na številne nove, nacionalne države. Ostali sta le dve izjemi: sovjetska in jugoslovanska. V SZ so različni narodi ostali pod isto streho, češ da je tisto, kar združuje proletarce vseh dežel, močnejše od nacionalnih razlik. Južnoslovanski narodi (razen bolgarskega) pa so se 1918 zedinili v utvari, da so le različna plemena istega naroda. Med obema vojnama so nato spoznali, da temu ni tako in po drugi poskusili še enkrat, tedaj po sovjetskem zgledu. Šele v zadnjih letih so tako sovjetski kot jugoslovanski narodi opravili tisto, kar so drugi že pred 70 leti - razločili so se na nacionalne države; kar se ni zgodilo 1918, se je dopolnilo po 1989. Po svoje in v novih, času primernih oblikah, se obnavlja tudi tisto, kar je bilo pred 1918 oziroma 1914; kar je zapečatil sarajevski atentat, je zdaj spet odpečateno. Zavoljo vsega, kar se je minuli teden dogajalo v Sarajevu, sicer ne bo izbruhnila tretja svetovna vojna, čisto lahko pa se začne nov jugoslovanski spopad ali pa se - tudi to je mogoče - vsa stvar naposled razplete. Potem ko smo odšli na svoje Slovenci, so se razšli še Hrvati in Srbi. Tam, kjer so bili oboji pomešani, zdaj vneto požigajo in rušijo hiše tistih, ki so zbežali s svojih domov. Dogaja se nacionalno "očiščenje", po katerem sedanje generacije Srbov in Hrvatov ne bodo zmogle skupnega življenja. Za slednjega so se odločili Srbi in Črnogorci, za svojo lastno državo pa Makedonci. Bosna je poglavje zase - tu so Muslimani, Srbi in Hrvati pomešani tako, da jih ni mogoče ločiti, tudi na silo ne. Zato bodo morali najti novo formulo sožitja! Geslo "svoji k svojim"se tu ne more uveljaviti. Srbi in Hrvati bi si Bosno sicer čisto radi razdelili; Hrvati bi vzeli Hercegovino, Srbi pa osrednje bosansko ozemlje, ki bi Srbijo povezalo s srbskimi krajinami na Hrvaškem. A tu so še Muslimani in ti niso od včeraj. Vrh tega imajo močno oporo v islamskem svetu. Bosna je zahodna ost islamskega polmeseca, "zelene transverzale", ki se razteza od jugovzhodne Azije do Balkana. Srbski meč se je tako spet prekrižal z islamskim. To je karta, na katero skušajo Srbi igrati na Zahodu - češ da so prav oni tisti, ki ga branijo pred skrajno evropsko izpostavo bojevitega mohamedanstva. Vendar Američani na to podmeno očitno ne trzajo. Nasprotno: v zadnjem času pospešeno in intenzivno oborožujejo Turčijo - laično in stabilno islamsko državo, na katero se Zahod lahko zanese. Turčija pa s simpatijo gleda na prizadevanja svojih nekdanjih vazalov in sorodnikov: Bosancev, Albancev, Azerbajdžancev, Turkmenov... Slednji so prejšnji teden sklenili, da ne bodo več prodajali plina Ukrajincem; raje bodo zgradili nov plinovod čez Iran v Turčijo! Svoji k svojim ? Da in ne. Sicer pa to sploh ni bistveno. Potem ko so se naposled osamosvojili še narodi zamudniki, ne gre več za to, da bi bili vsak zase. Problem časa je v tem, kako drug z drugim! Ali vsaj: drug ob drugem, tako med narodi kot znotraj njih, med državljani. Najnovejše izkušnje kažejo, da se bodo morali tudi Srbi sprijazniti s svojimi sosedi in - drug z drugim. Zdaj jih res lahko reši samo še - sloga. Osem sindikatov proti Neodvisnosti Ljubljana, 6. marca - Osem slovenskih sindikatov, Konfederacija sindikatov Pergam, Neodvisni sindikati Slovenije, Policijski sindikat, Sindikat delavcev poslovnih bank, Sindikat delavcev železniške dejavnosti, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je opredelilo svoj odnos do neukinjenega zakona o plačah. —=~š- TRŽlC KUPON za 5 % dodatni popust pri nakupu do 3 blokov kuponskih vozovnic Velja samo s kuponi, kjer je na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika! GLAS i Ugotavljajo, da ga skupščina ni ukinila zlasti zaradi prizadevanj sindikata Neodvisnost KNSS, čeprav je bil tudi med sopodpisniki skupnih sindikalnih zahtev o brezpogojni ukinitvi tega zakona. Politične sile v zboru občin, ki podpirajo tako stališče Neodvisnosti, prevzemajo neposredno odgovornost in krivdo za socialne stiske, ki jih povzroča ta zakon. Neodvisnost bolj skrbi za visoke direktorske plače kot pa za delavske iz najnižjih plačilnih razredov. Pravijo, da manipulira z delavskimi interesi in s skupnimi interesi sindikatov, ki jim ni v interesu nič drugega kot uveljavitev kolektivnih pogodb. Neodvisnosti KNSS očitajo tudi, da preprečuje pogajanja med sindikati, vlado in gospodarsko zbornico ter da sindikalni pluralizem uveljavlja kot sindikalno enoum-je po svoji meri. Zato so omenjeni sindikati ustanovili koordinacijo, ki bo nadomestila dosedanje medsindikalno tekmovanje s skupnim uveljavljanjem interesov svojih članov.© D. Z. Francka Žumer, predsednica slovenske sekcije za šolske knjižnice Šolski knjižničarji smo pedagoški delavci! Kranj, 9. marca - Knjižničar je razmeroma mlad profil delavca v osnovni in srednji šoli. Še nedolgo tega so bili šolski knjižničarji predvsem samo sposojevalci knjig, največkrat učitelji, razpeti med knjižnico in učno obveznostjo. (Zal imajo takšne knjižničarje še vedno v marsikateri šoli.) V zadnjem času pa šole zaposlujejo "čiste" knjižničarje z višjo ali visoko izobrazbo. Organizirani so v sekcijo za šolske knjižnice v okviru zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Predsednica sekcije je Francka Žumer iz preddvorske osnovne šole. »Naloga sekcije je, da usmerja delo šolskih knjižnic, ki je drugačno kot v splošnoizobra-ževalnih ali univerzitetnih knjižnicah. Tu je v eni osebi združenih vrsta funkcij, od nakupa knjig, ki morajo ustrezati učnim vsebinam, do strokovne obdelave knjig, sposoje in obsežnega pedagoškega dela,« pravi Francka Žumer. Knjižničarji v zakonu o plačah, ki ga bo v kratkem obravnaval republiški parlament, in v novem zakonu o osnovni šoli, ki je še v povojih, dokazujejo, da so predvsem pedagoški delavci. Sedanji zakon jih uvršča med "druge strokovne delavce", v letih, odkar je bil sprejet, je zastarel, v šolskih knjižnicah seje namreč veliko spremenilo. »Neposredno pedagoško delo s skupinami učencev obsega kar tri četrtine vsega knjižničarjeve-ga dela, le četrtina od 42-urnega tednika je internega strokovnega bibliotekarskega dela,« dokazuje Francka Zumer. »Gre za ure knjižne vzgoje učencev (ure pravljic, knjižni kvizi in uganke, razstave s komentarji, organiziranje, vodenje in izvedba projektnih metod), ure knjižnične vzgoje, individualno pedagoško delo z učenci ob izposoji v knjižnici, za sodelovanje z učitelji ob skupnem načrtovanju vsebin pouka in izbiri primernega strokovnega knjižničnega gradiva. Razen tega knjižničar sodeluje in je nosilec uvajanja in uresničevanja sodobnih metod in postopkov pouka ter mentor ra- zličnih interesnih dejavnosti učencev.« Šolske knjižničarje pri tem delu omejujejo predvsem prostori in denar. Denarja za nakup novitet v marsikateri šoli skoraj ni več oziroma kupujejo manj izvodov posameznih knjig, knjižnice so utesnjene, zlasti ko se v njih odvijajo pedagoške ure, manjka ga za pre-potrebne čitalnice. »Največji problem pa je,« pravi Francka Zumer, »da v novih normativih in standardih šola z 20 ali več oddelki lahko zaposli le enega knjižničarja. Kaj pa šole, ki imajo po 30, tudi 40 oddelkov? Takšnih je precej, i pa redke, ki imajo po dva knji/ ničarja. Knjižničarji smo zalit? vali, da se v šolah z več kot 20 oddelki sistemizira ustrezno več knjižničarjev, vendar nism" uspeli. V tem primeru en sad* knjižničar res ne bo mogel opra* viti vsega pedagoškega dela.« Neurejeno je tudi vprašanj« strokovnega izpita za šolskega knjižničarja. »Večina knjižni* carjev ima pedagoški izpit U učitelja, tisti, ki so čisti knjižni' carji, pa strokovni izpit za višje-ga knjižničarja oziroma biblio* tekarja, ne pa tudi pedagoškeg' dela strokovnega izpita. V komisiji za priznavanje kvalifik? cij bibliotekarske stroke se /&y zemamo, da bi uvedli poseben strokovni izpit za šolskeg1! knjižničarja, ki bo imel tudi pe*j dagoške vsebine.« Glede na to, da v Sloveniji M poglobljene raziskave o dejanskem stanju šolskih knjižnic,) bodo v sekciji, ki jo vodi Francka Žumer, s sodelovanjem društva bibliotekarjev Gorenjske opravili raziskavo, v katero bodo zajeli četrtino vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol, med njimi vse na Gorenjskem. Cilj raziskave je utemeljitev statusa šolskega knjižničarja kot enakovrednega partnerja v pedagoškem procesu. V okviru sekcije so začeli izdajati tudi revijo Šolska knjižnica, ki izhaja pri Zavodu RS za šolstvo in šport. V pripravi je že tretja številk. • H. Jelovčan Pred drugim preverjanjem znanja osmošolcev S seminarjem do znanja? Kranj, 9. marca - 28. in 29. maja bodo vsi slovenski osmošolci pisno dokazovali svoje znanje iz matematike, slovenskega jezika in izbirnega predmeta. Rezultat bodo priložili prijavnici za vpis v prvi letnik srednje šole; tam, kjer bo naval večji od prostih mest in bodo morale zato šole omejiti vpis, bo rezultat eden od meril za (ne)spre-jem. Sprejemnih izpitov v srednjih šolah za splošne predmete torej ne bo več, srednje šole bodo preskušale le posebne sposobnosti oziroma zahteve kandidatov (glasbena, likovna ipd.). Sredi decembra so osmošol- pouka, ki so šli "po zlu" in bo- ci poskusno prvič preverjali znanje iz treh predmetov. Drugič ga bodo od 24. do 26. marca. Rezultati prvega preverjanja so pokazali, da so gorenjski osmošolci po znanju večinoma rahlo nad slovenskim povprečjem. Če odmislimo tri dneve do marca spet ter jezo učiteljev zaradi dodatnega dela, ki jim ga je dokaj nepričakovano naložilo ministrstvo za šolstvo in šport, imajo preverjanja znanja tudi nekaj dobrih plati. Prva je ta, da odpadejo sprejemni izpiti v srednjih šolah, še pomemb- Pripravljene teze zakona o gospodarskih družbah Nova gospodarska ustava za pot v kapitalizem Ljubljana, 9. marca - Slovenska vlada je na petkovi seji obravnavala izredno zajeten material, v katerem se predlaga in utemeljuje predlog za izdajo Zakona o gospodarskih družbah. Kot smo nekoč Zakonu o združenem delu rekli mala ustava, je bila tokrat slišana oznaka, da gre za gospodarsko ustavo. , Gradivo, ki obsega kar 314 gosto tipkanih strani, je v petek novinarjem temeljito predstavil minister za zakonodajo Lojze Janko. V obrazložitvi je poudaril, da gre za zakon, ki naj bi v naši državi utemeljil nov gospodarski sistem. Po besedah uvodničarja sistemu lahko rečemo tržno gospodarstvo ali bolj direktno kapitalizem. Zakon naj bi utemeljil pravno osnovo in s tem pravno varnost in je oblikovan na naslednjih načelih: enotnosti zakona (ki naj zajema vse oblike in odgovarja na vsa ključna vprašanja), ločevanju podjetnika od obrtnika, točni opredelitvi oblik gospodarskih družb, načelo prepovedi konkurence, načelo varstva upnikov, varstva manjšinskih pravic delničarjev ter določitvi enotnega sistema upravljanja družb. Zakon je ključnega pomena za urejevanje razmer po olastninjenju gospodarstva, zahteval pa bo daljše prehodno obdobje. V razmerah vsakdanjega tekomvanja naj bi tako dobili nujno potrebna jasna pravila te igre. Na isti tiskovni konferenci po seji slovenske vlade pa je ministrica za delo Jožica Puhar predstavila tudi predlog za izdajo zakona o sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij. Ta zakon naj bi zaokrožil možnost prehoda na nov gospodarski sistem in je tesno povezan s prej omenjenim zakonom o gospodarskih družbah. Slišali smo celo, da je bil predlog že dalj časa pripravljen (o njem so podrobneje že razpravljale politične stranke), vendar se je počakalo in ga uskladilo s predlagano novo gospodarsko zakonodajo. O teh novostih bomo več poročali v teku postopka za njih sprejem v skupščini, saj je sprejem na vladi le začetni korak v tej smeri. • Š. Ž. nejša pa, da se začenja že v osnovni šoli po zunanjih kriterijih (tu je sporno enako ocenjevanje) preverjati znanje osmošolcev. Iz njihovih pisnih rezultatov je namreč mogoče (v nekaj letih) napraviti verodostojne analize, kako storilnostno naravnano slovensko osnovno šolo preobraziti, da bo prijaznejša, ustvarjalnejša in da bodo hkrati otroci znali več. Tudi mednarodna raziskava znanja učencev v različnih deželah, v kateri so slovenski šolarji zasedli neslavno predzadnje mesto, dokazuje, da je z našo osnovno šolo marsikaj narobe. Seveda pa se v pehanju za boljšimi rezultati pojavljajo tu- di neželene manipulacije l učenci in ne nazadnje z učitelji' Rezultat učencev pri posameznem predmetu ni pravilo za merjenje kakovosti učitelja, ki utegne v gonji svojo sposobnost dokazovati s še večjo zahtevnostjo do učencev, s še več trpanja podatkov v njihove glave, z več nezadostnimi ocenami. Druga stvar je strah učencev pred rezultatom. V medijih se že pojavljajo oglasi zasebnikov, ki osmošolcem ponujajo pomoč pri učenju, ravnatelj šole v Lipnici pa opozarja na v3' bilo radovljiške delavske univerze, ki za osmošolce pripravlja celo seminar. Sprašuje, kdo je delavski univerzi da' koncesijo za to delo in koga misli ministrstvo za šolstvo i" šport po marcu meriti: osnovno šolo ali delavsko univerzo" • H. Jelovčan Slovenska vlada predlaga Intervencije v gospodarstvu kot obliž Ljubljana, 9. marca - Konec preteklega tedna je Vlada Republike Slovenije določila predlog za izdajo zakona o intervencijah v gospodarstvu, ki naj bi s finančnimi injekcijami pomagal predvsem podjetjem prizadetim s posledicami izrednih dogodkov v preteklih dveh letih. Po zakonu, ki naj bi veljal do konca leta 1993, naj bi vlada pomagala predvsem podjetjem, ki so utrpela posledice neplačanih iraških dolgov (po oceni s konca leta jih je za 123 milijonov dolarjev), dolgov drugih republik (18 milijard tolarjev) in neplačil Armade za že izvršeno namensko proizvodnjo (190 milijonov dolarjev). Vsaj delno naj bi skušali tudi nadomestiti škodo zaradi zaplemb slovenskega premoženja in stroške preusmeritev 8 tisoč delavcev, ki so delali za potrebe JLA-Sredstva v skupni višini 900 milijonov nemških mark naj bi v prihodnjem letu in pol dajali na podlagi elaboratov, ki jih bodo predhodno temeljito preverili, sredstva pa bi bila vračljiva kot posojila, ali pa bi predstavljala vložek države. Denar bo zbran iz domačih in tujih posojil ter državnega proračuna. Iz poročila o obravnavi tez tega zakona na odboru za gospodarstvo je razvidno, da je dejstvo, da se predlagajo te intervencije kot izvenproračunska poraba, zelo sporno (zlasti ob poudarjanju integralnega proračuna). Ker v zakonskih tezah tudi ni nobenih kriterijev odobravanja teh sredstev, obrazložitev ministra za gospodarstvo Izidorja Rejca ni bila posebno dobro sprejeta, kakor tudi ne trditev, da gre za razvojno naravnane spobude. Vse skupaj kaže bolj na pripravo gasilskih ukrepov oz. socializacijo kar zajetnih dolgov. • Š. Ž. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec^ Odgovorna urednica: l^opoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjck, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčiak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebi'' Andrej Žalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd šinik / Tisk: Podjetje DELO — TČR. Ti^ časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava,^propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogla** telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun i naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: ietna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). Torek, 10. marca 1992 NOVICEINDOGODKI 3. STRAN kazalo ustanoviti fondacijo z bienalno nagrado za izvirno slovensko komedijo. • L. M. dame, z ledom v prsih, kakor ugotavlja njen nepopustljivi Romeo, sta k vzpostavljanju atmosfere v dogajanju primaknila najbolj izrazit delež. V tej druščini se nadalje znajdeta preiskovalec, ki želi ostati anonimen in neznanec, ki s svojo razcepljeno identiteto izziva v navzočih nezanesljive in nepotrjene obtožbe. Igrata ju Ludvik Bagari in Milan Štefe s pristopom, v katerem bi težko razbrali kaj več kot zgolj ilustracijo tipa. Še najbolj pa druščino razgibata krovca, ki kot nekakšna daljna refleksa Gospoda Puntile in njegovega hlapca Mattija rešujeta zadevo hčerke prvega krovca, ki da se je zaljubila v takšnega zalezovalca, kakšršen je neznanec, od katerega terjata, naj zato tudi poravna svoj dolg. Aleš Valič v vlogi prvega krovca z zavestjo imovitega človeka razkriva domiselne poudarke samozavestnega in samozadostnega človeka, samo hčerina nezrela erotična pustolovščina mu jemlje notranjo trdnost. Njegovega sodelavca, sopotnika in ženit-nega kandidata za hčerko prvega krovca pa Matjaž Višnar po-antira kot tenkovestnega podrejenega in s krivdo nekrive-ga, vendar obremenjenega odvisnega človeka. Seveda v tej zgoščeni tipizaciji likov še zdaleč ni zajeta vsa paleta situacij, dogajanja, medčloveških razmerij in sporočil. Poglavitna v vsem tem spletu razmerij med ne po naključju izbranimi posamezniki je od vsega začetka nastajajoča atmosfera, ki izhaja iz neizrečenega. Vseskozi se čuti, da se za temi prepirčki, očitanji, preganjanji s stolov, zapeljevanjem in izpovedovanjem (neznanec) skriva nekakšna zgnetena življenjska izkušnja, različne polomije, predvsem pa nemožno-sti za kakršnokoli spremembo. To lastnost in sestavino predstave je Matjaž Zupančič izoblikoval v dvojni vlogi, kot avtor in kot režiser. Kot avtor s kratkimi stavki, v katerih je praviloma zajeta le polovica sporočila, ali je samo nakazano, kot režiser pa z zastoji in premori, ki občasno že delujejo proti svojemu namenu, ker zavirajo ritem predstave. Scenski okvir tej atmosferi je ustrezno zasnovala Janja Korun z upodobitvijo čakalnice na železniški postaji; ozračje pričakovanja in napetosti vzpostavlja in podpira glasba Maria Marolta in Igorja Ožbolta, za uvodno in končno imaginacijo, oziroma razširitev prikazane tematike na množico pa je poskrbela Sinja Ožbolt. Asociacije, ki jih prebuja Zupančičeva gledališka prispodoba o človeški ujetosti in čakanju v času in prostoru, vendar zunaj njiju, se ne nanašajo zgolj na življenjske izkušnje, marveč prikličejo v zavest prenekatere, še neomenjene literarne in gledališke reflekse. V nekaterih primerih cankarjan-ska dikcija (Preiskovalec: "Če se je izdajal za nekoga drugega, kdo je potem on? Če pa je on kljub temu tisti drugi, kdo je potefn ta, ki sedi tukaj?" Kakor Zlodej o Petru). Oglašajo se nadalje refleksi Smoletove dramatike, Potovanja v Koro-mandijo in zlasti Zlatih čevelj-cev, ne glede na to, ali gre zgolj za posredne reminiscence. V tej in takšni postmoderni-stični literarni in gledališki praksi, ki izhaja iz literature in teorije in ki v primeru Zupančičevega Slastnega mrliča predstavlja tako rekoč skrajnostni dosežek, se kaže zagatnost in hkrati moč sodobnega gledališkega snovanja. Zagatnost zaradi avtorske odtujenosti od resničnosti, da se potem zatekajo k splošnim in trajnim temam, moč pa zato, ker prezentira metasimboliko, kar pa je vgrajeno v njegovo ontologijo. Zasluga Prešernovega gledališča in njegovih akterjev je, da so to delo opravili korektno, zavzeto in profesionalno. France Vurnik KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER VEDNO ZNOVA TALIJA Ne glede na to. kakšne muke so prav to sezono pestile Prešernovo gledališče, pa se je izteklo vendarle tako, kot se mora: gledališka hiša je lahko postavila na oder še eno premiero, četrto po programu. In to je kajpak tisto, zaradi česar gledališče sploh obstaja -da dela igre. Zaradi tega pač hodimo tja. Talija nam odpira vrata v svet, ki ga nosimo v sebi, pa ga vendarle vsak dan ne vidimo, ne slišimo in ne čutimo, zato pač imamo gledališče. Tako ali drugačno. Mariborsko je na primer takšno, da postaja nekakšen simbolni znak mesta, ki v preživljanju hudih časov nima pokazati kaj drugega. Kranjsko ima to srečo, morda to ni najbolj prava beseda, da gosti že več kot dve desetletji festival slovenske drame. Tudi to je neke vrste obraz, v tem primeru seveda gledališki obraz, ki ga mesto kaže drugim. In če na premiero, ki je obenem začetek tradicionalnega gledališkega festivala pride sam predsednik nove, mlade države Milan Kučan, je to vsekakor tudi priznanje, da ta kranjski gledališki obraz nekaj pomeni v Sloveniji. Ne glede na to, kakšne težave ima gledališče samo s svojim statusom in ne glede na to, da občinska oblast take prireditve ne razume tudi kot svojo promocijo - in ostane doma. In ne glede na to, da v zadnjem hipu iz neznanih razlogov odpove slavnostni govornik Dane Zaje, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vendar, kadar je gledališki praznik, je praznik zares, ne glede na to, kdo manjka zraven. Talija je pač ob vsem druge radoživa gospa in letos bo imela kar plodno leto. Tudi glede idej, ki se porajajo: mislim predvsem na nov gledališki festival, ki bo (morda) našel svoje domovanje v Linhartovem mestu, kje pa drugje. Oče slovenske komedije bo več kot dvesto let po svoji igri doživel, da bo Radovljica imela svoj in slovenski festival komedije. Ker pa ima Gorenjska od Škofje Loke, Kranja, Radovljice pa tja do Jesenic celo vrsto imenitnih ljubiteljskih igralcev, najboljših v Sloveniji, pravi dramatik Peter Božič, in poklicnih tudi, bo resno gorenjsko gledališko občinstvo na ta festival treba pripraviti. S komedijo pač, nekaj vmesnega med kabaretom in pravo komedijo in z okusom današnjih grenko - smešnih časov. Talija se pač ne da ugnati. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri. V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja slikarka Melita Vovk svoje gledališke skice. V avli podjetja Gradbinec, Nazorjeva 1, razstavlja slikar Jože Peter-, nelj - Mausar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana. V avli občine Radovljica razstavlja akt fotografije Jasmina Vidmar iz Maribora. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Irena Špendl. V mini galeriji občine Škofja Loka je odprta prodajna razstava igrač, ki so jih izdelale vzgojiteljice vrtcev Ciciban, Čebelica in Kekec. V galeriji Iskra Železniki razstavlja risbe na temo Zu-pančevih pravljic Zlato pod Blegošem slikar Peter Jovanovič. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar Marjan Jesenovec. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v knjižnici I. Tavčarja Izidor Žontar ob diapozitivih predstavil severnoevropska mesta. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Nevidne strani vidne umetnosti V okroglem stolpu Loškega gradu so na ogled karikature Franca Jurija. TRŽIČ - V razstavišču tržiškega paviljona je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Mayerja. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: TEDEN SLOVENSKE DRAME - Na odru Prešernovega gledališča bodo v okviru Tedna slovenske drame danes, v torek, ob 19.30 uprizorili KRESNO NOČ Janeza Trdine - Milana Herzoga v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Jutri, v sredo, ob 17. in 21. uri bodo v dvorani na Primskovem igralci SNG Drame iz Maribora uprizorili Slavka Gruma - Damira Zlatarja Freya DOGODEK V MESTU GOGI. V četrtek, 12. marca, ob 19.30 uri bo predstava SNG Drame Ljubljana IZGANJALCI HUDIČA Matjaža Zupančiča. KRANJ: O RETORIKI - V četrtek, 12. marca, ob 18. uri prireja Slavistično društvo Kranj v Iskri - srednji šoli, Kidričeva 55, predavanje dr. Borisa Grabnarja Retorika in slovenščina. KRANJ: LUTKE - V lutkovnem gledališču Cveta Severja bo v četrtek, 12. marca, ob 16.30 in 17.30 uri Cveto Sever zaigral Rdečo kapico. RADOVLJICA: PESNIŠKA ZBIRKA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke Rudija Zamana z naslovom Misli bivanja ob spremni besedi Marije Maršič, recitacijah igralca Aleša Valiča in glasbi kitarista Mitje Perka. TRŽIČ: GREGORIJEVO - Jutri, v sredo, ob 17.40 bodo v Kurnikovi hiši odprli etnološko razstavo z naslovom Gregori-jevo. Ob otvoritvi bodo tudi prikazali izdelovanje gregorijevih hišic, spretnost čevljarskega mojstra Joža Zaplotnika in izdelke domače obrti Jerneja Kosmača. Malo pred otvoritvijo razstave se bodo v tržiškem kinu najmlajši zabavali s pevko Romano Krajnčan. Ob 18.30 pa se bo pod zgornjim mostom začela tradicionalna prireditev Luč v vodo. Pričakujejo, da se bo tokrat po vodi spustilo okoli 500 "gregorčkov" v počastitev 500 letnice trških pravic mesta Tržič. Prireditev so pripravili Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, učenci osnovnih šol, TD Tržič, Komunalno podjetje in kmečke žene iz okolice Tržiča. v :GLAS 8. STRAN Torek, 10. marca 1992 MADE UNDER SUPERVISION OF WEST PARK TOBACCO INC. RICHMOND VA., USA BY TL. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V kranjski Savi se letno nabere 6.000 ton odpadkov, dve tretjini jih predelajo V Savi skrbijo tudi za odpadke Vse več pozornost dajejo izdelkom za varovanje okolja, njihovo trženje je težje, zato v skupni proizvodnji predstavljajo le 1 odstotek. Kranj, 5. marca - V zadnjih petih letih so v kranjski Savi za varstvo okolja namenili 1,2 milijona mark investicij letno, povprečni letni stroški za vzdrževanje čistilnih naprav, odstranjevanje odpadkov in podobno pa so letno znašali približno 1 milijon mark, skupaj torej 2,2 milijona mark. Čistejšemu okolju so namenjeni tudi nekateri izdelki, ki jih je težje tržiti, vendar se lahko pohvalijo, da so začeli izvažati blazine za dviganje bremen. V Savi so konferenco z novinarji tokrat namenili ekologiji, z njo se v tovarni organizirano ukvarjajo več kot deset let, zato se že lahko pohvalijo z nekaterimi uspehi. "Zaposlenega imamo poklicnega ekologa, ekološka komisija ima precejšnjo izvršilno moč, razvili smo ekološke izdelke, s katerimi prodiramo v svet, usmerjamo se v popolno reciklažo izdelkov, saj prihaja čas, ko bo moral vsak sam poskrbeti za odpadke, za njihovo predelavo v surovine," je dejal Viljem Žener, glavni direktor Save. Dve tretjini odpadkov gre v predelavo V Savi letno nastane 5 do 6 tisoč ton odpadkov letno, več kot 70 odstotkov jih že predelajo in s tem koristno uporabijo. Do leta 1980 so jih vozili na smetišče v Tenetišah, zdaj le še 20 do 30 odstotkov tedanjih količin. Ker tovarna stoji na Sorskem polju, so v zadnjih letih veliko pozornosti namenili tudi nevarnim snovem, približno petina kemikalij, ki jih uporabljajo v proizvodnji, so nevarne snovi. V zadnjem času so postavili pet skladišč za nevarne snovi (organska topila, mehčala, solna kislina, nevarni odpadki, strupene snovi...), stvari so zdaj urejene do te mere, da se bodo lahko vključili v integralni slovenski koncept odstranjevanja nevarnih odpad- kov. Med razvpitimi odpadki, ki so iz Bosne pred časom romali na Jesenice, je tudi 125 ton odpadkov iz Save, za njihovo uničenje v Bosni je Sava že plačala 170 tisoč mark, zdaj bo za njihov sežig (na Finskem ali kje drugje) še enkrat plačala Slovenija. Zaradi boljšega vzdrževanja naprav so bistveno znižali pogostost izpadov Filtrov in s tem onesnaževanje okolja s sajami. S plinifikacijo so kar za 90 odstotkov znižali emisije žveplo-vega dioksida. S proizvodnjo novega izdelka Flavista so odpravili onesnaževanje, ki je nastajalo pri proizvodnji umetnega usnja. Odpadne vode pa gredo v kranjsko čistilno napravo. Pri novih investicijah upoštevajo ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaževanja okolja, vpeljali so nadzor in ustrezno izobraževanje zaposlenih. Med najpomembnejše cilje ekolog Emil Nanut uvršča po- Sava je lansko poslovno leto zaključila s 3.9 milijona tolarjev dobička. Sava Trade pa z 400 tisoč tolarji dobička. Lanska prodaja je znašala 5,7 milijarde tolarjev, realno je bila 10.5 odstotka manjša kot leto poprej. Izvoz je znašala 96.3 milijona dolarjev, kar je bilo 9,9 odstotka več kot leto poprej. Obseg proizvodnje je lani znašal 54.754,7 ton, kar je bilo 0,4 odstotka več kot leto poprej. Dosežena kakovost izdelkov je bila lani za 0,06-od-stotne točke manjša od dosežene v letu 1990. kakovost prvorazrednega blaga pa je bila večja za 0.28-odstotne točke. V Savi so februarja izdali študijo mag. Janeza Šparov-ca "Glasnost avtomobilskega plašča", ki je sistematično obdelal to specifično področje, sodelavci jo bodo lahko uporabljali kot učni pripomoček. Poleg glasnosti ima avtomobilski plašč še kup lastnosti, izdelek predstavlja kompromis med njimi. V Savi je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 4.147 ljudi, kar je 152 manj kot ob koncu leta 1990. Plan je sicer predvidel, da bo zaposlenost manjša za 257 ljudi, vendar so v nekaterih obratih uvedli četrto izmeno, zato zmanjšanje ni bilo tako veliko. Povprečna plača je lani vznašala 10.895 tolarjev za redne ure in 11.384 za vse ure. večanje interne predelave in poraba odpadkov, poklicne gasilce bodo opremili za ekološke nesreče, zmanjšati pa nameravajo porabo vode. Le Tovarna avtopnevmatike ima zaprt krog tehnološke vode, drugod bodo to morali vzporedno z obnovami to šele napraviti. S tem bodo znižali porabo vode, manjši pa bodo tudi stroške za čiščenje, saj odpadne vode odtekajo v kranjsko čistilno napravo. Blazine za dviganje bremen prodajajo v Ameriko Avtomobilski plašči so daleč najpomembnejši izdelek kranjske Save, vendar se ob njih pojavljajo novi, tudi ekološki, ki imajo sicer šele 1- odstotni delež, saj je njihovo trženje izredno zahtevno, vendar imajo pri- Prof. dr. Franc Vodopivec se odločno zavzema za sanacijo železarn Sanacija cenejša kot propad Če bodo železarne propadle, bomo izgubili 600 milijonov mark. Jesenice, 9. marca - Direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane prof. dr. Franc Vodopivec se odločno zavzema za sanacijo slovenskih železarn in argumentirano ugotavlja, da je sanacija železarn narodno gospodarsko in podjetniško upravičen projekt. S saniranimi železarnami bi imeli kakovostnega začetnika industrijske verige strojegradnje, elektrokovinske, predelovalne in procesne industrije. Poraba jekla na prebivalca v industriji v vseh manjših državah v Evropi je večja kot v Sloveniji. Nedopustno je, da se stanje železarn slabša prav zdaj, ko so naročila, saj je vrednost izgubljene proizvodnje dnevno 1,5 milijona ameriških dolarjev! Prof. dr. Franc Vodopivec pravi, da je sicer sanacija železarn za državo velik podjetniški podvig, vendar pa nekajkrat cenejša, kot je bil načrtovan delež Slovenije v projektu sanacije železarstva v rajnki Jugoslaviji. Javnost je nenaklonjena do vse metalurške industrije, ne da bi med drugim vedela, da so železarne danes povsem ekološko sanirane in ena od naših Evropi tehnološko najbližjih industrij. Slovenija je tako kot Avstrija, Švica, Češka, Švedska in Nemčija tradicionalno dežela kovinarstva in ima proizvodnja jekla bogato tradicijo. Načrt Prestrukturiranja predvideva 450 tisoč ton blagovne proizvodnje ali 240 kg jekla na prebivalca. Za primerjavo: v Avstriji 566 kilogramov, Belgiji 1-500 kg, Finska 583. V Evropi ne proizvajajo jekla samo mini države kot San Marino, Andora... V letih največje proizvodnje so kovinsko predelovalna in druge industrije uporabljali 650 tisoč ton, poraba se je zmanjšala leta 1991 na okoli 450 tisoč ton, saj so bile druge industrije v težavah. Naša največja podjetja so trošila po okoli 100 tisoč ton jekla letno. Leta 1991 so slovenske železarne v dneh normalne aktivnosti Novo vodstvo holdinga Slovenske železarne, ki ga vodi povratnik iz ZDA mag. Andrej Aplenc uveljavlja nova načela poslovanja s ciljem, da se po sanaciji doseže polovica prihodka v Sloveniji in polovica v izvozu, kar je zelo visoko, ni pa neuresničljivo, saj izvoz dosega 35 odstotkov proizvodnje že drugo leto. Železarne so leta 1990 ustvarile 120 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza in 22,4 milijona dolarjev konvertibilnega suficita. Železarne v Sloveniji sodijo po posamični in skupni proizvodnji med mini ali regionalne železarne, kakršnih je v Evropi nekaj deset in s proizvodnjo od 25 tisoč do nekaj 100 tisoč ton letno. Samo v Franciji je okoli 40 takih železarn. Francija ima železarno, ki proizvaja okoli 5 milijonov ton jekla na leto. Železarne se bodo s sanacijo specializirale. Gospodarski položaj železarn je danes slab, tudi zato, ker so se cene določale v Beogradu, po letu 1989 pa so šle železarne v modernizacijo, ob zagonu novih agregatov pa se je zmanjšala konjuktura. Rezultat vseh okoliščin je ta, da predstavljajo finančni stroški okoli 20 odstotkov dohodka, medtem ko v svetu ne presega 5 odstotkov. Gospodarsko stanje je slabo tudi zaradi sistemskih neskladij. Največja napaka vodstva železarn pa je bila, da se skoraj niso mogli dogovoriti o uskladitvi interesov pri investicijskih posegih in predolgo obotavljanje pri modernizaciji. Do modernizacij je prišlo v času izredno dragega kapitala. prevzemale iz omrežja okoli 5 odstotkov moči in porabile 6 odstotkov slovenskega elektroenergetskega sistema, približno taka poraba pa se načrtuje tudi po sanaciji. To je fleksibilna proizvodnja, ki se prilagaja razpoložljivi moči v omrežju in je popolnoma brez osnove trditev, da se bo zrak v Sloveniji pomembno izboljšal, če se bo ustavila proizvodnja jekla. Število zaposlenih v železarnah se stalno zmanjšuje in bo ob koncu 1993 v primarni verigi zaposlenih 3.500 delavcev, ki bodo po vrednosti dosegali 67 odstotkov produktivnosti primerjalnih železarn v Avstriji, ob koncu leta 1996 pa se približali fizični in vrednostni produktivnosti razvitih držav. Število zaposlenih se je v dveh letih zmanjšalo za 5.940 ali 38 odstotkov. Sana- hodnost. Tako jim je uspelo na ameriški trg prodreti z blazinami za dviganje bremen, 140 so jih že napravili, približno toliko jih bodo letos, izdelujejo jih po zahtevah kupca. S pomočjo teh blazin, ki nadomeščajo hidravliko, je moč dvigniti do 74 ton, konstrukcija je izvirna in v Evropi zaščitena, odlikuje pa jih bistveno večja varnost, je dejal Aleksander Geiger. Več let že izdelujejo rezervoarje za vodo, za bioplin v čistilnih napravah, gumene jezove za vodne elektrarne, prestrezne rezervoarje za nevarne tekočine na cesti, rudniške balone za primere požarov, plavajoče zavese za zaščito morij in rek. Njihovi materiali nadomeščajo PVC zaščito, ki je bistveno slabša, ker pa je bistveno cenejša, jo projektanti še vedno radi uporabljajo, čeprav je okolju veliko manj primerna. Večslojno gumeno folijo uporabljajo pri čiščenju odpadnih voda in dimnih plinov. Ilija Dimitrijevski je povedal, da bodo prvo referenco pridobili s čistilno napravo v Novem mestu, kjer so rezultati dobri. Sodelujejo tudi pri čiščenju dimnih plinov termoelektrarne Šoštanj. Gumene folije pa s pridom uporabljajo tudi na deponijah, saj ščitijo tla in podtalnico. • M. Volčjak cija pomeni ohranitev 9.500 delovnih mest. Z zaustavitvijo železarn padejo na banke in vlado vse obveznosti do tujine, kar je okoli 140 milijonov DEM in propadejo domače obveznosti. Narodno premoženje se zmanjša za okoli 600 milijonov DEM, kolikor je približno danes realna vrednost železarn, brez približno 7.000 stanovanj, brez katerih danes ne bi bilo dveh slovenskih mest: Raven in Jesenic. Da se stanje železarn zaradi omejitve porabe energije slabša, se nekako še da razumeti, ne razumem pa - pravi prof.dr. Franc Vodopivec - da slovenska vlada ni sprejela niti enega ukrepa za zmanjšanje porabe energije v neproizvodni sferi. To se v državah s tržnim gospodarstvom zanesljivo ne dogaja. Sanacija železarn ni nič drugega kot na tihem izvršene sanacije'Gorenja zaradi projekta Korting, Iskre zaradi Mikroe-lektronike in Iskre Delte in IMV Novo mesto. A treba je upoštevati, da so ta podjetja še danes v povprečju carinsko mnogo bolj zaščitena kot železarne. • D. Sedej GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Inflacija Vrste pred bencinskimi črpalkami so minuli četrtek napovedale podražitev bencina, v podražitvenem paketu je bila seveda tudi elektrika. Podražitev je bila po stari navadi nekoliko nižja, kot je predlagal Petrol in Elektrogospodarstvo, vendar dobro vemo, kaj pomeni, podražitev energije bo povzročila verižno podražitev vsega drugega. Hkrati bo padel zakon o plačah, če ne s pomočjo poslancev, se bo led konec marca stopil brez njih. Vprašanje je torej le. od kdaj bo odjuga veljala in če bo morda moč plače poračunati za nazaj, kar je seveda odvisno od tega. kako bo poskušala oblast preprečiti eksplozijo socialne bombe, na kateri je vrvica že prižgana. Ker volitve še niso na obzorju, lahko pričakujemo, da velikih odpustkov ne bo. Podražitve in odmrznitve ne napovedujejo seveda nič drugega kot inflacijo, z njo pa bo seveda prišlo dokončno spoznanje, da ji zgolj z denarno politiko ni moč natakniti uzd. Preveč problemov je nakopičenih, da bi bilo moč inflacijo ukrotiti na hitro. Slišimo pa celo ocene, da je bila ob-uvajanju tolarja slabo ocenjena denarna masa in bo potemtakem tudi to potezo potrebno plačati, to pa je seveda moč napraviti z inflacijo. Ker huda nelikvidnost povzroča vsakodnevni boj za preživetje, je razumljivo, da v takšnih razmerah nihče ne misli na razvoj, celo tisti ne, ki bi si ga sicer lahko privoščili. Ob tem je toliko bolj grenko spoznanje, da zamrznitev plač ni povzročila nič drugega kot velikansko uravnilovko, kar pomeni, da je mnogim vzela voljo do dela in ustvarjalnosti. Ob njegovem uvajanju smo poslušali razlage, da bodo s tem zakonom pri-strigli peruti predvsem monopolistom, ki lahko navijajo cene in z njihovo pomočjo dele plače, kakršne so jim všeč, ne kakršne zaslužijo. Glej ga šmenta. podatki pa zdaj govorijo, da so bili lani pri vrhu lestvice plač prav naftarji, medtem ko so jih v elektrogospodarstvu in na železnici ukrotili. S kančkom hudobije torej lahko sklepamo, da je za monopolista najbolj pomembno, imeti dobro navezo v političnem vrhu, da kar naravnost ne rečemo, v vladi. Nezadovoljstvo in napovedana stavka v Elektrogospodarstvu, napovedan zlom v Železniškem gospodarstvu pa govorijo o tem, da so bili v času zamrznitve plače problemi le odloženi, nikakor pa niso bili razrešeni. Drugače povedano, verjamemo, da imajo elektro monterji slabe plače, saj je bila prezaposlenost ni bila odpravljena, skupne službe v Ljubljani so še vedno prav tako zajetne, kot so bile, še vedno ima delo prav toliko inženirjev kot v časih, ko so še gradili elektrarne, zdaj pa vse gradnje stoje. Nihče zaradi tega ni bil odpuščen, znano pa je, da so v preteklih letih vse projektne skupine, ki so gradile nove elektrare, po njihovem zagonu ostale v službi. Povsod drugod, kjer so bile plače zamzrnjene. pa zakon ni bil nič drugega kot potuha slabim direktorjem, saj so se lahko izgovarjali, da ne morejo izplačati več, ker so plače zamrznjene. Vsi tisti, ki so denar znali zaslužiti, so ga znali tudi izplačati, saj smo pri nas znani po izjemno uspešnem iskanju lukenj v zakonih. Navsezadnje so prav naftarji najboljši dokaz. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Marže v trgovini največ 30-odstotne Trgovske marže s popusti ne bi smele biti višje od 30 odstotkov, če bi presegle to mejo, bi morala posredovati država, je na seji odbora Združenja za trgovino GZS dejal Jože Jeraj, novi slovenski minister za trgovino. Odbor je nasprotoval administrativnemu določanju cen, saj bo le svobodna trgovina pospeševala zdravo konkurenco, k nižjim cenam pa naj prispevajo vsi, zgolj omejevanje marž ne bi bistveno prispevalo k zmanjšanju cen. Obravnavali so tudi kopičenje mlečnih izdelkov, zlasti sira, mleka v prahu in masla, saj je Hrvaška mleko in mlečne izdelke uvrstila na zaščitno listo, te izdelke pa je težko izvažati, saj na tujih trgih ne dosegajo domače cene. Trgovci sodijo, da k reševanju tega problema ne morejo kaj prida prispevati, saj so previsoke proizvodne cene mlečnih izdelkov, zato se prodaja zmanjšuje, ponekod je padla celo za 45 odstotkov. Kljub temu se je mleko podražilo, namesto da bi se pocenilo. Zakon o trgovini Vlada je poslala v parlament osnutek zakona o trgovini, ki je pomemben zaradi vse večjega števila trgovcev in njihovega neusklajenega delovanja. V Sloveniji je že približno 3.000 zasebnih trgovin in približno 2.000 trgovskih podjetij. Zakon bo poenotil delovni čas trgovin, pogoje poslovanja in najnujnejše tehnične pogoje ter izobrazbo zaposlenih v trgovski dejavnosti. Bistvena novost zakona pa je poenotenje trgovcev, trgovskih podjetij in obrtnikov, ne glede na lastnino ter odprava delitve na zunanjo in notranjo trgovino. Kazni, ki jih predvideva zakon, so visoke. Tako bo moral trgovec, ki bo kljub začasni prepovedi opravljal dejavnost, plačati 250 tisoč tolarjev kazni. Trgovci, ki bodo kršili pravila o prodaji izven za to namenjenih objektov, določila o obvezni izobrazbi oziroma ne bodo izpolnjevali minimalnih tehničnih ali sanitarno zdravstvenih pogojev, pa bodo kaznovani s 100 tisoč tolarji. Alžirski plin Slovenija je doslej zemeljski plin dobivala le z Vzhoda in sicer iz Sovjetske zveze preko Čehoslovaške in Avstrije. Zdaj prihaja k nam tudi alžirski plin, s čimer je Slovenija dobila drugi vir zemeljskega plina. Zgrajen je namreč 30-kilometrski priključek med italijanskim in slovenskim plinovodnim omrežjem. Petrol je pogodbo o dobavah zemeljskega plina sklenil z alžirsko firmo Sonatrach, prek Italije bomo dobivali 6 milijonov kubičnih metrov alžirskega plina letno, v vrednosti 60 milijonov dolarjev. 3©sh^šiei:glas 10. stran POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 10. marca 1992 j T Ali smo pred novo afero, kajti hrvaški in gorenjski varčevalci Concorda so se začeli sami organizirati? Varčevalci Concorda so padli na trda tla i Kranj, 9. aprila - V novo obliko varčevanja v CONCORDE d.o.o. na Brdu se je vključilo 11.700 varčevalcev, od tega 5.000 iz Hrvaške, večinoma iz Dalmacije. Certifikati so danes vredni toliko kot vstopnica za kino. Vseh provizij za 4,8 milijona nemških mark. Condorde v Nemčiji je poniknil, varčevalci, med njimi veliko Gorenjcev, pa imajo vloženih od 3 do 4 milijone nemških mark. Edina rešitev: preko organizacijskih odborov, tudi gorenjskega, naj varčevalci pooblastijo Slovensko investicijsko banko, da Concordu ne izplačuje nobenega denarja. Poleti leta 1990 je na Brdu pri Kranju Kranjčan Bojan Pravica skupaj z Nemcem gospodom Echard N8hom ustanovili posredniško družbo CONCORDE d.o.o. Bojan Pravica je rad zase poudarjal: da je »štromar«, da je pred dvajsetimi leti odšel v Nemčijo, da je z raznimi oblikami posredovanja in prodaje od AMC posode in drugih oblik postal uspešen manager. Nova oblika vlaganja in varčevanja je bila zanimiv projekt, Brdo je postalo središče usposabljanja in izobraževanja za prodajalce Concordovega produkta. Prvi izbranci, svetovalci Concorda, so na seminarje na osnovi posebnega vabila vozili nove tečajnike. Vsak si je začel graditi svojo piramido in verigo prodajalcev. Višje je bil v piramidi, večje provizije je dobival. Nekateri so bajno zaslužili, novi in novi svetovalci pa so po vsej Jugoslaviji prepričevali nove in nove vernike, da gre za varno in zanesljivo varčevanje z velikimi dobitki. V dobre pol leta je bilo samo v Sloveniji usposobljenih - reci in piši -750 svetovalcev! Glavni slogan Bojana Pravice je bil: bolj se splača o denarju eno uro razmišljati, kot pa en mesec zanj delati! Njegov nastop je bil več kot prepričljiv, na seminarje za svetovalce so hodili ljudje z najmanj srednjo izobrazbo: učitelji, ekonomisti, pravniki, komercialisti, direktorji... Večkrat je bilo tudi po 200 udeležencev in vsakdo, ki je prišel z vabilom na seminar, je moral oddati potrdilo o ne-kaznovanju, spričevalo, dve fotografiji! Za seminar je bilo že pred dvema letoma treba odšteti 500 tolarjev, kar je bil seveda še eden od zaslužkov CONCORDE d.o.o. Brdo. Osnovna vaba je bila: CONCORDE ARTUS GBR je etično premoženjska družba, kamor varčevalci sredstva varno naložijo, ker družba v imenu svojih varčevalcev preko svojih strokovnih služb nalaga denar varčevalcev v investicijske sklade, premoženje, ustanovljene fonde. Varčevalci imajo svoj denar v deležih celotnega premoženja Concorda: varčevalski denar ni v eni vrednosti, ampak je razdeljen na celotno vrednost Concorda. Riziko je manjši kot v banki, dobički večji in čeprav kakšen fond ali sklad ni tako močno profiten, pri celotnem premoženju in skupnem deležu to ne pomeni velikega tveganja. Concorde da ima podporo tudi pri slovenski vladi, saj bodo vsa v Sloveniji zbrana sredstva porabljena za slovensko gospodarstvo. skih kovčkih nosili pogodbe varčevalcev. Presenečeni nad takim odzivom so se uslužbenci Concorda iz Ziegna izgubljali v pogodbah in še do danes niso uspeli v celoti urediti vse dokumentacije. Ena izmed oblik varčevanja je bila izgradni plan za srednjeročno in dolgoročno varčevanje. Varčevalce nalaga mesečno po 50 DEM ali 100 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši rok vlaganja je 12 let, odvisno od starosti varčevalca. Na osnovi deležev, ki bi jih na ta način imel pri CONCORDU, bi z dopolnjenim 60. letom starosti varčevalec lahko dvignil celotno glavnico ali pa bi dobival letne deleže v obliki rente in bi glavnica ostala nedotaknjena. V primeru smrti bi glavnico podedoval tisti, ki mu je že ob sklenitvi pogodbe varčevalec namenil dedno pravico. V času vlaganja bi imel varčevalec tudi pravico razpolaganja z deleži - lahko bi jih prodajal ali celo dokupoval. Prvo leto pa je moral vplačati za 12 mesecev in 7 obrokov so mu takoj odvzeli za stroške prodajne službe, za provizijo svetovalcev. Vabljivih oblik je bilo še več. Naslednja oblika je bila izgradni konto, ko je varčevalec v enkratnem znesku vložil najmanj tisoč mark v tolarski protivrednosti. Sredstva je moral pustiti leto dni nedotaknjena, za prodajno službo pa so mu takoj odbili 7 odstotkov stroškov. Obljubljeno je bilo najmanj 10 odstotkov letnih dobičkov in zaradi devizne klavzule in devalvacije je bilo v to obliko varčevanja vplačanih največ sredstev. Druge oblike varčevanja so bile nelegalne. Ponujali so produkte CONCORDE v Nemčiji: z vplačilom DEM v Nemčijo. TE POGODBE IN DENAR V NEMČIJO SO VEČINOMA ODNAŠALI V KOVČKIH SVETOVALCI CONCORDA IZ SIEGNA. Za temi sredstvi se je izgubila vsaka sled in se ne ve, ali so ta sredstva ustrezno naložena ali pa gre za sredstva, ki so nekomu iz Nemčije pomenila svež dotok denarja brez kakršnekoli evidence. Certifikati - vredni kot vstopnice za kino S kovčki so nosili denar čez mejo Concorde je v začetku izbral za deponiranje zbranih sredstev Investicijsko banko Slovenije kot najbolj »zdravo« banko, kjer so bila vsa sredstva naložena z devizno klavzulo. Varčevalec je dobil na osnovi pogodbe certifikat, ki naj bi imel isto vrednost kot vrednostni papirji in bi jih lahko prodal na trgu vrednostnih papirjev. Bilo je še več propagandnih dokazovanj, s katerimi so svetovalci krenili do varčevalcev. Ko Markovičev tečaj ni bil več trden, so jih začeli pridobivati: obljubljena devizna klavzula in pogodba v nemških markah sta opravila svoje. Na Brdu so se dušili v poslu, ko so jim svetovalci v kravatah in diplomat- oncorde)! CONCORDE ARTUS rHISl IIE VEHMOGENSVERVVALTUNC VVUIUNAUER STRASSE 179 D-5900 SIEGEN BEITRITTSBESTATIGUNG IN EiiE ANIEGERGEMEINSCHAFT DER . CONCORDE AHHJS ETHISCHE VERMOGENSVERVVALTUNG GBR j ioncorde) Wir crluellcn Ilire Beitmiserkiarung und haben lur Sie unter r untonslehenden Nummer em Gesellschaltskonio eingerichtet weilorc wichttge AbwiCkiungsh.iwe.se bitte Ruckse'te beachien AustCdigungsdalum 13.12.91 Konlo Ni Anlagcfoim »ufbaukonto Plansummc/Ersteiruahlung »»-000,00 DH Monalvale Vertragstjegmn Laul/eit m Jahfen Ersler Em/ug am Zahlungsemplanger 0,00 DK tijnmt Beratung u. Trauhand Ring Bankverbmdung fur *o«lalwlrtachaft Bankleilzahi •kladu • piamon * dna 18.10.1991. ki mo ga prajall vi ■gatalji Concorda pradatavlja ta -antall" »amo vaorac oanovl iibrana varianta boata prajall nov dokuaant c alh vlaganjih. ( i ■ t ; ■>, lorxxyrjfeli V CONCOttOL MCfcfl VeriiAii-ni.-vefvvfliiimg (i HHH &egon Fafl i (W>*cf>Afulufwi»< fccfcfwd HM Certifikat, vreden manj kot vstopnica za kino - »v skladu s pismom dne...ki so ga prejeli vsi vlagatelji Concorde predstavlja ta »anteil« samo vzorec. Na osnovi izbrane variante boste prejeli nov dokument o vaših vlaganjih...« Junijska vojna v Sloveniji, razpad Jugoslavije, vedno večja neurejenost na monetarnem področju so povzročili, da je julija, avgusta in septembra začelo pristopati največ varčevalcev. Ljudje so menili, da je denar še najbolj varen v nemških investicijskih skladih in fondih. Ko se je pričakovala slovenska denarna enota in s tem nov tečaj do marke, je imel CONCORDE še vedno menjalni tečaj 1 DEM - 13 din. Septembra je bilo na SIB (Slovenska investicijska banka) največ vplačil. Ljudje so v spremstvu svetovalcev hodili v Ljubljano in direktno polagali denar v banko za namene CONCORDA. Ljudje so v Ljubljani v dolgi vrsti čakali, da pridejo na vrsto... Mnogi so prihajali direktno iz tržnice, kjer so zamenjavali na črno marke in jih vlagali v. CONCORDE po menjalnem j tečaju 13 din za marko in računali, da so v hipu zaslužili 2, 3-krat več. Če so varčevalci 30. septembra , ko je bilo že znano, da bo prišlo do devalvacije in je bil borzni tečaj že 28 din za DEM, vprašali na Brdo, so rekli, da je vse dobro, da CON- CORDE vse to prenese, da še vedno velja tečaj NBJ. Oktobra je bila v Cankarjevem domu prva uradna promocija CONCORDA - obljubljeni so bili največji dobički iz investicijskih fondov - nobenega takega fonda pa sploh ni bilo! Tedaj so pri firmi CONCORDE že vedeli, da CONCORDE ARTUS GBR v Nemčiji ni več, saj je po nemški zakonodaji moral prenehati z delom in je nejasno, kdo je pravni naslednik, koliko bodo dobili vlagatelji. Postalo je jasno, da slovenski in jugoslovanski varčevalci nimajo nobene zveze z nemškim CONCOR-DOM in da listine, ki so jih prejeli za vplačane vloge še zdaleč niso vrednostni papirji. Nekdo je izjavil, da so vredni toliko kot vstopnica za kino! Provizij je bilo za 4,8 milijona nemških mark Prodajno mrežo CONCORDA so genialno organizirali v slabih štirih mesecih, na seminar so prihajali ljudje iz drugih republik, seminarji so se širili po vsej Jugoslaviji. Sistem prodaje je prenesen iz zahoda, tako se je prodajalo še nekaj produktov: ameriška čistila, posoda, medicinske postelje ALG, sesalci KIRBY, Vorvverk. Sistem temelji na piramidi ali verigi prodajalcev. Čimvišje si, temveč zaslužka je. Ker je Bojan Pravica prvi prinesel ta produkt, je verjetno zavzemal najvišje mesto. Koliko je dobival, je nejasno. Naslednji, ki je bil v prodaji najvišje, je bil Kranjčan B.K., ki zase trdi, da pokriva 60 odstotkov slovenskih varčevalcev. Svetovalci so odvisno od uspešnosti dobivali faktorje od 0,5 do 5. Faktor 5 pomeni, da je nekdo zbral vsaj 5.000 točk. Normalna pogodba za mesečno vlaganje po 100 DEM je prinesla 40 točk ali 40 DEM. Za faktor 5 pa petkrat več. Glede na razvejanost svoje verige - to je le ocena - je B.K. iztržil iz provizij pajmanj 200.000 DEM! Za skupno vsoto provizij je znano, daje bilo izplačanih 4,8 milijona DEM. Najprej, do maja, so se provizije izplačevale v nemških čekih in čeki so se novčili v Avstriji. Nekaj jih je na ta način obogatelo in še da- nes so prepričani, da so pošteno zaslužili svoje nagrade. Prve provizije v vrednosti 1,2 milijona DEM je zalagal Echard Noh, seveda pa je kasneje zahteval, da provizije vrnejo iz sredstev, ki so se zbirala na Slovenski investicijski banki. Skupno je bilo vseh provizij v protivrednosti 4,8 milijona DEM, izplačane so bile na račun podjetja CONCORDE, kako pa so jih delili, vedo le v podjetju. Ali je možno, da je prišlo do pranja denarja? Svetovalci, ki so dobili provizije, še do danes niso prejeli z Brda obvestil o višini provizij zaradi prijave dohodnine. O čekih, ki so bili vnovčeni v Avstriji, pa pravijo, da jim tudi davčna uprava ne more dokazati. Ni, kaj, dobili smo nekaj izjemno bogatih državljanov! Varčevalci imajo v CONCORDU 3 do 4 milijone mark 5. oktobra 1990 je bila na Dunaju podpisana pogodba med SIB (Slovensko investicijsko banko) in CONCORDE GMBH Siegen; v imenu SIB jo je podpisal g. Vlado Klemenčič po pooblaščenem g. Černetu, za Concorde iz Siegna pa Echard N6h in Robert Schneider kot lastnika podjetja iz Siegna. Pogodba je vsebovala zbiranje sredstev na SIB, ki so vezana na devizno klavzulo in 10-od-stotnim obrestovanjem. SIB lahko sredstva planira«ako, da bo lahko z obračanjem denarja zagotavljala devizno klavzulo. S 1. julijem 1991 je na podobnem dogovoru na Dunaju Echard Noh devizno klavzulo razdrl in zahteval, da so vsa sredstva, ki jih varčevalci plačujejo na SIB avista sredstva (sredstva, ki so takoj na razpolago). Vsa ta sredstva se morajo prenakazovati na račun CONCORDE Brdo za izplačilo provizij prodajalcem. Posebnih dogovorov kasneje ni bilo več, nekaj je še takih, ki so zaenkrat poslovna tajna in jih SIB ne želi izdati - a SIB je opozarjal Concorde, da tečaj NBJ za Slovenijo ne more več veljati, saj ima v prometu s tujino borzni tečaj, ki je bil še takrat 26 dinarjev. Opozarjali so, da Concorde ne bo mogel zagotoviti varčevalcem izplačil s tako velikimi tečajnimi razlikami. Najbolj sporno je varčevanje septembra, saj smo oktobra dobili tolarje in uradni tečaj 32 tolarjev za DEM. Varčevalci Concorda pa so menjali po tečaju 13 din za marko, novih dogovorov med Concordom in banko pa ni bilo. Decembra niso podpisali dogovora, ko je Echard Noh zahteval, da se podpiše nova pogodba med Concorde Kranj in SIB. NAD SREDSTVI NAJ BI DOBILA IZKLJUČNO PRAVICO UPRAVLJANJA IN RAZPOLAGANJA ECHARD NOH IN BOJAN PRAVICA, KI STA BILA USTANOVITELJA CONCORDA BRDO. SIB te pogodbe ni podpisal in s tem dal upanje, da bodo varčevalci le dobili sredstva nazaj. Varčevalci so na račun SIB nakazali 287 milijonov tolarjev, od tega 87 milijonov za dolgoročno varčevanje, ostalo pa pogodbe za leto dni. Največ vplačil je bilo od 1. julija do 30. septembra: 176 milijonov dinarjev ali tolarjev. V jeziku Concorda je to 13,7 milijona mark. Če bi vsi varčevalci zahtevali takojšnje izplačilo, bi bilo potrebnih 3 do 4 milijone mark. Tistega, ki bi jih dal, ni. Pogodbe s Concordom ima okoli 11.700 varčevalcev iz vse Jugoslavije. Ocena je, da je med njimi 3.000 Slovencev, 5.500 Hrvatov, ostali so iz drugih republik. CONCORDE iz Nemčije je poniknil 18. oktobra lani so varčevalci prejeli obvestilo, da CONCORDE spreminja koncept varčevanja zaradi razmer v Jugoslaviji. Varčevalcem so ponudili tri variante: nadaljevanja varčevanja v Nemčiji v DEM, možnost, da se odločijo za izplačilo vloženih sredstev in obljublja nadaljevanje varčevanja v novo ustanovljeni investicijski fond v Sloveniji ali v Hrvaški ali celo v Srbiji. Obljublja, da bodo imeli investicijski fondi tudi določene davčne olajšave ali bodo deležni različnih stimulacij, kar bo prineslo še večje dobičke. CONCORDE ARTUS GBR iz Nemčije se ne omenja več. Informaciji varčevalci še kar naprej verjamejo in na Brdo pošljejo zelo malo zahtevkov za dvig, CONCORDE pa se pripravlja, kako bi prevzel nadzor nad sredstvi, ki so se zbrala v investicijski banki Slovenije. Bojan Pravica obljublja tisto, kar so v Nemčiji že prepovedali in je očitno prepričan, da je naš prostor balkanski, nadzor nikakršen, ljudje pa naivni... Januarja se je zbrala skupina svetovalcev, ki so se hoteli organizirati in preprečiti nadaljnje manipulacije in dejavnost CONCORDA. A Bojan Pravica in Echard Noh sta prepričevala, da ni nič narobe. Vendar nekateri so vztrajali in se dokopali do podatkov.. K sreči je denar na SIB, seveda pa je bil zaradi neznanja in špekulacij Concorda slabo naložen. Še zdaleč ga ni toliko, da bi lahko varčevalcem izpolnili vse obljube. Na SIB zaradi pogodb s Concordom molčijo, vendar pravijo, da imajo varčevalci pravico, da se organizirajo. Če bodo pooblaščeni zastopniki varčevalcev zahtevali, ne bo prišlo do nobenih dvigov denarja za Concorde. In tako imajo možnost, da bodo ohranili takšno vrednost denarja, kot je zapisano v pogodbi. Varčevalci pa so se na Gorenjskem že organizirali in organizacijski odbor že zbira podpise tistih, ki Concordu ne zaupajo več in ki želijo, da se denar zadrži v banki... Afera in razplet sta torej na začetku. Upamo, da bo SIB napravila vse, da varčevalci ne bodo oškodovani, saj so nekateri vložili tudi po 100.000, 200.000 ali celo 400.000 mark in danes - tudi na Gorenjskem, kjer je bila mreža izjemno velika - doživljajo prave osebne tragedije. Vendar iz Nemčije, kjer je sedež Concorda, že javljajo, da imajo revizijo. Varčevalci so za to, da so sploh smeli vlagati sredstva v to famozno firmo, takoj ob vplačilu celoletne vsote plačali 7 obrokov stroškov. Torej prvo leto za pogodbo 100 nemških mark mesečno je moral varčevalec na račun SIB takoj vplačati dinarsko protivrednost 1.200 DEM, od tega je prodajna služba na Brdu za stroške zaračunala 700 DEM! To bo lahko še hudo sporno, kot se prav nič ne ve, kako bodo dobili nazaj denar, ki so ga vlagali v Nemčijo, saj iz Siegna ni nobenega odziva. Hrvatje - predvsem v Dalmaciji - so se že organizirali in se samostojno pogovarjajo s SIB. Ali bodo Slovenci čakali, da pride nov Bojan Pravica, ki mu nekateri jezni varčevalci in svetovalci že spreminjajo črko v priimku? Pristanek Concorda je bil trd, razmišljanja o hitrih dobičkih poučna. Varčevalci naj zahtevajo, da naj upravljajo z nji; hovim premoženjem ljudje, ki imajo razen ljubezni do zaslužkov tudi moralne in etične kvalitete« D. Sedej 'Slovenska kakovost' Kranj, marca - Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem je zaščitil znak, ime in dodeljevanje znakov kakovosti na sejemski prireditvi Slovenska kakovost. To pomeni, da bo prireditev tudi letos, čeprav je lanska (in dogajanje po njej) v slovenskem gospodarskem« strokovnem in še nekaterih drugih prostorih povzročila vrsto polemik in razprav. Vodstvo sejma razlaga, da so zdaj pripravili tudi poseben pravilnik za pridobitev značke slovenska kakovost; in to po evropski metodologiji. Preseneča pa jih "obnašanje" nekaterih ministrstev, saj spominja celo na določeno ljubosumje osrednjega slovenskega središča. Morda je s tem povezana tudi razlaga, da mi' nister za trgovino nikakor nima časa, da bi se o zadevi Slovenska kakovost vendarle začeli pogovarjati. • A. Ž. Kmetijski sejem Kranj, marca - V Kranju bo od 10. do 17. aprila 31. mednarodni sejem gozdarstva, kmetijstva, prehrane in lovstva. Programsko organizacijski odbor, ki mu predseduje namestnica ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Markeš (predsednik častnega odbora sejma pa je Ivan Oman), se je na letošnji prireditvi odločil za še poseben poudarek izobraževanju. Tako bo n3 prireditvi poleg različnih razstav tudi več posvetovanj, osrednje pa bo Nega in pogozdovanje in posvet z razstavo Krimska gojitvena območja. Med razstavami pa že zdaj napovejmo: Pragozdovi, naša dediščina, s katero se bo predstavil Tehniški muzej Slovenije, Razstava strokovnih šol, pa Čebelarska, Lovska in slikarska razstava, Sirarstvo in mlekarstvo in še nekatere. Prireditelj je povabil tudi Gospodinjsko šolo iz Šentruperta. • A. Ž. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Tokrat smo stikali pri sosedih Preglednicam cen po trgovinah, kot jih občasno objavljamo v Gorenjskem glasu, na željo bralk in bralcev tokrat dodajamo Pregled zanimivih cen na policah popularne avstrijske verige trgovin HOFER. Večina gorenjskih nakupovalnih izletov ima za cilj celovške trgovine Hoferja, ki slovi kot cenejša trgovska hiša. To smo preverili tudi mi, ko smo šli pogledat, ali se izplača kupovati v avstrijskih trgovinah. Ocenite sami - za preračun cen smo, z malce devalvacijskega navdiha, računali šiling po 8,00 SLT. artikel sok 1 liter v tetrabriku pecilni prašek /pakirano 6 vrečk/ vanilin sladkor /pakirano 10 vrečk/ kis, 5 %, 1 liter sončnično olje (2 litra) jedilno olje (4 litre) margarina Osana, 250 g margarina Bellasan, 500 g med, 1 kg rozine, 500 g čokolada, 100 g Na policah pri Hoferju smo našli tudi Delamarisovo ribjo konzervo z zelenjavo, 125 g. Njena cena 39,20 SLT (pri preračunu 8,00 SLT/ATS) oziroma 4,90 ATS. Ker vemo, da cene v trgovinah na sončni strani Alp dobro Poznate, nismo navajali primerjav. Vsekakor pa artikli, ki smo jih napisali, niso vsi. O drugih prihodnji torek v novem prispevku. Glede nakupa in možnih zapletov na carini, ko boste otovorjeni iz Hoferja prestopali našo državno mejo, pa seveda prepuščamo odločitev kar Vam. Kakšne so cene cena za kos v SLT /v ATS/ 39,20 - 55,20 /4,90 - 6,90/ 31,20 /3,90/ 31,20 /3,90/ 55,20 /6,90/ 279,20 /34,90/ 399,20 /49,90/ 31,20 /3,90/ 79,20 /9,90/ 223,20 /27,90/ 71,20 /8,90/ 39,20 - 55,20 /4,90 - 6,90/ 6. marca 1992 Kar nekaj časa je že preteklo, kar smo nazadnje poizvedovali po cenah mesa. Zadnjo takšno razpredelnico smo naredili že lani, točneje 18. oktobra. Zato smo se odločili, da danes, petek, 6. marca, spet poizvemo, za koliko tolarjev se bomo lahko mastili z mesom, hkrati pa bomo za primerjavo še enkrat objavili cene iz lanskega oktobra. Cene smo zbirali s pomočjo telefona, poizvedovali pa smo v istih mesnicah kot oktobra lani in za iste vrste mesa. Mesnice, kamor smo poklicali: Gozdarsko kmetijska zadruga, Klavnica in mesarija, Savska 7, Bohinjska Bistrica, Mercator -Mesoizdelki Škofja Loka, Maistrov trg 7, Kranj, bivši Mercator -Mesoizdelki sedaj pa Živila Kranj, Center I, Bled, Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Tozd Klavnica, Maršala Tita 45A, Jesenice, mesnica Anton Kokalj, Borovška 54, Kranjska Gora in Špecerija, Kranjska 13, Radovljica. Vrste mesa, po katerem smo spraševali (kilogram mesa): svinjsko stegno brez kosti, junečje stegno brez kosti, piščanec, te- SGLAS TV-HIFI-VIDEO CENTER KRANJ D«0.1» tm ( rsl.i i.,I, n rod ponKW,u do p.1«. tri I0MIJU »oo rj oo maoo tsoo pn gostim, BLAŽUN Ml SMO NAJCENEJŠI SHARP TV 70 cm, digital, stereo, teletekst 78.990,- SLT SHARP TV 63 cm, digital, stereo, teletekst 72.990,- SLT SHARPTV37cm,dal|insko 27.990,-SLT SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 36.990,- SLT SAMSUNG videorekorder, daljinsko, VPS 28.990,- SLT NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI lečje stegno brez kosti in puran brez kosti. Bohinjska Bistrica 18. 10.91 6. 3. 92 svinjsko meso 333,90 484,60 junetina 300,90 497,40 piščanec (cel) 117,40 261,70 teletina 392,20 733,30 puran 288,40 700.00 Kranj svinjsko meso 333,90 484,60 junetina 300,90 497,40 piščanec (cel) 117,40 261,70 teletina - 687.90 puran 349,00 609,80 Bled svinjsko meso 333,90 484,60 junetina 300,90 357,00 piščanec (cel) 117,40 261,70 teletina - / puran 349,20 711,20 Jesenice svinjsko meso 333,90 484,60 junetina 300,90 497,40 piščanec (cel) 117,40 261,70 teletina 430,00 733,30 puran 349,00 699,00 Kranjska Gora svinjsko meso 333,90 484,60 junetina 315,30 497,40 piščanec (cel) 117,40 261,70 teletina - / puran 288,40 710,10 Radovljica svinjsko meso 333,30 484,00 junetina 300,90 498,00 piščanec 117,40 261,70 teletina / puran 349,20 M 1 I V II 1 702,70 • M. P. ■ i ■ i ii! lili"! SKB BANKA D.D, Upravni odbor SKB BANKE D.D. je na svoji 23. seji, dne 28. 2. 1992 obravnava/ poslovno poročilo banke z letnim obračunom za leto 1991 in ugotovil, da je banka ustvarila 264.163.448,78 SLT dobička. Upravni odbor predlaga zboru banke, da se iz ustvarjenega dobičak izplačajo dividende v bruto znesku 105.931.428,00 SLT. Dobiček na delnico, po odbitku davka, znaša 3.250.00 SLT. Poleg poslovnega poročila z obračunom za preteklo leto, predlaga upravni odbor zboru banke v potrditev tudi smernice poslovne politike banke za leto 1992, spremembe in dopolnitve njenega statuta in izvolitev novih članov njenih organov upravljanja. Delničarji SKB BANKE D.D., v tekmi za uspešno poslovanje banke prispevajte svoj glas na njenem zboru, ki bo v petek, dne 20. marca 1992, ob 11. uri v kinodvorani Union, Ljubljana, Nazorjeva 2. £ Objavljeni podatki še niso revidirani v skladu z določili 48. - 51. člena Zakona o bankah in hranilnicah (Ur. I. RS št. 1/91-1) UPRAVNI ODBOR SKB BANKE D.D. Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 10. marca naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 CRD 695,7972 4.895,8435 6,5335 5.405,9903 81,6137 697,8909 4.910,5752 6,5532 5.422,2571 81,8593 60,0000 70,0000 699,9845 4.925,3069 6,5729 5.438,5239 82,1049 Delničarji Adriatica Kranj, marec - Pred letom dni so popokali šivi enovega slovenskega zavarovalnega sistema Triglav, nesoglasja med bivšo matično hišo in novona-stalimi zavarovalnicami so se vlekla skozi vse leto, medsebojne obveznosti in terjatve pa so bile nato decembra le določene z delitveno bilanco. Mariborska zavarovalnica, Adriatic in Tilija so v leto 1992 vstopile kot nesporni pravni naslednik bivših območnih skupnosti Maribor, Koper in Novo mesto, z vsem pripadajočim zavarovalnim portfeljem, obveznostmi in premoženjem. Zavarovalnica Adriatic je pred kratkim predstavila rezultate poslovanja v prvem letu. Njene delnice so nominirane v nemških markah, zaključni račun je izkazal dobiček in sicer 11-odstotno devizno rast delnic. Adriatic, ki od novembra lani deluje tudi na Gorenjskem, je lani število zavarovanj povečal za 14,4 odstotka, sklenjenih je bilo 19.000 novih. S širjenjem mreže oziroma ustanavljanjem novih poslovnih enot in pooblaščenih agencij je odprl 352 novih delovnih mest. Kaže, da je sorazmerno majhen slovenski trg dovolj velik za vse zavarovalnice, da je mogoče še veliko storiti na področju kakovosti in ponudbe zavarovalnih storitev. Tržni delež zavarovalnice Adriatic je bil ob njeni ustanovitvi 4-od-stoten, letos napoveduje skokovito naraščanje sklenjenih zavarovanj, največjo rast pričakuje na območju novih poslovnih enot, torej tudi na Gorenjskem. V menjalnicah so bili v ponedeljek, 9. marca, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 52,00 54,40 7,39 7,73 Abanka 52,20 53,52 7,26 7,53 SKB 52,30 53,80 7,43 7,65 Hida, ljubljanska tržnica 52,60 53,70 7,38 7,60 Aval Bled, Ljubljanska 8 52,40 53,70 7,45 7,70 Otok Bled, Ljubljanska 15 52,30 53,80 7,43 7,64 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj 52,40 53,60 7,35 7,60 Vrednost zlata: Na četrtkovi zlati borzi je vrednost zlata ostala taka kot pred tednom dni, gram zlata je bil vreden 1.200 tolarjev. Promet je znašal 480 tisoč tolarjev, prodali so 400 gramov zlata. Trgovanja z zlatim denarjem ni bilo veliko, saj je ponudba skromna, prodali so le 100 avstrijskih kron in 20 švicarskih frankov v vrednosti 65.500 tolarjev. GLASBENA ŠOLA AKORDEON K vpisu vabimo nove učence. Informacije po tel. 212-007. Nudimo tudi ugoden nakup inštrumentov! Posvet organizatorjev dela Kranj, marec - Fakulteta za organizacijo dela iz Kranja pripravlja posvet organizatorjev dela, ki bo od 1. do vključno 3. aprila potekal v Portorožu na temo "Organizacija, informatika in kadri - perspektive razvoja". To bo že 11. posvetovanje organizatorjev dela, pričakujejo več kot 300 udeležencev, saj je tematika aktualna. Prvi in tretji dan sta namenjena plenarnemu delu posveta, drugi dan pa delu po sekcijah, prvi dan bo namenjen tudi dilemam o lastninjenju, o njih bosta spregovorila tudi dr. Ludvik Toplak in dr. Rado Bohinc. SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.:222-308 Vse uporabnike PTT storitev, obveščamo, da se Cenik storitev v mednarodnem prometu od 1.2. 1992 dalje uporablja tudi v prometu z Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Hrvaško, Makedonijo in Srbijo. Od 1.2.1992 dalje velja za celotno območje Hrvaške enotna tarifa s 4-sekundnim impulznim intervalom, za celotno območje Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Makedonije in Srbije pa z 2-sekundnim impulznim intervalom. Za omenjena območja velja znižana tarifa, in sicer vsak dan od 19.00 do 7.00 ure ter ves dan ob nedeljah. Cena tarifnega impulza od 1.2.1992 je 1.20 SLT s prometnim davkom. Od 1.2.1992 dalje se tudi za ostale PIT storitve zaračunava prometni davek (naročnina). Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. 5982 12. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 10. marca 19! Zakon o zadrugah Zadrugam 45-odstotni delež? Družbenopolitični zbor usklajevanja o zakonu o zadrugah ni uvrsti! na dnevni red. Ljubljana, 6. marca - Ko se je zbor združenega dela republiške skupščine na zasedanju v minulem tednu le "omehčal" in najprej sprejel kompromisni predlog o lastninjenju kmetijsko-predelovalnih obratov (mlekarn, klavnic, vinskih kleti itd.), zatem pa še celotno besedilo zakona o zadrugah, je bilo pričakovati, da bo parlament (po zakonu o denacionalizaciji) končno "spravil pod streho " še drugi pomembni lastninski zakon. A se je spet zapletlo. Družbenopolitični zbor namreč usklajevanja o zakonu sploh ni uvrstil na dnevni red, ker je ugotovil, da ponujeni predlog ni enak temu, kar so se dogovorili v usklajevalni skupini, ampak je le kompromis med zborom združenega dela in Slovensko ljudsko stranko. Kot je znano, se je pri zakonu o zadrugah zapletlo pri desetem poglavju, ki opredeljuje vračanje zadružnega premoženja ter lastninjenje mlekarn, klavnu; vinskih kleti in drugih podjetij : zakonskega spiska. Predlog zakona je predvideval, da bi zadruge lahko olastninile do 40 odstotkov dnižbenega kapitala teh podjetij, družbenopolitični zbor in zbor občin sta ob obravnavi predloga zakona sprejela dopolnilo, da bi zadruge dobile večinski. 51-odstotni delež, zbor združenega dela pa je zahteval, da bi celotno deseto poglavje črtali. Usklajevanje je bilo preeej dolgotrajno. Na spisku podjetij, v katerih naj bi zadruge dobile (največ) 45-od-stotni delež, so tudi tri gorenjska podjetja: škofjeloška in radovljiška klavnica ter kranjska mlekarna. nekaj poskusov, da bi poiskali kompromisno, za večino sprejemljivo rešitev pa je tudi žalostno propadlo. Skupna usklajevalna komisija je nazadnje le pripravila predlog, o katerem naj bi se minuli teden izrekli tudi poslanci vseh skupščinskih zborov. V zboru združenega dela. kjer so najprej sprejeli kompromisni predlog in celotno zakonsko besedilo, je bilo slišati različna mnenja, med drugim tudi to. da ne gre za kompromisno rešitev, ampak za barantanje z odstotki družbene lastnine, ki naj bi jo dobile zadruge, da bi morali ta podjetja olastniniti glede na dejanske vložke zadrug in ne na administrativni način... Kompromisni predlog usklajevalne skupine (45 odstotkov) je sprejel tudi zbor občin, družbenopolitični zbor pa usklajevanja, kot smo že zapisali, sploh ni uvrstil na dnevni red. 9 C. Zaplotnik 0 obrezovanju, škodljivcih in odpornejših sortah Podvin, 5. marca - V sadovnjaku Resje pri Podvinu bo v soboto. 14. marca, ob 10. uri vsakoletni prikaz gojenja in obrezovanja sadnega drevja. Strokovnjak s področja agrotehnike Slavko Zgonc bo predaval o najpogostejših škodljivcih v sadnih vrtovih, Tine Benedi-čič, vodja sadovnjaka v Resjah, bo pokazal, kako strokovno obrezali sadno drevje. Milena Jazbec s Kmetijskega inštituta Slovenije, pa bo povedala marsikaj zanimivega o odpornejših sortah v sadovnjaku Resje. Na sadjarskem srečanju bo mogoče kupiti sadjarsko orodje in literaturo, pričakovali pa je, da se ga bodo udeležili tudi nekateri drevesničarji in da bo mogoče kupili tudi sadike.• C. Z. MEŠETAR Ker je republiški odbor za mleko določil novo odkupno ceno mleka, ki je tudi izhodišče za določanje odkupne cene mladega pi-tanega goveda (in prašičev), je bilo pričakovati, da se bo V kratkem podražila tudi živina, s tem pa tudi meso. Pričakovanja se uresničujejo, v škofjeloških Mesoizdelkih, podobno pa tudi drugje na Gorenjskem, veljajo od včeraj, od ponedeljka, dalje nove odkupne cene mladega pitanega goveda in prašičev, medtem ko cene starejšega goveda in telet ostajajo enake kot prej. V Mercatorjevih klavnicah, kamor sodi tudi škofjeloška, se je živina nazadnje podražila 20. januarja. Klavnice so od tedaj pa do včeraj odkupovale mlado pitano govedo exlra kakovostnega razreda po ceni 109.85 tolarja za kilogram, od včeraj dalje pa je cena 114,80 tolarja. Podražitev jc torej manj kot 5-odstotna. Kot so povedali v Mesoizdelkih, seje za enak delež z včerajšnjim dnem podražilo tudi meso, medtem ko se mesni izdelki niso, verjetno pa se bodo prej kot v dveh tednih. Ponudba živine je zadostna, meso in izdelki pa se prodajajo vse slabše. In kakšna je nova odkupna cena v primerjavi z dejanskimi stroški prireje? Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije izračunali, da so bili januarja stroški pri ne-specializiranem pitanju (0,77 kilograma prirasta na krmni dan) 139 tolarjev za kilogram. Na rast stroškov so najbolj vplivale podražitve traktorjev, priključkov, strojnih storitev, elektrike, močnih krmil, živine in drugega pa tudi revalorizacija katastrskega dohodka za leto 1992. Poglejmo, kakšne so odkupne cene živine od 9. marca dalje! vrsta živine - kakovostni razred c e n a (v SLT/kg) živa teža meso MPG - mlado pitano govedo * extra 114,80 205,00 •I. 105,60 188,57 * II. 97,20 173,57 * zunaj razreda 78,00 139,28 Ostalo (starejše) govedo •I. 80,00 153,84 * II. 72,00 138,46 * III. 64,00 123,08 * zunaj razreda 50,00 96,15 Teleta 150,00 - 170,00 - Prašiči 103,00 - • • • Vektor Ljubljana prireja vsako nedeljo od 7. do 15. ure v Zgornjih Jaršah pri Domžalah sejem rabljenih tovornih vozil, kmetijske in gradbene mehanizacije. • • • Po koliko so kmetijska in gozdna zemljišča? V katastrskem okraju Rečica pri Bledu je naprodaj pašnik tretjega razreda (2. območje, I. kategorija) po ceni 37,80 tolarja za kvadratni meter. Lastnica sadovnjaka (1. območje) v katastrskem območju Rečica zahteva za kvadratni meter 265 tolarjev. V katastrskem okraju Dobrava pri Kropi prodajajo gozd 3. razreda po ceni 13 tolarjev za kvadratni meter, v katastrskem okraju Lancovo pa travnik 6. razreda in pašnik 1. razreda po ceni 85 tolarjev za meter. Občni zbor kranjskih podružnic Slovenske ljudske stranke Se bo vpliv kmetov v ljudski stranki zmanjšal? Ivan Oman: "Govorjenje o dragi domači hrani je zavajanje javnosti, je laž, ki si jo mediji privoščijo, da hujskajo potrošnike proti kmetom." Ivan Oman: "Pri nas je hra na 40 do 50 odstotkov cenej ša kot kjerkoli v razviti Evro pi. zato naj mi gospodje no vinarji ne govorijo o drag domači hrani. Vem, da ji uvožena hrana cenejša, ven dar je to državni dumping na katerega nobena državi na pristaja. Govorjenje dragi domači hrani je zava janje javnosti, to je - poveda no po domače - laž; medij pa si to privoščijo, da hujska jo potrošnike proti kmetom. Kokrica, 8. marca - Podružnice Slovenske ljudske stranke Cerklje, Naklo, Sorsko polje in Jezersko so v nedeljo pripravile v kulturnem domu na Kokrici skupni občni zbor, ki so se ga poleg kmetov in ostalih članov strank udeležili tudi predsednik stranke Ivan Oman, minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj, kranjski župan Vito-mir Gros in drugi. Po krajšem kulturnem programu so se z minuto molka spomnili pokojnega Cirila Meglica, nekdanjega predsednika nakelske podružnice. Predsedniki posameznih podružnic SLS iz kranjske občine so na kratko poročali o delu med zadnjima občnima zboroma. Blaž Ivan (podružnica Cerklje) je dejal, da v zadnjem letu ni bilo posebne zagnanosti, razen pri manjši zbiralni akciji za hrvaške begunce. Za to naj bi bila kriva slaba obveščenost z republike in občine. Šele iz časopisov so izvedeli za mariborsko konvencijo SLS in za spremembo imena, prav tako tudi za regresiranje "kmečke nafte". Ivan Štular. kmet iz Strahinja in republiški poslanec, je dejal, da jc delo nakelske podružnice po bolezni in smrti predsednika zastalo, da pa se število članov ni zmanjšalo. Janez Eržen (podružnica Sorsko polje) je povedal, da je mariborska konvencija stranke močno razdvojila članstvo v njihovi podružnici, saj so nekateri menili, da kmečka zveza kot ena od številnih zvez v stranki ne bo več tako vplivna, kot jc bila doslej. Problem je zgladil šele predsednik Ivan Oman. ki sc je udeležil ene od sej podružnice. Igor Muri (podružnica Jezersko) je opozoril na tri jezerske probleme: na neurejene hudournike, na divjad, ki povzroča škodo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih, in na možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ciril Zaplotnik. predsednik občinskega odbora SLS, je med drugim dejal: "Preverjanja in razprave na terenu bodo pokazale, ali pomeni mariborska konvencija SLS poskus precepitve na močno volilno podlago ali pa je to poslednji zvon za kmečko zvezo. Politični kapital stranke je danes manjši kot pred štirimi leti. Res je. da je na prejšnjih volitvah dobila precej glasov od sim-patizerjev. ki niso kmetje, od ljudi v mestnih središčih, toda danes je veliko vprašanje, komu bi dali svoj glas... Strinjam se z ugotovitvijo, da so v Evropi kmečki sindikati znotraj ljudskih strank nekaj običajnega; drži pa tudi to, da se stranka zaradi predvolilnih kalkulacij zavestno odreka svoji identifikaciji - kmetu, ki so se včlanili v stanovsko močno organizacijo, pristali pa v eni od osmih ali devetih poklicnih, interesnih zvez v okviru ljudske stranke. Apatija članov pa se začenja prav pri tem vprašanju. Člani smo bili brez možnosti, da bi se opredelili do programa." Ko je Zaplotnik govoril o zakonu o denacionalizaciji, je dejal, da Na občnem zboru so za novega predsednika nakelske podružnice SLS izvorili Marjana Trilerja, za predstavnika Gorenjske v upravnem odboru SLS kmeta Janeza Eržena iz Žabnice, za predstavnike kranjskih podružnic na občnem zboru SLS pa Franca Bajda in Marjana Trilerja (Naklo), Janeza Eržena in Ivana Bohinca (Sorsko polje), Janeza Tičarja (Cerklje) in Igorja Murija (Jezersko). Tečaji in predavanja O davkih in higienskem minimumu uzakonja nove delitve kmetij, gozdov in zemlje. Ce bomo vrnjeno zemljo razdelili med vse dediče ne glede na to. ali se ukvarjajo s kmetijstvom ali ne. bomo še bolj zaostali za razvito Evropo, povečala pa se bodo tudi razhajanja med politiko in stroko. Jaka Korenčan. občinski kmetijski minister, je dejal, da mu je komisija za kmetijstvo pri izvršnem svetu v veliko oporo pri delu in odločanju, da osnutek občinskega proračuna predvideva en odstotek za kmetijstvo, da pa so bile želje še večje, saj so hoteli oblikovati tudi kmetijski investicijski sklad. Predsednik Slovenske ljudske stranke Ivan Oman je govoril o političnih razmerah v Sloveniji, o kmetijskih problemih in o stranki. "Na debelo lahko poslušamo kritike na račun sedanje vlade, predvsem kritike o nesposobnosti predsednika Peterleta in gospodarskega dela vlade. Tako kot vsi ima napake tudi Peteric. ki pa ima poleg navadnih, člov ških napak še dve zelo hudi: pr' i je ta. da je krščanski demokri | druga pa, da ne hodi po navodi nekam, kamor bi se želelo, da hodil. Kar zadeva ministre, i "nesposobna" tudi Izidor Rejc Andrej Capuder in sicer zato, k sta tudi krščanska demokrata. (■ bi bil gospodarski vrh vlade f tako nesposoben, kot se sku } prikazati, ne bi za novega prtf sednika vlade snubili dr. Andre ^ Ocvirka, ki je v vladi odgovori za gospodarstvo." je dejal Orni in poudaril, da bo Slovenija zal * di pretirane usmerjenosti v go* dorejo in v prirejo mleka ime ' še velike težave, te težave pa sj nerazumljivo - zavestno poveč^ jejo, saj država še zdaj namen'] denar za govedorejske hleve. (i Slovenija ne bo uspela mleka i | važati na Hrvaško, bo morala I , leto zagotoviti za subvencionil' nje izvoza tri do pet milijard t1 larjev. Ko je Oman govoril ljudski stranki, je dejal, da je Ti' širjeni program v bistvu progra I krščansko demokratske strank < vprašal pa se je tudi, ali je v si I venski politiki dovolj prostora: I dve stranki krščanske demokrat j je. Dr. Peter Vencelj je dejal, i i bi pouk v osnovnih šolah mori bolj prilagoditi okolju in dejal nostim, ki tam prevladujejo (i\ podeželju tudi kmetijstvu), naj bi srednje šole postale sodo ni kmetijski pospeševalni cent da kmetijsko šolstvo v razvij državah temelji na bivanju uče cev v internatih in da jc za ured te v gospodinjske Sole več žel! kot zanimanja med mladino.' C. Zaplotnik Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe organizira predavanja o davkih na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Eno predavanje je bilo že včeraj, v ponedeljek, V Skofji Loki, danes, v torek, ob 19. uri bo predavanje V zadružnem domu na Cešnjici. jutri, v sredo, ob 19. uri pa še v mali dvorani DPD Svoboda v Zireh. Janez Šimenc, direktor škofjeloške uprave za družbene prihodke, bo predaval o zakonu o dohodnini in o zakonu o prometnih davkih. Kranj - Kmetijska svetovalna služba tudi letos pripravlja tečaj iz higienskega minimuma. Ob pogoju, da se bo tečaja udeležilo 15 kandidatov, je cena 3.000 tolarjev. Prijave sprejemata do 15. marca kmetijsko gospodinjski svetovalki Metoda Karničar in Milena Crv (telefon 242-734). Izpit iz higienskega minimuma je pogoj za registriranje dopolnil- Razstava na Ptuju Dobrote slovenskih kmetij Kranj, 5. marca - Skupščina občine Ptuj. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in republiška uprava za pospeševanje kmetijstva prirejajo od 24. do 26. aprila v minoritskem samostanu na Ptuju tretjo razstavo in ocenjevanje kmečkih prehrambenih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi lahko sodelujejo kmetje in kmetice z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki. Strokovne komisije bodo razstavljene izdelke ocenile in podelile priznanja za kakovost. Na Gorenjskem zbirajo prijave za sodelovanje na razstavi kmetijsko-gospodinjske svetovalke oz. Kmetijski zavod Ljubljana - enota za kmetijsko svetovanje K Kranj (1. Slavca 1. 64000 Kranj). Prijave sprejemajo do 20. marca, k sodelovanju pa vabijo tudi srednje kmetijske, gospodinjske in živilske šole. Vsak izdelek za razstavo je treba opremiti z deklaracijo, iz katere bo razvidno, za kakšen izdelek gre. kdo in kdaj ga je izdelal, kakšne so njegove sestavine... • C. Z. nih dejavnosti, kot so kmečki turizem, kmetija odprtih vrat, izletniški turizem, prodaja na domu... Kranj, Tržič - Kmetijski zavod Ljubljana - enota Kranj pripravlja ta teden več zanimivih pogovorov o zakonih, ki neposredno ali posredno zadevajo kmetijstvo - o zakonu o gozdovih, o prometnem davku in o dohodnini. Danes, v torek, ob 19.30 bo predavanje v Lomu nad Tržičem. v četrtek. 12. marca, ob 19.30 bo v dvorani zadružnega doma na Prim-skovem. v ponedeljek, 16. marca, ob 19.30 v Cerkljah, v torek. 17. marca, ob 19.30 pa še v Naklem.• C. Z. Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje: Sadje se že prebuja "Da bi vsaj nočne temperature padle pod ničlo!" Podvin, 6. marca - "Ker so v zadnjem času za ta čas zelo visoke dr vne in nočne temperature, so popki sadnega drevja že nabrekli. Ce bo lepo vreme nadaljevalo, bomo imeli letos še zgodnejšo spomlada sko rast kot, na primer, lani in predlani," pravi priznani sadjar] strokovnjak Tine Benedičič, sicer tudi vodja sadovnjaka Resje p Podvinu, in poudarja, da je ob zgodnjem "prebujenju" sadnega dre ja večja nevarnost za spomladansko pozebo in za druge nevšečnos ki lahko sadjarstvu povzročijo precejšnjo škodo. Nevarnost je tu< da pride do zimske zmrzali debla, kakršno so v sadovnjaku v ResjD imeli 1965. leta. V takih primerih lubje odstopi od debla, lahko tu poči in drevo se začne sušiti. Posledice zmrzali debla so še hujše. če. sneg. Kot je povedal Tine Benedičič, bodo v sadovnjaku verjetno že teden končali z obrezovanjem drevja. To bo svojevrsten rekord, s jim doslej še nikdar ni uspelo, da bi drevje obrezali že do sredii marca. # C. Z. Na gorenjskih družbenih posestvih • i • v Razmere kritične, vendar se obvladljive Poslovanje najbolj bremenijo stara posojila. Kranj, 6. marca - Je primer govedorejskih družbenih farm domžalske Agroemone, kjer se ob pomanjkanju denarja bojujejo za preživetje več kot 5000-glave črede, le začetek plazu propadanja velikih farm na Slovenskem, je vprašanje, ki postaja ob zakonu o denacionalizaciji in usmeritvi slovenske kmetijske politike v družinske kmetije vse bolj aktualno. Se lahko v tem plazu v kratkem znajdejo tudi gorenjska družbena posestva? Mag. Janez Tavčar, direktor Mercator - Kmetijstva Kranj, pravi, da so razmere sicer težke, vendar še vedno obvladljive. Sedanje poslovanje je pozitivno, vendar podjetje in njegova posestva zelo bremenijo posojila, ki so jih najeli v preteklosti. Kako veliko breme predstavljajo, dovolj pove podatek, da bodo letos za obresti plačali toliko, kot bodo dali za osebne dohodke dvesto zaposlenih. V zadnjih dveh letih jim je uspelo zadolženost realno trikratno zmanjšati, ob ustavitvi inflacije pa bi se z izkupičkom od prodanega žita letošnje letine lahko dolgov že povsem znebili. Zadolženost jim je uspelo zmanjšati z boljšim delom, z gospodarnejšim poslovanjem, z zmanjšanjem stroškov, s povečanjem proizvodnje in na račun nizkih osebnih dohodkov. Kranjsko Kmetijstvo ima po besedah mag. Janeza Tavčarja tudi to prednost pred domžalsko Agroemono, da ima bolj raznoliko dejavnost - poleg živinoreje še pridelovanje žit in semenskega krompirja ter tudi nekaj trgovine. 0 razmerah na farmah tudi skupščina Borut Šuklje, poslanec Socialistične stranke v družbenopolitičnem zboni republiške skupščine, je na zadnjem skupščinskem zasedanju postavil delegatsko vprašanje, kaj se dogaja na družbenih posestvih domžalske Agroemone v Vodicah in na Pšati. Ker se bo po zakonu o denacionalizaciji kar nekaj farm znašlo v težavah, je družbenopolitični zbor sklenil, da bo d razmerah na farmah razpravljal na eni od prihodnjih sej. In kako je na družbenih posestvih Poljče in Bled? DuŠa Boštjančič, v.d. direktorja Mercator - Temeljna organizacija kooperantov Radovljica, pravi, da bi brez obveznosti od posojil, ki so jih najeli pred leti. poslovali pozitivno. Da bi poplačali stare dolgove in se rešili zadolženosti, razmišljajo o tem, da bi prodali del premoženja, ki za kmetijsko pridelavo ni najbolj potrebno. Na družbena sredstva oz. na "strice in tete", ki bi pomagali, ne morejo računati, iz težav si bodo morali pomagali sami. Eden od ukrepov, ki so ga sprejeli za boljše gospodarjenje in poslovanje, je prodaja mleka s farm v Ljubljanske mlekarne, iščejo pa tudi možnosti za cenejši nakup krmil. Razmere so težavne, vendar še ne tako kritične, da bi bile zaradi tega krave lačne ali da bi morali razmišljati o zmanjšanju intenzivnosti prireje. • C. Zaplotnik JE4H5 cm KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA ŽIČNICE VOGEL BOHINJ K Vabljeni v kraljestvo sonca in snega! tel. 723-466 fax 723-780 ■t JHj MERCATOR ■M£IJ PRESKRBA SALONA POHIŠTVA Bistrica in Tržič NAJUGODNEJŠA PRODAJA OPREME ZA VAŠ DOM (arhitekt, dostava, montaža, krediti, popusti...) .jNA POKLJUKI SO KLJUB ODJUGI PRIPRAVILI 2. POKLJUŠKI MARATON Mnogo zadovoljnih, zmagovalca kordež in vereš n/ Pokljuka, 8. marca - Smučarji tekači, ki so še pred leti prihajali na jj Vassa tek, kar verjeti niso mogli, da je lahko v tem času na Poki ju-t ki tako malo snega. Mnogo skrbi pa so imeli tudi organizatorji, saj if jim je sneg zadnje dneve tako rekoč "pobiralo" s prog. Še v sredo i So računali, da pri pripravi prog ne bo težav, v soboto pa so že pre-I mišljevali, ali bo moč izvesti vsaj skrajšana teka. Tako so start in i cilj prestavili na Rudno polje, veliko dela pa je bilo tudi na rezervni i petnajstkilometrski progi. Ljubitelji teka iz Slovenije in trinajstih k' drugih držav so se prijavljali že ves teden, kot navadno pa jih je po-$ tem na start prišlo še pol več od prijavljenih v predprijavah. Tako je j bilo vseh tekmovalcev več kot petsto. Na obeh progah pa sta zma-l| gala reprezentanta - na krajši Matej Kordež, na daljši pa Robi Vereš. i "Z organizacijo tekmovanja 1 smo začeli relativno pozno, saj j smo bili nekateri bolj izkušeni i organizatorji, predvsem iz ŠD tj Kokrica, povabljeni k prirediti Ivi malo kasneje. Vendar smo z ;! dosti intenzivnim delom v zad-dnjem mesecu uspeli prireditev, I mi vsaj ocenjujemo, relativno 'dobro pripraviti. Največ težav je bilo pri obveščanju. Precej denarja smo namenili za bilten, saj je termin za to sicer priznano prireditev nekajkrat odpadel, tako da je bilo treba tekmovalce s tekmom na novo obveščati. Učinkovito potezo smo naredili na Teku treh dežel, kjer so tekmovalci v vrečkah dobili naše biltene, tako da so bili o teku obveščeni. Moram pa reči, da smo poskušali, da bi Na Pokljuki je več kot petsto tekačev uživalo v lepem vremenu in »a dobro pripravljenih progah. Navijači stavili na zmago... NOGOMETAŠI ŽIVIL OBVAROVALI TOČKO Naklo - V 2. kolu slovenske nogometne lige sta se moštvi Živil Na-klega in Medvod Loke razšli brez zmagovalca. Že rezultat 0:0 po-ve, da je bila nogometna predstava na igrišču Pod Štuclam bolj slaba kot solidna, vsekakor pa so najkrajšo potegnili domači navijači, ki so pred tekmo stavili na gladko zmago domačih. Od dveh enajstmetrovk so gostje eno zgrešili, v korist domačih pa je sodnik ni dogodil. Nogometaši Živil Nakla so uspeli iztržiti le točko. Foto: J.Cigler Igrišče Pod Štuclam, gledalcev 1100, sodniška trojka, Dur-!*ič, Turščak, Volaš iz Kopra, ^•vila Naklo: Vodan, Lunar, Murnik, Naglic (Taneski), B. Križaj, J. Križaj, J. Jost, Pavlin, ^hčin, Grašič (Pihler), Jerina; Medvode lx>k»: Andrič, Kraj- nik, Naglic, Pavlic (Lukančič), Bukovec, Snedec, Jurinič, Veli-kovrh, Videnovič (Novak), Dolenc, Kopač (Janežič); Rdeča sta bila Taneski (Živila Naklo) in Velikovrh (Medvode Loka), rumen pa Krajnik (Medvode Loka). se čimveč tekmovalcev prijavilo v predprijavah. Tako je laže zbirati podatke, jih računalniško obdelovati, pripraviti tekmovanje..., saj je izvedba precej odvisna od števila tekmovalcev. Vendar pa tokrat s tem predprijavljanjem ne moremo biti zadovoljni, saj se je danes zjutraj prijavilo natanko še enkrat toliko tekmovalcev, ko jih je bilo prijavljenih v predprija-vi. V predprijavi je bilo namreč okrog 280 tekmovalcev, danes pa jih je na startu nekaj več kot 530," je ob prireditvi poudaril predsednik organizacijskega odbora Ludvik Tepina. Rezultati: - 15 kilometrov klasično, člani -1. Kordež 40:45,5, 2. Vozelj, 43:31,0 (oba Kranj), 3. Maren (Logatec), 43:57,0 - ženske - 1. Seljak 51:9,0, 2. Zevnik 51:31, 3. Larisi (Gorje) 52:26,6. - 30 kilometrov prosto, člani - 1. Vereš (Bled) 1:15,52, 2. Mali (Kranj) 1:16,38, 3. Stadmann (Avstrija) 1:18, 30. - ženske - 1. Bertoncelj (Kovinotehna) 1:34,21,2. Žibert(Log) 1:36,17, 3. Malovrh 1:50,27. Treba pa je tudi omeniti, da so menda nekateri tekmovalci izkoristili gnečo in kljub prepovedih (tudi v razpisu tekmovanja) "tekli za druge", da bi s tem izpolnili normo za tekmovanje kaveljcev in korenin. Ker seveda organizatorji vseh ne poznajo, to ni bilo težko, vendar pa jih poznajo sotekmoval-ci, ki so se ob tem spraševali, kakšen smisel še imajo takšne akcije in sodelovanje v njih... • V. Stanovnik Tekmovalci pa so povedali Matej Kordež, reprezentant iz Kranja: "Proga je bila zelo dobro pripravljena, čeprav so morali organizatorji prav gotovo vložiti precej truda, saj je bilo treba po cesti navoziti precej snega. Tu sem tekel že kot pionir, zmagal sem že lani. Letos pa sem se odločil za krajšo progo, saj mi gre bolje klasični tek." Vlado Marn iz Kranja: "Na Pokljuko velikokrat pridem na trening, klasično pa sem letos tekel prvič. Za današnji tek sem se odločil tudi zato, ker moram izpolniti normo za kaveljce in korenine. Bil sem že na teku treh dežel. Sedaj pa sem tekel še na petnajst kilometrov. Za progo lahko rečem, da je super, da nikjer nič ne manjka, morda je za slabše pripravljene tekmovalce malo veliko klancev." Robi Vereš, reprezentant iz Ribnega pri Bledu: "Za progo lahko rečem, da je bila zelo dobro. Organizatorji so se morali potruditi, saj je res malo snega. S svojim nastopom pa sem bil zadovoljen, saj sem imel to sezono težave in doslej nisem imel dobrih rezulatov. Prav sedaj sem na Rogli dosegel najboljši rezultat sezone, ko sem bil na alpskem pokalu dvaintrideseti." Po kakih štiridesetih minutah igre v prvem polčasu so se navijači spraševali, ali se obe ekipi še vedno samo "tipata" in ali gledajo šah, špano ali nogomet. Prvih petinštirideset minut je bilo na igrišču precej nervozno, igra Naklancev pa je bila v slogu njihovih dresov "bledozelena". Nasprotniki so imeli precej več od igre, nekaj polzrelih priložnosti, kjer se je dvakrat, trikrat izkazal Videnovič, še bolj pa vratar domačih Vodan. Kakih deset minut pred odmorom so bili gosti najbolj aktivni in rezultat dela v kazenskem prostoru Živil Naklega je bila enajstmetrovka, ki jo Pavlic s strelom mimo leve vratnice ni izkoristil. Prvih dvajset minut drugega polčasa so nogometaši Živil Naklega zaigrali z nekoliko večjo vnemo in ustvarili nekaj priložnosti preko Taneskega, še najlepša pa je bila dvojna podaja Jerina - Pavlin, katerega strel v levi spodnji kot je gostujočemu vratarju naredil kar precej dela. V 68. minuti sta Taneski in Velikovrh, oba že lastnika rumenih kartonov, medsebojne stike reševala na nekoliko neprimeren način in sodnik je oba napotil proti sla-čilnicam. V 80. minuti je po napaki Murnika in pobegu Dolenca, domači gol z odličnim posredovanjem reševal Vodan. Dve, tri minute pred koncem pa ob očitnem prekršku nad Je-rino v kazenskem prostoru gostov, sicer soliden sodnik nikakor ni uspel najti bele točke. Z zmago tako ni bilo nič. Medvoščani so pokazali, da znajo v Naklem veliko bolje igrati kot doma in so vredni precej več kot za dno lestvice, kamor jih je v jesenskem delu potisnilo nekaj nesrečnih porazov in težek razpored v prvih nekaj jesenskih kolih. Nogometaši Živil Naklega so na lestvici sicer ostali na četrtem mestu, vendar po prikazanem njihova igra zagotovo ni taka, kot bi si želeli. # Igor Kavčič, foto: Jure Cigler Hokejisti bodo vendarle nadaljevali prvenstvo 0 KRIVCIH KASNEJE Kranj, 9. marca - V četrtek pozno zvečer so na izredni seji predsedstva Hokejske zveze Slovenije vendarle razveljavili sklepe s seje, ki je bila v Ljubljani 2. marca in se dogovorili, da se prvenstvo nadaljuje s predvidenimi tekmami med Olimpijo Hertzom in Acroni Jesenicami v superfinalu in tekmami med Bledom Promolineo in mlado ekipo Jesenic za tretje mesto. Gotovo z novo odločitvijo HZS še ne bodo pomirjena vsa nasprotja, ki jih je prineslo letošnje prvenstvo, vendar pa je očitno prevladala zahteva hokejistov, da se zmagovalca dobi na igrišču in ne za zeleno mizo. Tako se bo končnica prvenstva začela danes ob 18. uri v Tivoliju, nadaljevala pa po pospešenem tempu, tako da bo drugo srečanje na Jesenicah že v četrtek zvečer ob 18. uri v Podme-žaklji, naslednje pa spet v nedeljo v Ljubljani. Tudi na Bledu naj bi se že danes zvečer ob 19. uri pomerili ekipi Bled Promolinea in Jesenice za tretje mesto. Tekme za prvo mesto naj bi sodili tuji sodniki, za tretje mesto pa domači. • V. Stanovnik PISALI STE, PISALI STE... OČISTITI HZS! Kot ljubitelja hokeja v prvi vrsti, ter kot navijača H K Acroni -Jesenice, meje zelo razburil balkanski zaplet končnice prvega državnega prvenstva, ki je nazorno pokazal, da je že vrsto let nekaj zau-darjajoče gnilega v organizacijskem vodstvu našega hokeja. V novi državi je to HZS (Hokejska Zveza Slovenije), ki je v bistvu z isto sestavo izšla iz nekdanje jugo - zveze. Zato me ne preseneča, če se ji še ni uspelo vključiti v mednarodno zvezo, saj tam vlada red, in jim ni nič do lige in organizacije, ki ni sposobna ohranjati osnove pravilnosti poteka prvenstva. Ce so se nogometaši in vsa smučarija vključili v rekordnem času v svoje organizacije, je to predvsem posledica organiziranosti v omenjenih panogah. Ko smo v petek, 28. februarja, prišli v dvorano Tivoli, so nas obvestili, da ni sodnikov, vendar bodo v pol ure dobili nadomestne. Nanje smo čakali tako gledalci kot igralci obeh moštev. Po pol ure je isti ugledni funkcionar izrekel nesramno laž, da so sodniki prišli, vendar Jeseničani nočejo igrati, s čimer je glavno krivdo prevalil na tiste, ki sploh niso imeli nič opraviti z organizacijo tekme. Spoštovani gospod, sodnikov namreč niste imeli, zaradi česar ste obe moštvi odšli v slačilnici. G. Konc ni hotel soditi, pa tudi opreme bi ne dobil v pol ure iz Kranja. G. Lešnjak pa je suspendiran kot glavni sodnik. In glej ga čudo, že v ponedeljek, 2. marca, izvem za suspenz obeh jeseniških moštev. Glasovanje v HZS je dalo ob rezultatu 4 : 4 končno rešitev, kar seveda zahteva od predsednika, ki farse ni preprečil, njegov odstop v imenu časti. Glasovanje me močno spominja na bivšo državo, ki je prav zaradi Miloševičevega glasovalnega stroja, bivša. Zato bi kazalo prevetriti vodstvo HZS, ter vodstvo Olimpije. Zgolj po naključju se nahajata v isti stavbi na Celovški 25. HK Olimpija se morda zato čuti dolžno, da si HZS podredi, predvsem za svoje namene, ter osvoji še eno prvenstvo za zeleno mizo, v čemer so strokovnjaki. Zato naj se z delom vodstva HZS oprimejo drugega športa (biljarda, taroka, bridgea, rulete), ki poteka za zeleno mizo. Ljubitelji hokeja namreč želimo s prenovljeno HZS pravičen konec prvenstva, ter povrnitev nekdanjega mednarodnega položaja v hokeju. To si zaslužijo predvsem kvalitetni igralci obeh moštev, kot tudi mladi upi v novih centrih hokeja. Tudi red na tribunah je odraz dela kluba. Čeprav na Jesenicah točijo vse vrste alkohola med tekmo, v Ljubljani pa pivo kot pomije, vlada na Jesenicah večji red. Olimpija je upravičeno doživela prepoved igranja doma, kot tudi izgon svojih navijačev sredi tekme, po intervenciji sodnika, prav ljubljansko občinstvo je živ dokaz, da kljub odhodu naše države z Balkana, ostajamo Balkanci. Milenko Ziherl, Škofja Loka Škofja Loka, 5. marca - KK Janez Peternelj in KZ Slovenije - Odbor za množičnost in rekreacijo, sta minuli četrtek v Škofji Loki razglasila najboljše v minulem kolesarskem prvenstvu za rekreativ-ce in veterane. V ženski kategoriji A je zmagala Minka Logonder (KK J. Peternelj), v B pa Vida Uršič (KK J. Peternelj). Med re-kreativci Rl je bil najboljši Marjan Zupančič (KK J. Peternelj), pri R2 pa Silvo Logar (KK J. Peternelj). Pri veteranih A je zmagovalec lanske sezone Brane Korenčič (KK J. Peternelj), pri B Niko Mesec (KK J.Peternelj), pri C Stane Kavčič (KK Rog), pri D Slavko Črnjač (KK Rog), pri E Stane Blažun (KK Rog), pri F pa Vladimir Makuc. Skupna zmagovalca po posebnem točkovanju sta pri ženskah Minka Logonder, pri moških pa Vladimir Makuc. Foto. J.Cigler ft GLASOVA StotinkA '^©SJšKteJglF^GLAS 14. STRAN Torek, 10. marca 19^Toi Favoriti podlegli Bled : Brezovica, 3 : 1 (15:10), (15:13), (15:13) Bled, 7.marca - V osnovni šoli na gubljena tekma doslej. Se vedno Bledu sta ekipi domaćega Bleda smo gladko prvi. saj tudi konku- in Brezovice odigrali zanimivo in renti izgubljajo." izredno borbeno tekmo pred več Gregor Humerca, Bled: 'Tekma kot 150 gledalci. Domači igralci je bila težka in izredno naporna, so po prepričljivi in izredno bor- Saj nas je samo sest v ekipi, kar beni igri zmagali, gostje pa so pr- pa so igralci nadomestili z izred- vič v tem delu tekmovanja izgu- no borbenostjo. Velika spodbuda bili. so seveda tudi gledalci, ki so nas Bled: Humerca. Miko. Petriček, ves čas vnelo podpirali s svojim Silič. Lenček, Zupan. "navijanjem". Naša forma je pri- Oba kapetana sta ob koncu 51a sicer ma|0 pozno> v prvem de- tekme ocenila igro. |u tekmovanja smo izgubili pre- Marko Brumen, Brezovica: Tek- vec iger fe se bodo v Ljubljani ma je bila izredno borbena in do- s(vari ugodno razvijale, še lahko volj kvalitetna, odločilna pa je upamo na razširitev super lige in bila večja želja po zmagi in večja uvr$tUev vanjo. Konec koncev pa zbranost pri sprejemanju zače- tudi prvo mest0 v naši |igi še ni tnih udarcev pri domačih igral- oddano." cih. Za našo ekipo je to prva iz- • M. Peternelj Zaslužena zmaga blejk Bled : Koper Cimos, 3 : 0, (15:12), (15:6), (17:15) Bled, 7. marca - Bled: Domitrovič. Kraigher, Petrač, Gogala, Hudo-vernik, Grahovac, Repe, Turk. Sodnika: Selan, Ozimič iz Maribora. Gledalcev: 200. Blejke bodo v končnico I. državnega prvenstva Slovenije štartale s tretjega mesta. Na zadnji tekmi prvega dela prvenstva so s precejšnjimi težavami premagale borbene gostje iz Kopra. Gostje bi morda lahko dosegle ugodnejši rezultat, vendar so preveč grešile pri serviranju in v končnicah posameznih setov. To so Blejke znale izkoristiti in z organiziranim napadom streti odpor Koprčank. Kakšnih 200 gledalcev je videlo precej živčno srečanje in tudi nekaj odlično odigranih akcij obeh ekip. Končnica prvenstva se začne čez štirinajst dni. ko bodo Blejke gostovale v Celju. • Štefan Udrih . Ostali rezultati: I. SOL - moški Rezultati 16. kolo: Bled : Brezovica 3 : 0, Žirovnica : Izola 3 : 1, Vileda II : Emonacommerce 2 . 3, Topolšica : Mikro Črnuče 3 :0, Mi-slinja : Vigros - Pomurje 3 : 0. Celje : Šempeter 0 : 3. Vrstni red: Brezovica 29, Vigros - Pomurje 28, Šempeter 27, Bled 27. Žirovnica 26, Topolšica 25, Emonacommerce 25, Mikro Črnuče 23, Vileda II 21 (-1), Celje 19, Mislinja (-1) 17, Izola (-1) 17. II. SOL - zahod moški Rezultati 12. kolo: Bled : Plamen 2 : 3, Triglav : Salonit 111:3, P. Prvačina : Termo Lubnik 3 : 0, Bohinj : Bovec 3 : 0. Vrstni red: Salonit 11 23, P. Prvačina 22. Plamen 21, Termo Lubnik (-1) 18. Bled ml. 17, Bohinj 15, Triglav 14, CIB Bovec (-1) 11. II. SOL - zahod ženske Rezultati 16. kolo: Triglav : Plamen 3 : 2, Bled II : Bohinj 0 : 3. Kamnik : HIT Casinos N. G. II 0 : 3, Žirovnica : Koper 112:3, Vital : Šenčur 3 : 0, Jesenice : Kočevje 113:0. Vrstni red: Vital 31. Koper Cimos II 31, Triglav 27, Kamnik 25, Bohinj 25. Jesenice 23. Kočevje II 23. Plamen 22, Bled II 21, Žirovnica 20, Šenčur 20, HIT Casinos N. G. II 19 (-1). , 17 KOŠARKA i. ženksa skl Gorenjski derbi škofjeloškim košarkaricam Odeja Marmor: Kranj 73:63 (38:26) Škofja Loka Športna dvorana Poden. gledalcev 150. sodnika: Omejc in Gojkovič (oba Ljubljana) Odeja Marmor: Maček 21 (11:13). Bizjak 5. Primožič 2 (2:2). Lusko-vec 8 (0:2) Baliguč 28 (6:10), Kržišnik 9(0:2). Kranj: Brkič 7, Podrekar 6, Troha 2. Gartner 9, Franko 2. Cigler 24(1:1) Kump 16 Osebne napake: Odeja 11. Kranj 24 Prosti mesti: Odeja Marmor 19:29. Kranj 1:1 Na začetku tekme so povedle Kranjčanke. kasneje pa so Ločan-ke prevzele pobudo in vse srečanje zanesljivo vodile. Pri domačinkah gre pohvaliti Baligačcvo in Mačkovo, pri gostjah pa Ciglarjevo. Po tekmi sta povedali Mojca Ciglar, najboljša igralka Kranja: "Z današnjo tekmo gotovo ne morem bili zadovoljna. Kaže. da je psihična zavora pred Odejo Marmor še vedno prevelika - tekma pa je bila pač gorenjski derbi. Ves teden smo se dobro pripravljale, šlo nam je dobro, na tekmi pa nič od tega. Nismo odigrale tega. kar bi mogle. Sicer pa lahko o končnici prvenstva rečem, da smo bile zadovoljne s prvo tekmo, ko smo zmagale v Mariboru, v drugem kolu pa je bila katastrofa proti ekipi iz Rogaške. Caka nas Jezica, proti tej vodilni ekipi ni upanja na zmago, zmagati pa bi morale v tekmi z ekipo Mavrice Ilirije. Končnico bomo gotovo končale podobno, kot smo bile uvrščene po prvem delu." Olga Baligač, najboljša v ekipi Odeje Marmorja: "Od današnjega srečanja smo pričakovale zmago, saj imamo v medsebojnih srečanjih rezultat 11:1 v našo korist. Z igro, tako soigralk, kot tudi s svojo pa nisem preveč zadovoljna, saj smo se zadovoljile z vodstvom dvajsetih točk in smo konec tekme popustile, ter zmagale s premajhno razliko. Glede finalnih tekem pa mislim, da bi morala biti liga vseskozi takšna, kot je sedaj končnica. Tekme, ki jih igramo sedaj v končnici lige so res kvalitelne. saj se kosamo enakovredne tekmice. Na koncu pa mislim, da bi morale biti druge ali tretje." • V. Stanovnik I. MOŠKA SKL T RIGLAV PUSTIL TOČKI V POSTOJNI Košarkarji Triglava so minulo soboto gostovali v Postojni. Kljub borbeni igri so v zadnjem napadu zapravili priložnost za zmago in prepustili točki domačinom. Zanimivo prvoligaško srečanje pa se je v nedeljo zvečer obetalo v škofjeloški dvorani Poden. kjer je ekipa Ti-nex Medvode gostila vodilno Smeh Olimpijo. V neenakem boju so pred nabito polno dvorano ljubljanski košarkarji dokazali, da so zasluženo najboljši v Sloveniji in med najboljšimi v Evropi. • (vs) KONČNICA II. SKL MIKLAVŽ - KOKRA LIPJE 69 : 88 (31 : 46) Igralci KK Kokra Lipje so zmagali tudi v prvi tekmi končnice II. SKL. To je že 16. zaporedna zmaga tega moštva. Naslednja tekma končnice bo v soboto, ob 16. uri, ko v Kranju gostuje Polzela. A. Gasser /-* SMUČARSKI SKOKI Državno prvenstvo najmlajših Žiri, 7. marca - Najmlajši skakalci so imeli svoje prvo državno prvenstvo v smučarskih skokih. Tekmovali so v kategoriji pionirjev do 9 let. SK Alpina Žiri je z velikimi napori pripravila to tekmovanje, sneg so ves nanosili na skakalnico. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu. 40 tekmovalcev je nastopilo na 15-metrski skakalnici. Državni prvak je postal Uroš Vrhovec (El. Ilirija) 13 in 13 m 188.2 točke, drugo mesto sta si razdelila Primož Zupan Urh (Triglav) in Janez Rukše (El. Ilirija) ob 12 in 1.5 m 179.2 točke, 4. Domen Rib-nikar (Tržič) 12 in 12 m 175,4 točke, 5. Luka Harinski (Stol Žirovnica) 12 in 12 m 173,9 točke, 6. Anže Brankovič (Triglav) 12 in 12 m 170,1 točke, 7. Robert Klemenčič (Alpina Žiri), 8. Gašper Cavlovič (Triglav), 9. Lipe Krvina (Alpina). 10. Domen Dvoršak (Stol Žirovnica). Tekmovanje se je štelo tudi za pokal Cockta, ki se je s tem tekmovanjem tudi končal. Skupni zmagovalec je postal Uroš Vrhovec (El. Ilirija) 80 točk, 2. Janez Rukše (El. Ilirija) 60 točk, 3, Primož Zupan Urh (Triglav) 55 točk, 4. Domen Ribnikar (Tržič) 41 točk, 6. Luka Harinski (Stol Žirovnica) 7. Gašper Cavlovič (Triglav), 8. Domen Dvoršak (Stol Žirovnica), deveto mesto pa delijo: Andi Legat (Stol Žirovnica), Matic Švab (Tržič) in Anže Brankovič (Triglav). Ekipno je zmagala El. Ilirija 225 točk, 2. Triglav 141 točk, 3. Stol Žirovnica 83 točk, 4. Tržič 73 točk, 6. Alpina Žiri 25 točk. Alpske igre Eisenerz, 7. marca - Mladi skakalci so se udeležili alpskih iger v skokih za pionirje letnika 1977 in mladince do 16 let. V obeh kategorijah je nastopilo 66 tekmovalcev, pri letnikih 1977 je zmagal Mand Stecher iz Avstrije s skokoma 50 in 51 m 209,0 točk, 8. Jaka Grosar (Tržič) 48 in 47 m 188,8 točke, 12. Jure Radelj (El. Ilirija) 46 in 48,5 m 183, 2 točke. Pri 16-letnikih je zmagal Andreas Vidholzl (Avstrija) 77 in 77,5 m 215,2 točke. 5. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 75,5 in 71 m 197,4 točke, 13. Tadej Zvikart (Triglav) 68,5 in 70,5 175,9 točke. Janez Bešter Planinski izleti Kranj, 9. marca - Planinsko društvo Kranj organizira to nedeljo, 15. marca, skupno turo na tradicionalni pohod na Snežnik. Posebni avtobus bo odpeljal ob 6. uri izpred hotela Creina, hoje pa bo približno za 3. ure. Vodnik bo Tone Grobin. Mladinski odsek PD Kranj je organizator izleta na Mrzlico, ki ga pripravlja to soboto, 14. marca. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina v Kranju ob 7. uri, od Hrastnika se bodo planinci vzpeli na Mrzlico in Kal ter sestopili v Hrastnik. Nato se bodo odpeljali do Medijskih Toplic, kjer se bo moč kopati ali sprehoditi po okolici. Vodnika Marjan Veber in Manica Celik priporočata planinsko opremo in hrano iz nahrbrnika. Organizatorja izleta na divaški kras pa sta Planinsko društvo Kranj in Planinska sekcija Iskra. Izlet bo to soboto, 14. marca, odhod posebnega avtobusa pa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje je za štiri ure, vodniki pa bodo feter Globočnik, Tomaž Planina in Miro Feldin. Udeleženci si bodo ogledali Divaško jamo, nadaljevali pot preko Preloža pri Lokvi in se povzpeli na Gradišče. Priporočljiva je oprema za sredogorje, baterijska svetilka in hrana iz nahrbtnika. Za vse tri izlete se je moč prijaviti v pisarni PD Kranj, za izlet na divaški kras pa tudi v Iskri (do 11. marca). • V. S. PLAVANJE RaDOVLJIČANKE ODLIČNE, TRIGLAVU MANJ USPEHA Celje, 8. marca - V času od 6. do 8. marca je bilo v Celju I. državno prvenstvo v plavanju, ki je zbralo skoraj vse slovenske klube in dva iz Hrvaške, ker je veljalo prvenstvo kot odprto, kar je kvaliteto z odličnimi plavalci Primorja z Reke, Mladosti iz Zagreba ter zelo dobro pripravljenimi slovenskimi plavalci dvignilo na zavidljivo raven. Oboji so dosegli nekaj državnih rekordov, kar kaže na dobro delo v zimski sezoni. 1. dan: Člani 400 m kravi: Jure Bučar LL 3.51,43, 9. Miha Resman TK 4.16.92: 100 m prsno: Jure Vračun NC 1.05,18: 100 m hrbtno: Tomaž Torkar LL 0.59.46. 4. Marko Milenkovič TK 1.01.45, 7. Jure Kirbiš TK 1.02.88; 200 m mešano: Robi Zekanovič BP 2.10,50, 2. Marko Milenkovič TK 2.11,89, 3. Stojan Jocič TK 2 12,99, 6. Miha Resman TK 2.19.71; 4 x 200 m kravi: Ljubljana 7.56,70, 5. Triglav (Jocič. Resman, Milenkovič, Kirbiš) 8.13,43. Članice 400 m kravi: Tanja Drezgič BM 4.21,44, 2. Nataša Kej-žar RR 4.30,38, 5. Maša Jamnik TK 4.41,59, 13. Tanja Bogataj TK 4.44,17; 100 m prsno: Alenka Kejžar RR 1.13,87 (izenačeni državni rekord), 2. Nataša Kejžar RR 1.15,91; 100 m hrbtno: Tanja Godina BM 1.03.64 (državni rekord), 2. Alenka Kejžar RR 1.06,08 (državni kadetski rekord). 4. Tanja Blatnik TK 1.07.09, 7. Maša Jamnik TK 1.12,14. 8. Martina Mašič RR 1.11,08, 10. Špela Potočnik TK 1.11,64; 200 m mešano: Eva Breznikar LL 2.22,10, 2. Polona Rob RR 2.24,34, 3. Alenka Pire TK 2.30,65, 5. Alenka Jereb TK 2.32,08, 11. Špela Potočnik TK 2.39,55; 4 x 200 m kravi: Ljubljana 8.49,92, 3. Triglav (Mladenovič, Blatnik. Bogataj, Jamnik Maša) 8.56,63. 2. dan: Člani 200 m kravi: Jure Bučar LL 1.50.85. 4. Stojan Jocič TK 1.57.77, 7. Jure Kirbiš TK 1.58,20. 14. Miha Resman TK 2.04,67; 200 m hrbtno: Tomaž Torkar LL 2.08,11. 3. Marko Milenkovič TK 2.15,06, 10. Jure Kirbiš TK 2.17,22; 100 m delfin: Jure Masten IL 0,58.29. 4. Stojan Jocič TK 0,59,40; 400 m mešano: Dejan Tešovič NC 4.34.13. 2. Marko Milenkovič TK 4.36,74. 4. Miha Resman TK 4.52,72; 4 x 100 m kravi: Ljubljana 3.35,92, 3. Triglav (Jocič, Kirbiš, Resman, Milenkovič) 3.40.98. Članice: 200 m kravi: Tanja Drozgič BM 2.05,19. 3. Nataša Kejžar RR 2.09,12, 4. Tanja Blatnik TK 2.09,27, 12. Sanda Mladenovič TK 2.15,58, 15. Tanja Bogataj TK 2.19,59; 200 m hrbtno: Polona Rob RR 2.16,71, 3. Alenka Kejžar RR 2.22,16, 5. Tanja Blatnik TK 2.25,66, 7. Maša Jamnik TK 2.28,67, 11. Špela Potočnik TK 2.38,10; 100 m delfin: Eva Breznikar LL 1.06,81. 5. Sanda Mladenovič TK 1.08,47. 7. Nataša Kejžar RR 1.09,95; 400 m mešano: Eva Breznikar LL 5.04.14, 2. Polona Rob RR 5.11,30, 3. Maša Jamnik TK 5.12.60, 4. Alenka Jereb TK 5.12,66, 5. Alenka Pire TK 5.15,47, 8. Tanja Bogataj TK 5.21,42; 4 x 100 m kravi: Branik Maribor 4.04,29 (državni rekord), 2. Triglav (Mladenovič, Blatnik, Potočnik, Jamnik Maša) 4.08,57, 4. Radovljica 4.12,50. 3. dan: Člani 1500 m kravi: Igor Majcen LL 15.23,23, 4. Marko Milenkovič TK 16.19,67, 7. Miha Resman TK 16.54,38; 100 m kravi: Robi Zekanovič BP 0.51,73 (državni rekord), 3. Stojan Jocič TK 0.53,05, 8. Jure Kirbiš TK 0.54,72; 200 m prsno: Robert Grubišič BM 2.19,90 (državni rekord). Članice 800 m kravi: Tanja Drezgič BM 9.05,35, 3. Tanja Blatnik TK 9.14,07, 5. Maša Jamnik TK 9.25,39, 9. Mojca Jamnik TK 9.36.01. 12. Tanja Bogataj TK 9.49,40; 100 m kravi: Tanja Drezgič BM 0.59,84, 2. Nataša Kejžar RR 1.00,36, 3. Tanja Blatnik TK 1.00.72. 8. Sanda Mladenovič TK 1.01.89, 10. Špela Potočnik TK 1.03.22: 200 m prsno: Alenka Kejžar RR 2.37,40, 2. Nataša Kejžar RR 2.43.43. 7. Alenka Jereb TK 2.53,31; 200 m delfin: Eva Breznikar LL 2.19.77. 2. Polona Rob RR 2.21,95, 5. Alenka Pire TK 2.29,29; 4 x 100 m mešano: Branik Maribor 4.28.29 (državni rekord). 2. Radovljica 4.32.32 (bolje od prejšnjega državnega rekorda). Rado Mladenovič Mednarodna zmaga pionirjev bleda promoline%j Pionirji Bleda so se konec tedna udeležili mednarodnega how skega turnirja v Pontebbi \ Italiji. V kategoriji do 13 let so se odličl izkazali, saj so prvi dan tekmovanja premagali mlado ekipo iz Pdja < tebbe z rezultatom 4:2. \ finalu pa ekipo Auronze z rezultatom 8 Vrstni red: I. Bled Promolinea. 2. Auronzo. 3. Pontebba. 4. Beljj Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Aljoša Janarja. za najborib šega vratarja pa Anžeta Ulčarja (oba Bled). • (vs) na SCOTT - MERIDA PRVAK Kranj, marca - Končala seje rekreacijska liga v hokeju. Prvak ge je postala ekipa Scott - Merida. Po besedah kapela ekipe Mar Cudermana je ekipa zmagala predvsem zaradi borbenosti in homoj V nosti. Za uspeh pa se moramo zahvaliti tudi našemu spon/orju - trj vini. ki prodaja kolesa znamke Scott in Merida, iz Kokrice. Druga je bila ekipa Pizzerija Oliva, tretja pa ekipa Profil - Jei nji V naslednji sezoni naj bi bila liga krajša, s končnim finalom r ■>„ kaj najboljših ekip. liga pa bo tudi razširjena za nekaj ekip. Izidi zadnjega 15. kola: Profil : Diskoteka Perla 5 : 3, Pro - Looko Jezersko : Pizzerj Oliva 5 : 6. Scott - Merida : Stari Dvor 5:2. L. Končni vrstni red: j 1. Scott - Merida 28 točk. 2. Pizzerija Oliva 19 točk, 3. Profil - i, . rala 18 točk. 4. Pro - Looko Jezersko 11 točk. 5. Diskoteka Perla- 0J točk. 6. Stari Dvor 7 točk. Najboljši strelec lige je Jože Ratnik - ekipa Scott - Merida, 20 1 lov, najboljši vratar pa Franci Draksler iz iste ekipe. jul na H- KEGLJANJE Slavko Zag) §^ Sk 10 Sava je že prvak Kranj, 8. marca - Konec tedna je bilo na sporedu predzadnje kolo gj C renjske kegljaške lige. Rezultati - Kranjska Gora : Bled 4872:475L. S.Jenko : Lubnik 5020:4868. Sava : Adergas 5057:5011, Triglav : Ehj K 5000:4782. Ljubelj : Jesenice 4801:4846. Pred zadnjim kolom vodi SI J va z 28 točkami, pred Jesenicami s 25 točkami. Tako je Sava kol jf pred koncem že gorenjski prvak. V zadnjem kolu pa igrajo: Jeseij ceTriglav, Adergas:Kranjska Gora, Elan Sava, Lubnik:Ljubel| Čl Bled :.Š.Jen ko. • T. Bolka U. AS LIGA - ženske | Kranj, 8. marca - Kegljačiče Triglava so v 20. kolu doma premj gale ekipo Adrie z rezultatom 2433:2352. S T NOGOMET Nogometaši SPZ Triglav pred pomladansko sezone! ClLJ: PRVA LIGA Kranj, marca - Nogometaši SPZ Triglava se vneto pripravljajo nadaljevanje prvenstva, saj se zavedajo priložnosti za ponovno uvrstit v prvo ligo. NK SPZ Triglav te dni zaključuje prvo fazo priprav na spomladanski del prvenstva. Po jesenskem delu jc ekipa zasedla prvo mesto v 2. ligi zahod in če ne bi bilo nekaterih spodrsljajev (predvsem tistega v Šmarjah nad Koprom proti Braniku), bi bila ekipa trdneje v vodstvu in bi se mirneje pripravljala za spomladanski del prvenstva. Tako pa jo čaka težko delo. saj se za prvo mesto in vstop v 1. ligo poteguje kar šest moštev. Vzdušje v klubu je delavno, poudarek je v glavnem na doseganju čim boljše fizične pripravljenosti igralcev. Poleg napornih treningov je ekipa odigrala nekaj prijateljskih tekem. Tekme so v glavnem služile za preverjanje psihofizičnih sposobnosti posameznih igralcev. Doseganje visoke psihične pripravljenosti je za mlado ekipo Triglava, igralci so v povprečju stari 23 let, zelo pomembno v boju proti drugim, precej bolj izkušenim ekipam. Najbolj zadovoljen med vsemi j p trener Dare Stenovec, ki je ekip prevzel jeseni. Z igralci nima sebnih težav. Na treningih pri no vadijo, na prijateljskih te mah pa že kažejo stopnjo prip vljenosti podobno tisti, ki jih jeseni pripeljala na prvo mest Spodbudno je tudi, da se pri a benem od igralcev ne pojavljaj skrb vzbujajoče poškodbe. Igral' predvsem negodujejo nad slab mi pogoji za njihovo vadbi Klub se sooča z velikimi probl mi pri zagotavljanju osnovn pogojev za vadbo (oprema je k' maj zadostna), kar je treba prip sati pomanjkanju denarja. Vel dar. želja po igranju v elitni drži vni ligi je tako močna v zaves vsakega igralca, da zaenkrat v vadijo, ne da bi težave na nj negativno vplivale. V nadaljevi nju priprav čaka ekipo predvsei igranje tekem, po možnosti z m' čnejšimi nasprotniki iz prve lig« Iztok Gole FLORJANČIC USPEŠEN V ITALIJI Kranj, 8. marca - Kokričan Matjaž Florjančič nadaljuje z uspe nimi igrami v Italiji. V 23. kolu sta se razšla njegov Cremonese in B< ri neodločeno 1 : 1 (1: 0). Florjančič je povedel domače v vodstvu v minuti, v 63. pa je izenačil Hrvat Zvone Boban. To nedeljo, v 24. kolu, pa je Cremonese gostoval v Veroni spet iztržil točko. Florjančič seje tudi tokrat vpisal med strelce. Ver na - Cremonese 2:2(1 : 1), strelci: Serena (20. min.). Radocioiu (6* za domače; in Florjančič (35.), Gualco (83.) za goste. __ . A. Gass i VATERPOLO PO PRVEM DELU V VODSTVU TRIGLAV V avstrijskem prvenstvu je bilo končano tekmovanje prvega d' la. Kranjski Triglav je brez izgubljene točke močno v vodstvu. Rezi* tati prvega dela so naslednji. Atse : Sv W6 22 : 11, Asvvv : Wbct 11 : 11, Donau : Lsk 16 : < Asvvv : Lsk 5 : 0, Donau : Wbct 8 : 14, Atse : Triglav 13:17, Wbct Atse 12 : 11. Svvvo : Asvvv 8:13, Triglav : Donav 5 :0, Triglav Asi 21 : 12, Wbct : Svvvo 19 : 11. Lsk : Triglav 8 : 29, Lsk : AsW6 11:1 Atse : Donau 20 : 8. Wbct : Lsk 12:9. Asvvv : Donau 19:10. SvW6 Triglav 11 : 23. Vrstni red po prvem delu: I. Triglav 12, 2. Wbct 9, 3. Atse 8," Asvvv 7, 5. SvW6 4. 6. Donau 2. 7. Lsk 0. V soboto in nedeljo se je začel drugi del tekmovanja. Celovšk SvW6 in Triglav sta nastopila na "domačem" bazenu v Celju. V sob< to so bili Celovčani poraženi s 18 : 21 z Gradčani. V nedeljo so se p" merili Triglav in Atse iz Gradca. Triglavani so brez naporov premj1 gali nasprotnika z 22 : 13 (4 : 2, 7 : 2, 7 : 6, 4 : 3). Nasprotnik se jim I dokaj upiral le v prvi četrtini, v drugi so Triglavani zaigrali dobro priigrali prednost 7 golov. V zadnjih četrtinah je trener domačih R1] do Cermelj dal priložnost mladim, kar je najbolj izkoristil Žiga Ba' derman in dosegel štiri zadetke. Triglav je nastopil v naslednji posti1 vi: Homovec, Hajdinjak 1, Košir. Balderman 4, Bečič. Čadež. Gani'1 1. Galič 1. Podjed, Širn 2, Peranovič 2. Šlromajer 6, Troppan 5. J. MarinČ«1 9! T orek, 10. marca 1992 p GLASOVA StotinkA 15. STRAN T GLAS v NAMIZNI TENIS •^Merkur uspešno 3H Super SNTL moški II. kolo: "■! Novotehna : Potrošnik 3 : 6. Incrad : Merkur 3 : 6. Kovina : Iliri-pija 9 : 0. Strojna : G. Radgona 7 : 2\ r\ Vrstni red po II. kolu: 'jj Kovina 24 (tekmo več). Potrošnik (M. Sobota) 20. Strojna - Ma-"Mribor 18. Merkur (Kranj) 8. G. Radgona 6. Ingrad (Celje) 6. Novoteh-jna (N. mesto) 6. Ilirija 2. Super SNTL - ženske - 9. kolo: Petovia : TKI Kemičar 7 : 2. Kov ina II. : Ilirija 3 : 6. Kovina I. : -Primev - Vrtojba 9 : 0. Pred zadnjim kolom je Kovina že prvak. Vrstni red pa je naslednji: Kovina I. 18. Primex - Vrtojba 12. Ilirija 10. Petovia 6, Kovina II. 4. TKI Kemičar 4. Re/ullati gorenjskih ligaŠev v predzadnjih kolih slov. lig: I. Moška SNTL - 9 kolo: Jesenice : Kajuh - Slovan 3 : 6. Vrstni red pred zadnjim kolom: Petovia 30, Melamin (Kočevje) 29. Vesna 20. NE Krško 16. Fužinar 16. Jesenice 14, Semedela 14. Kajuh - Slovan 12. Gorica I. TKI Kemičar O. I. ženska SNTL - 9. kolo: ŽNTK Ljubljana : Merkur 3 : 6. Rakek : Jesenice 2 : 7. Rakek : Merkur 5 : 4. ŽNTK Ljubljana : Jesenice 2 : 7. Vrstni pred zadnjim kolom: Kajuh - Slovan 26. Semedela 24. Vrtojba 20. Merkur 18, Jesenice 18, Vesna 10. Rakek 8, ŽNTK Ljubljana 8, Sevnica 0. J II. moška SNTL - 9. kolo: I Škofije - Scripta : Sava 4 : 5, Arrigoni : Križe 6 : 3, Škofja Loka : .Logatec 7 : 2, Arrigoni : Sava 6 : 3. Škofije - Scripta : Križe 7 : 2, škofja Loka : Primex 4 : 5. ^ Vrstni red pred zadnjim kolom: Primex 30, Preserje 28, Sava 24, ■ Škofije - Scripta 22, Škofja Loka 12, Arrigoni 12, Logatec 10, Križe 10, Sevnica 8, Tempo - Era 6. i Občni zbor konjeniškega kluba y Kranj, 9. marca - Konjeniški klub Kranj pripravlja ta četrtek, 12. g rnarca, ob 19. uri, redni letni občni zbor. Po poročilih o delu bo-0I do člani kluba spregovorili o planu za letošnje leto in opravili vo-:ii Htve. Občni zbor bo v sejni sobi št. 16 Občine Kranj. Vabljeni vsi ej Člani in prijatelji kluba.© (vs) STRELSTVO Strelsko prvaki s standardnim zračnim orožjem Kranj, marca - Občinskega prvenstva s standardno zračno puško in I pištolo se je v Kranju udeležilo 24 strelcev in strelk. S prišlo so tekmo-' vali samo člani, najboljši med njimi pa je bil Franc Peternel starejši. Tekmovanje s puško je potekalo v štirih skupinah. Jure Frelin in Darinka Smrtnik sta zmagala pri starejših tekmovalcih nad 20 let, med mladimi strelci pa sta se izkazala David Kovic in Andreja Malovrh. I Rezultati: Pištola - člani posamezno (od 600): 1. Franc Peternel st. 569 "Sava", 2. Franc Peternel ml. 561 "Sava", 3. Drago Rotar 540 "Sava", 4. Vinko Frelih 540 "Iskra", 5. Vinko Peternel 532 "Sava". Pištola - člani ekipno: 1. "Sava" 1670. Puška - člani posamezno (od 600): I. Jure Frelih 567 "Iskra". 2. Andrej Kne 560 "Iskra". 3. Jane/. Korent 552 "Stane Kovačič" Primskovo. 4. Boštjan Jalen 535 "Tone Nadižar" Planina/Cirče, 5. Jani Umnik 530 "Franc Mrak" Predoslje. Puška - člani ekipno: I. "Iskra" 1649, 2. "Tone Nadižar" 1537. Puška - članice posamezno (od 400): 1. Darinka Smrtnik "Omnia šport" 348, 2. Bernarda Lokar "Stane Kovačič" 338. 3. Sonja Hafner "Omnia šport" 327. Puška - Mladinci posamezno (od 600): I. David Kovic 510 'Tone Nadižar", 2. Marko Malovrh 492 'Tone Nadižar", 3. Jože Pišek 490 'Tone Nadižar", 4. Matej Colja 468 Tone Nadižar". Mladinci ekipno: II. SS 'Tone Nadižar" 1492 Puška - Mladinke posamezno (od 400): 1. Andreja Malovrh 355 'Tone Nadižar". B. Malovrh Novi občinski prvaki med mladimi strelci ka Andreja Malovrh, tesno za njo pa ji sledi sestrična Helena Malovrh s 367 krogi. Že na svojem prvem tekmovanju se je izkazal pionir Gregor Frelih, sin odličnega strelca Jureta Freliha. Rezultati: Mladinci ekipno: 1. 'Tone Nadižar" 1075, 2. "Franc Mrak" 1035, 3. 'Tone Nadižar" 1033, 4. 'Tone Nadižar" 966, 5. "Omnia Šport" 923. Mladinci - posamezno: I. Jože Pišek. 359, 2. David Kovic 358, 3. Urban Vitez 358. 4. Simon Bučan 354, 5. Marko Malovrh 349. Mladinke - ekipno: 1. 'Tone Nadižar" - Planina/ Čirče 1073, 2. 'Tone Nadižar" -Planina/Cirče 989, 3. "Tone Nadižar" - Planina/Cirče 862. Mladinke - posamezno: 1. Andreja Malovrh 370, 2. Helena Malovrh 367, 3. Darinka Žarn 336, 4. Ema Turnšck 335, 5. Alenka Kavčič 330. Pionirji - ekipno: I. 'Tone Nadižar" 493. 2. 'Tone Nadižar" 461. 3. 'Tone Nadižar" 452, 4. "Franc Mrak" 444, 5. "Tone Nadižar" 437. Pionirji - posamezno: 1. Damjan Sever 167. 2. Roman Zaplotnik 164. 3. Klemen Ogrin 164. 4. Primož Umek 162. 5. Gregor Frelih 156. Pionirke - ekipno: I. "Tone Nadižar" - Planina/ Cirče 483. Pionirke - posamezno: 1. Barbara Vitez 164. 2. Neva Nahtigal 161, 3. Tanja Zrinski 158. B. Malovrh Kranj, marca - Na centralnem strelišču na Hujah so se mladi kranjski strelci in strelke pomerili za naslove občinskih prvakov v streljanju s serijsko zračno puško. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je nastopilo kar 69 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih kranjskih družin in sekcij. Razveseljiva je udeležba predstavnikov strelske družine Omnia Šport, ki Je pred nekaj leti ostala brez strelišča, letos pa so uspeli ob pomoči ObSZ Kranj usposobiti strelišče v Prostorih zadružnega doma na Primskovem in spet pridno vadijo. Med dosežki posameznikov je lreba omenili 370 krogov od 400 kožnih, ki jih je dosegla mladin- SMUČANJE Državno prvenstvo za starejše deklice in dečke Zaradi pomanjkanja snega na Koroškem je Smučarski klub Crna izvedel prvi del državnega prvenstva za starejše deklice in dečke na smučiščih Pece na avstrijski strani. Sobota. 7. marca - slalom Starejše deklice: 1. Lavra Maric (Dolomiti), 2. Mojca Mikuž (Gorica). 3. Linda Benčič (Triglav). 4. Tina Bogataj (Alpetour). 5. Tina Zupan (Dolomiti). 6. Nina Bernik (Kr. Gora). 7. Barbara Kalan (Alpetour), 8. Tanja Jerman (Trbovlje). 9. Tonka Brumen (Branik). 10. Janesa Kalan (Triglav). Starejši dečki: I. Grega Sredanovič (Jesenice). 2. Dani Mattias (Vrhnika). 2. Matej Hajdinjak (Branik). 4. David Primožič (Tržič), 5. Milja Valen-čič (Triglav). 6. Tilen Trdan (Novinar), 7. Rok Ferjan (Bled), 8. Boštjan Božič (Alpetour), 9. Jernej Reberšak (Radovljica). 10. Jani Sodja (Bohinj). Nedelja. 8. marca - veleslalom: Starejše deklice: 1. Katarina Breznik (Dolomiti). 2. Laura Maric (Dolomiti), 3. Špela Bračun (Alpetour), 4. Tina Bogataj (Alpetour). 5. Lidija Bijol (Bled). 6. Petra Bručan (Dolomiti), 7. Mojca Mikuž (Gorica). 8. Katja Kavčič (Dolomiti). 9. Dalija Lorbek (Branik), 10. Tonka Brumen (Branik). Starejši dečki: 1. Marko Rataj (Branik), 2. Tomaž Hribar (Kamnik), 3. Mitja Kalin (Branik), 4. Miha Veronik (Novinar). 5. Dani Mattias (Vrhnika), 6. Rok Smolič (Triglav). 7. Jure Podlipnik (Alpetour), 8. Jure Ur-šič (Alpetour), 9. Tilen Trdan (Novinar), 10. Jaka Korenčan (Dolomiti). Tekmovanje se bo nadaljevalo v četrtek s superveleslalomom prav tako na Peci. Janez Šolar FlS VELESLALOM JURETU KOŠIRJU Podkoren - Kljub skorajda pravi pomladi je strokovnim delavcem Smučarske zveze Slovenije ob veliki pomoči žičničarjev Kranjske Gore uspelo spraviti pod streho mednarodni FIS veleslalom na smučišču v Podkorenu. Na startu se je zbralo 79 tekmovalcev iz Avstrije, Nizozemske. Hrvaške in Cila, največ pa je bilo domačih tekmovalcev. Mojstran-čan Jure Koširje ponovno dokazal, da je v odlični formi. Vodil je že v prvem teku pred Grilcem in Kuncem, v drugem je še povečal prednost, vrstni red najboljših treh je ostal nespremenjen. Vsi naši olim-pijci in drugi tekmovalci so se na tem tekmovanju izkazali, saj je bil prvi tuji tekmovalec Avstrijec na 15. mestu. S tem so si tudi precej izboljšali FIS točke. Rezultati: 1. Košir 1.41,06, 2. Grilc 1.41,62, 3. 1.41,72, 4. Miklavc 1.42.03. 5. Pavlovčič 1.42.80, 6. Brezavšček 1.42.96, 7. Stojanovič 1.43,59, 8. Slivnik 1.44.36. 9. Albreht 1.44.38. 10. Kobler 1.44.52 (vsi Slovenija). Več kot 2oo tekmovalcev na kurirskem smuku Podkoren - Organizatorji vsakoletnega Smuka karavanških kurirjev na Pristavi so zaradi pomanjkanja snega morali tekmovanje prestaviti na smučišče v Podkoren. Nastopilo je 209 tekmovalcev in tekmovale, in sicer članov Zveze borcev, učencev osnovnih šol, pripadnikov teritorialne obrambe, carine, civilne zaščite in policije. V posameznih kategorijah so zmagali: učenke 1. - 4. razred: Košir (Kranjska Gora), učenci 1.-4. razred: Šporn (Kranjska Gora), učenke 5. - 8. razred: Kolenc (Kranjska Gora), učenci 5. - 8. razred: Zupan (Kranjska Gora), člani do 30 let: Zupan, nad 30 let: Pogačnik, kategorija pripadnikov TO, CZ, carine in policije: Pesjak (TO Jesenice), mladinke: Pogačnik, članice ZB: Kokalj (Tržič), člani ZB do 64 let: King (Tržič), od 64 do 68 let: Lukanc (Tržič), nad 68 let:Šmid (Bled). J. Rabič Boštjan markun in maja šorli gorenjska prvaka V petek in soboto je bilo na osnovni šoli Matija Cop v Kranju prvenstvo Gorenjske za starejše deklice in dečke v šahu. Dečki so igrali 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 30 minut na igralca. Nastopilo jih je 22. Vrstni red: 1. Boštjan Markun (8.5 France Prešeren, Kranj). 2. Klemen Kavčič (7.5 Gostinska šola. Bled). 3. Peter Kovačič (7 Stane Žagar, Kranj), 4. Blaž Kosmač (6.5 Matija Cop, Kranj) 5. Adi Džuz-danovič (Stane Žagar, Kranj), 6. Tomo Kristane (Simon Jenko, Kranj). 7. Tadej Starčič (Cvetko Golar, Škofja Loka), 8. Marius Re-bek (Prežihov Voranc, Jesenice), 9. Zijad Gorinjac (Cvetko Golar, Škofja Loka) po 5. 10. Marko Kodorovič (Križe), 11. Almir Selimo-vič, 12. Simon Kostadinov (oba Prežihov Voranc, Jesenice) po 4.5, itd... Deklic je bilo 11, odigrale pa so 7 kol. Vrstni red: 1. Maja Šorli (6 Marija Cop, Kranj), 2. Jasmina Had-žič (5.5), 3. Manca Miko (4), 4. Saška Jekler (4) vse tri Prežihov Voranc, Jesenice, 5. Vesna Panič (4 Lucijan Seljak, Kranj), itd.. Po prvi trije so se uvrstili na državno prvenstvo. Aleš Drinovec ROKOMET Šešir : krog 19:15 (10:9) j^ladinci: David Kovic, Jože Pi-*ek, Urban Vitez. Škofja Loka Športna dvorana Poden. gledalcev 200, sodnika : Štern (Sevnica), Pajič (Krško). Šešir: Keše. Pokom 5, Berce, Mrak, Dolinar 1. Bajt 3, Derling 2, Cinku, Sokolov 3, F. Peternel, Blaznik I, Peternel; Krog: Roškar, Kolmanko 2, Prem 1, Varga 4, Lukač 5, A. Titan, Neloc. Kovačič, Virag, D. Titan. Legenič 1, Peterka. Rokomelaši Šeširja še naprej nastopajo uspešno, saj so dosegli že četrto zaporedno zmago in se še utrdili na tretjem mestu na lestvici. Tudi tokrat so prikazali na trenutke precej rokometnega znanja, pa tudi grobosti, ki so jim jo vsilili gostje, ki so na ta način želeli osvojili točki, ali vsaj eno. To jim jc kar lep del srečanja tudi uspevalo. V prvem polčasu je bil izid kar osemkrat izenačen, prednost pa so domači po odmoru prvič povečali, ko je bilo 11:9. Šešir pa nato, vse do 54. minute ni pridobil prednosti večje od dveh zadetkov. Celo več, gostje so se ponovno približali na zadetek zaostanka. Imeli so celo priložnost izenačiti, vendar je mladi vratar Keše odlično posredoval. Potem pa je prišlo do preobrata. Šešir je z dvema zadetkoma 17-letnega Pokorna priigral prednost treh zadetkov, Blaznik pa je povišal na 18 : 14. Do konca sta obe ekipi dosegli le še po en zadetek. Več moči pa so predvsem gostje namenili grobostim, domači pa jim na srečo niso ostali dolžni. Za zmago je treba pohvaliti prav vse, ki so sodelovali v tekmi, od igralcev do trenerja ter spremstva. Ločani so dokazali, da jih vsaj na domačem igrišču ni moč kar tako ustrahovati, mladi pa so pokazali lepe akcije, ki jih je občinstvo z navdušenjem pozdravilo. Prednjačili so predvsem Sokolov, Bajt, Derling in najboljši med domačimi Pokom. Šešir v naslednjem kolu gostuje v Črnomlju. D. Rupar Marcela Umnik, atletinja Letos bi rada skočila šest metrov Kranj, marca - Dobrih petnajst let je mladi atletinji iz Šenčurja, Marceli Umnik. V štirih letih treniranja atletinke je dosegla nekaj lepih rezultatov. Predvsem pri skoku v daljino ji trenerji in atletski strokovnjaki pripisujejo še lepo prihodnost. Da je to res, je dokazala na letošnjem dvoranskem državnem prvenstvu, ko je dosegla nov rekord za mlajše mladinke s skokom 5,78 metra. Sicer pa Marcela obiskuje prvi letnik gimnazije Šentvid -atletski oddelek. Kako te je pot pripeljala v atletski klub Triglav v Kranj? "Pravzaprav sem se za atletiko navdušila kar sama. Že v osnovni šoli v Šenčurju sem imela dobre rezultate, tako da so me starši pripeljali na štadion, v klub. To je bilo v šestem razredu. Dogovorili smo se s trenerjem, kdaj naj spet pridem in tako se je začelo. Letos sem se vpisala v šentviško gimnazijo, ki ima prilagojen program za športnike, tako da lahko tudi treniramo. Imamo šest ur športne vzgoje tedensko, vsi imamo status športnikov, sicer pa je program v šoli podoben kot na drugih gimnazijah." Koliko časa pa ti vzamejo treningi? "Na treninge hodim petkrat do šestkrat na teden. Najraje od vseh disciplin imam skok v daljino in šprinte. Vendar sem lani zelo malo tekla, saj sem bila poškodovana in sem večinoma le skakala. Sedaj pa tudi več tečem." Kakšne pa imaš načrte? "Seveda bi bila rada čimboljša, vendar je veliko odvisno od zdravja, če ne bom poškodovana. Letos bi rada šla na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v Seulu, to pa je odvisno od tega, če bom dobro skakala. Sicer pa se bom udeleževala različnih domačih prvenstev, različnih mitingov. Letos bi rada skočila šest metrov." Misliš, da je atletika res kraljica športov? "Mislim, da je, saj je osnova za vse druge športe. Povsod moraš biti hiter, spreten." —_,' • V. Stanovnik Simon Rudež, najhitrejši Slovenec Z 10,45 V BARCELONO? Bitnje - Po dveletni odsotnosti zaradi poškodbe se je kranjski atlet, sprinter na 60 in 100 metrov, Simon Rudež v lanski, zaradi vojne nekoliko okrnjeni sezoni, vrnil na atletske steze. Na nedavnem državnem prvenstvu je bil sicer drugi, vendar ima še vedno državna rekorda v teku na 60 metrov (6,81) in 100 metrov (10,51). Simon Rudež, doma iz Stražišča pri Kranju je sprinterice ponovno obul pred letom in pol kot član I BI. Olimpije. Njegovi treningi so trenutno usmerjeni v izboljšanje državnega rekorda in izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. Na atletsko stezo ste se vrnili v Ljubljani in ne pri kranjskem AK Triglav? Za odhod v Ljubljano sem se odločil predvsem zaradi boljših pogojev za trening, kajti tam je edina dvorana v Sloveniji, ki omogoča solidno vadbo tudi pozimi, kar pa je predpogoj za uspešno poletno sezono. Konec koncev pa sem poškodbo, ki me je stala dve leti, staknil ravno pri zimskem treningu na odprtem. Je bil povratek težak? V tem času, ko nisme nastopal, sicer nisem redno treniral, sem pa nekako ostal v kondiciji, saj sem eno leto igral košarko za Lipje iz Stražišča. Nekoliko več bom moral trenirati start, na moči pa sem precej pridobil ravno s treningom z utežmi. Slednjega imam trikrat tedensko, na stezi pa sem štiri do petkrat tedensko. Na nedavnem državnem prvenstvu ste bili šele drugi? S trenerjem sva se odločila, da v zimski sezoni ne bom nastopal in se bom raje pripravljal na poletno. Toda zaradi obveznosti do kluba sem nastopil na državnem prvenstvu, praktično iz polnega treninga z utežmi, zato kaj več tudi nisem pričakoval. Kljub vsemu sem z zimskimi pripravami zadovoljen, saj moja bazična forma še nikoli ni bila tako dobra. To se je pokazalo tudi na testiranjih in meritvah, ko sem na eni teh meritev dosegel najboljši letošnji slovenski rezultat na 60 metrov, 6.94. Je norma 10,45 in s tem Barcelona dosegljiva? Moj glavni cilj je izboljšanje državnega rekorda v teku na 100 metrov z rezultatom okrog 10,40, kar pa pomeni tudi morebitni nastop na olimpijskih igrah. Letos sva s trenerjem uvedla v plan treninga nekaj novosti. Na začetku pripravljalnega obdobja sem se s pomočjo preparatov Herba Life znebil nekaj odvečnih kilogramov, precej sem delal z utežmi, vadil na skočnosti, spomladi pa prideta na vrsto start in sam tek. Ves moj trening spremlja računalnik, tako lahko skozi meritve sproti spremljam svojo pripravljenost. Tak trening zna biti precej drag? To je res. Posebej če si sam svoj sponzor kot jaz, saj recimo celo vožnjo na trening v Ljubljano plačam sam. Sam iščem sponzorje naokrog, tako kot to počne večina slovenskih atletov. Zelo pomembne bi bile vsaj krajše priprave na Rogli recimo. A kaj, ko za šport, kot je atletika, v Sloveniji ni pravega posluha. • Igor Kavčič, foto: Peter Kozjek Balinarski klub na hrušici Hrušica - V tem kraju so lani s pomočjo nekaterih delovnih organizacij, zasebnikov, predvsem pa s prostovoljnim delom uredili balinišče, ob katerem se je začelo zbirati vse več ljubiteljev tega športa. Za letos imajo že obsežne načrte. Ustanovili so Balinarski klub Hrušica, ki ga vodi Valko O.štir, tehnični vodja je Stane Krivec. Prijavili se bodo za tekmovanje v drugi gorenjski ligi. Sedaj vabijo ljubitelje tega športa, da se jim pridružijo. Poleg tekmovalnega dela bodo balinišče namenili tudi krajanom za prijetno obliko razvedrila. J. Rabič SVET KRANJSKIH SINDIKATOV SINDIKAT BREZ STROKE BO NEBOGLJEN Časi ljubiteljskega sindikalnega aktivi zrna so za vedno minili. Učinkovito uveljavljanje in varstvo delavskih pravic na vseh nivojih danes zahteva že visoko strokoven pristop. Sindikati, ki tega še niso dojeli, postajajo ob nakopičenih problemih delavstva vsak dan bolj nebogljeni. Gromovniš-tvo, h kakršnemu so se ob pomanjkanju stroke sedaj zatekli nekateri sindikalni liderji, je piš v veter, pred katerim ne trepetajo ne vlada, ne delodajalci. Stavke sicer še vedno ostajajo močno delavsko orožje, vendar stavkati ni mogoče kar naprej in za vsako malenkost. Problemi pa so vsakodnevni in raznovrstni ter jih je treba učinkovito reševati sproti. Vsekakor je v sedanjih kaotičnih razmerah našega pravnega in gospodarskega sistema še vedno potrebno tudi nekaj sindikalnega gromovništva in pogostejše poseganje po skrajnih sredstvih delavskega boja. Brez tega bi nekateri, v evforiji poveličevanja t.i. podjetniškega duha in pravic ter pooblastil menedžmenta, interesov bivših lastnikov razlaščenega premoženja, političnega boja za oblast in drugih "velepomem-bnih" strateških vprašanj, na interese in pravice delavcev želeli kar pozabiti. S temi bi se najraje ukvarjali šele potem, ko bodo vsi vodilni delavci imeli menedžerske plače, bivši lastniki spet svoje premoženje, vsaka politična stranka pa svoj kos oblasti. Dokler bo tako, bo sindikat vsekakor moral večkrat zarohneti in temeljito zaropotati. Pa ne samo opozorilno. Toda to ni dovolj. Sindikat mora biti sposoben tudi za konstruktivno in učinkovito delovanje v okviru veljavnega pravnega sistema. Stavke, kot rečeno, niso za vsakodnevno rabo, posplošeno ugotavljanje problemov in objokovanje položaja pa delavcem kaj malo pomaga. Zlasti za reševanje vsakodnevnih problemov delavcev v bazi, t.j. na nivoju podjetja oziroma zavoda, je nekdanja univerzalna sindikalna demagogija v današnjih razmerah popolnoma neuporabna. Ko se je treba pogajati za vsebino podjetniške kolektivne pogodbe, voditi pravne in druge postopke zaradi individualnih ali kolektivnih kršitev pravic delavcev, konstruktivno sodelovati pri reševanju problema presežnih delavcev, dogovarjati in uveljavljati pravice delavcev ob stečajih itd., je potrebna stroka in ne zgolj dobra volja sindikalnih aktivistov. Zato bi morala biti krepitev skup- nih strokovnih služb ena od temeljnih usmeritev bodočega delovanja sindikatov podjetij, ki si le na ta način lahko krepijo tudi svoj lastni položaj v podjetjih. V Svetu kranjskih sindikatov je za tekoče reševanje zgoraj navedene individualne in kolektivne problematike delavcev in njihovih sindikatov v podjetjih že sedaj neposredno angažiranih pet diplomiranih pravnikov. V tem pogledu torej zagotovo nismo nebogljeni. Res pa je vprašanje, če bomo v sedanji sestavi glede na vsak dan večji obseg te problematike v prihodnje sploh še fizično sposobni pokrivati vse tovrstne potrebe. Mato Gostiša V LIPU BLED TEČE POSTOPEK POMIRJEVANJA V Lipu Bled je bila v oktobru lanskega leta podpisana podjetniška kolektivna pogodba. Kolektivne pogodbe nastajajo na podlagi pogajanja obeh strank, ki v postopkih sklepanja pogodbe zastopajo vsaka svoje interese, ki pa so različni in največkrat nasprotni. Zato se pojavljajo o istih vprašanjih in problemih zelo različna stališča in tolmačenja, kar lahko privede do sporov, ki jih vsaka stranka skuša razrešiti v svojo korist. Kolektivne pogodbe predvidevajo postopek pomirjevanja (konciliacije), v katerem naj bi pogodbeni stranki mirno razrešili spore iz kolektivne pogodbe. Izvršni odbor sindikata Lip Bled je tako predlagal uvedbo postopka pomirjevanja v zvezi z izvajanjem podjetniške kolektivne pogodbe Lip Bled. Postopek pomirjevanja je potekal 20.2.1992 na skupni seji delavskega sveta in izvršnega odbora sindikata ob prisotnosti predstavnikov Sveta kranjskih sindikatov. Do sporov v zvezi z izvajanjem podjetniške kolektivne pogodbe je prišlo zaradi različnih tolmačenj osnovnega osebnega dohodka, izdaje pogodb o zaposlitvi, osebnih dohodkov delavcev iz naslova delovne uspešnosti in medsebojnih pravic in obveznosti podjetja in sindikata. Obe strani sta izrazili pripravljenost za mirno reševanje nastalih sporov iz podjetniške kolektivne pogodbe in sklenili, da bosta takoj začeli s pogajanji za spremembo določb pogodbe, ki se nanašajo na sporna vprašanja. Aljoša Drobnič Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje PRAVNO POMOČ SMO PRIBLIŽALI ČLANOM Z namenom, da se pravna pomoč čimbolj približa delavcem in sindikalnim zaupnikom, je pravna služba Sveta kranjskih sindikatov organizirala pravne posvetovalnice tudi neposredno v nekaterih večjih podjetjih (Iskra na La-borah, Iskra v Savski loki, Sava, Planika). Pravno pomoč v teh podjetjih imamo organizirano praviloma dvakrat v mesecu, v Savi pa celo vsak teden. To seveda ne pomeni, da imajo člani našega sindikata le takrat možnost dobiti pravno pomoč. V primeru potrebe pridemo v REGISTRACIJA PODJETNIŠKIH^ KOLEKTIVNIH POGODB 1 Že v letu 1990 je republiška sekretarka za delo izdali navodilo o registraciji kolektivnih pogodb (Ur. list RS 30/90), K V se nanaša tudi na podjetniške kolektivne pogodbe, in sicer n« Kolektivne pogodbe, sklenjene za posamezne organizacije ozi roma delodajalce registrira pristojni občinski upravni organ. ZJ p^ občino Kranj je pristojen občinski upravni organ za gospo ^ darstvo. gj< Kolektivno pogodbo predloži pristojnemu upravnemu or Šei ganu v registracijo ena od pogodbenih strank, in sicer v petiljDa izvodih v roku petnajstih dni od dneva njene sklenitve. Pristoj upravni organ vpiše kolektivno pogodbo v register kolektivn pogodb in izda sklep o registraciji. Po vpisu v register upravi organ zadrži en izvod, po dva izvoda pa vrne pogodbenim strankama skupaj s sklepom o registraciji. Po preverjanju pri upravnem organu, pristojnem za g podarstvo v občini Kranj, smo ugotovili, da je registrirano M P< nekaj podpisanih podjetniških kolektivnih pogodb. Zato ponovj 21 no opozarjamo pogodbene stranke v podjetjih in organizacijah ^ kjer so pogodbe že sklenjene, naj nemudoma predložijo pod- ai pisane pogodbe v registracijo. Članice Sveta kranjskih sindi st katov, ki so že sklenile podjetniško kolektivno pogodbo, so dl Iskra Terminali, Iskratel, Iskra Števci, Iskra Mehanizmi Lip * niča, Iskra TSD, Variform, Exact, Alpetour - Potniška agencija st Alpetour Remont, Creina Mehanizacija, Sava Kranj, LIP Bled Z] IBI Kranj, Exoterm, Kokra, Mercator Kmetijstvo, Mercatoi Oljarica, Tehtnica, GKZ TZO Cerklje, Pekarna Kranj, Servis no podjetje, Gorenjska oblačila - delno, Gradbinec - delno it Cestno podjetje - delno. Pogajanja za sklenitev celotne podjetniške kolektivne po godbe so v teku v: Iskri ERO, Elektro Gorenjska, v Planiki Mlekarni, Varnosti, GG Kranj, v Gradbincu in Cestnem pod jetju. Pobudo za sklenitev pa so sindikati posredovali v Go| g renjskem tisku, Donitu Medvode, WO Kranj, v KOP-u iij ? Osrednji knjižnici. Jjj Majda Maček Jančič , p d SINDIKALNA HUMORESKA IZ NEKEGA ELEKTRO PODJETJA Pregled izhodiščnih dohodkov po tarifnih razredih za februar 1992 (bruto zneski) KOLEKTIVNE POGODBE Enostavna dela I. Manj zaht.dela II. Srednje zaht. dela III. Zahtevna dela IV. Bolj zaht.dela V. Zelo zaht.dela VI. Visoko zaht.dela VII. Najbolj zaht. dela VIII. Izj. pom. naj.zah.d. rx. SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPOD. 21.357 23.502 26.246 29.261 33.102 39.509 44.854 53.401 64.062 KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA 22.066 24.714 27.583 31.996 35.306 41.926 49.649 57.371 68.405 TRGOVINA 21.357 23.502 26.246 29.261 33.102 39.509 44.854 53.401 64.062 GOSTINSTVO IN TURIZEM 21.998 24.207 27.033 31.017 35.088 41.880 46.200 54.469 65.343 KEMIČNA, NEKOVINSKA IN GUMARSKA DEJAVN. 22.425 24.677 27.558 30.724 34.757 41.480 47.097 56.071 67.265 USNJARSKO-PREDEL. INDUSTRIJA 21.357 23.502 26.246 29.261 33.102 39.509 44.854 53.401 64.062 TEKSTILNA INDUSTRIJA 21.357 23.502 26.246 29.261 33.102 39.509 44.854 53.401 64.062 LESARSTVO 21.357 23.502 26.246 29.261 33.102 39.509 44.854 53.401 64.062 KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSP. 22.414 24.670 27.573 32.722 35.871 48.420 60.525 78.459 94.149 KMETIJSKA IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA 22.326 24.563 27.459 30.591 34.611 41.313 46.897 55.826 67.014 CESTNI POTNIŠKI PROMET 22.037 24.096 26.865 30.311 34.067 44.506 60.436 74.219 ---- CELULOZNA, PAPIRNA IN PAPIRNA PREDELOVALNA 23.566 27.100 30.635 34.170 40.061 51.844 61.270 77.170 89.549 Rast življenjskih stroikov v januarju 1992 ]• bila 13,1 odstotka. Upoštevana rast Izhodiščnih osebnih dohodkov po eskalacljskl klavzuli SKP je 11,98 odstotka. podjetje kadarkoli, delavci pa se lahko vsak dan zglasijo tudi na sedežu Sveta kranjskih sindikatov. Za primer si oglejmo, kako je organizirana pravna posvetovalnica v podjetjih Iskre na Laborah: Pravna pomoč je vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, in sicer prvo sredo popoldne od 13. do 16. ure, tretjo sredo pa dopoldne od 9. do 12. ure, vsakokrat v pisarni sindikata "IskraTEL". Del časa običajno namenimo izmenjavi mnenj in predlogov s člani izvršnega odbora ali s predsedniki sindikatov oziroma s sindikalnimi zaupniki posameznih podjetij. Večina časa je seveda namenjena individualnim razgovorom z delavci. Da ne bi bilo nepotrebne izgube časa, sindikalni zaupniki vsakokrat predhodno evidentirajo interesente za pravno pomoč in sestavijo časovni razpored. S tem je vsakemu delavcu zagotovljen sprejem pri pravnem poverjeniku ob točno določenem času brez čakanja. Izguba delovnega časa je minimalna. Od septembra lani se je na pravni pomoči zvrstilo že precejšnje število delavcev, ki so potrebovali pomoč pri razrešitvi različnih problemov, večinoma s področja delovnih razmerij. Zanimanje delavcev kaže, da je bila odločitev za tovrstno obliko pravne pomoči pravilna. Breda Milic Bil je sindikat podjetja s centralo v Ljubljani Pa so člar videli, da je treba marsikaj postoriti tudi znotraj podjetja, in n samo v Ljubljani, ter so se včlanili še v Svet kranjskih sin dikatov. Velika večina Peščica pa jih je ostala na starem i> tako sta v podjetju nastala sindikat in sindikatek Sindikatu si v Ljubljani takoj povedali, da je grdi raček in ga ne marajo, 6 bo tudi kranjski Našel sije drugo republiško centralo ter osta tudi kranjski, sindikatek pa samo ljubljanski. In nato stt sindikat in sindikatek v podjetju začela "vzorno" sodelovati Sindikat se je takoj začel pogajati z vodstvom podjetja H sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe, da bi delavcem ti boril več pravic, kot jih daje panožna. Tudi predsednik sift dikatka ni dovolil, da bi ga pozabili, in od vsega začetka tud on pridno hodi statirat na pogajanja Ko se je sindikat ni delavskem svetu boril za več deset pritožb delavcev zopd sklepe o razporeditvi, se je v boj vrgel tudi predsednik sindikai\ ka. Da ne razume, je povedal, zakaj se ljudje sploh pritožujejo! ko pa ni nihče na slabšem kot prej. Pa tudi pri drugih pro\ blemih v podjetju sta sindikat in sindikatek tako "prijetno sodelovala v boju za delavske pravice. Kljub tej idili pa je sindikatek že ves čas nekje na tiheff slutil, da je v resnici le on tisti pravi in poklicani borec zt delavske pravice. Samo dokazati tega nekako ni in ni mogell Potem pa je prišla panožna stavka in z njo sindikatkova veliki priložnost. K stavki je pač pozvala njegova centrala, on pa st hitro okrasil s tujim perjem in po podjetju nemudoma izobesi plakate z napisom: »Upamo, da ste v teh težkih časih, kijft preživljamo delavci, vendar tudi spoznali, kateri sindikat * podjetju je tisti, ki se resnično bori za interese vseh delavcev, jt reprezentativen in lahko terja., itd. EDEN DRUG'M^ OGENJ DAJMO* »Živel sindikatek!« so rekli delavci Do naslednje stavke lahko zdaj spet mirno zaspi. Jože Antolin Območni samostojni sindikat, ki se zna pogajati in zaščititi svoje člane SVET KRATUSKIH SITiDIKATOV f\ Torek, 10. marca 1992 J Vse več spolnega nasilja nad otroki KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 17. STRAN GLAS Nerazumljeni tihi klici na pomoč k V Sloveniji so v zadnjih desetih letih odkrili 990 kaznivih dejanj - samo lani 93 - spolnega NESREČE nasilja nad žrtvami, mlajšimi od 14 let. zi A Kranj, 9. marca - Dva pretresljiva primera spolnega nasilja nad ^ lastnimi otroki, ki so ju gorenjski kriminalisti raziskali pred kratkim, in bojazen, da bo morda že jutri pred nas razgrnjen že nov tra-I gičen umor otrokove duše, terja, da o tej občutljivi problematiki za-)fj venjamo govoriti bolj odprto in pogosto. Čeprav nezaželena, je del j| našega življenja, pred katerim ne moremo (več) zatiskati oči. S splošnim porastom kaznivih dejanj v Sloveniji se povečuje tudi spolno nasilje nad otroki, obenem pa se zaradi večje osveščenosti ljudi povečuje tudi število odkritih primerov. Prav zato se je policija Posebej pripravila in se organizirano lotila problema spolnega nasilja nad žrtvami, mlajšimi od 14 let. Dejstvo - žalostno ali ne - namreč je, da večino storilcev odkrije prav policija, da so šole, centri za socialno delo in sosedje slabši opazovalci in da so le v osemnajstih odstotkih primerov spregovorile Žrtve same. Gorenjski posvet je bil pred meseci v Kranju, problem spolnega nasilja je skušal predstaviti z različnih vidikov, na njem so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, od sodnikov, zdravnikov, do socialnih delavcev, psihologov, učiteljev. Ker največ primerov spolnega nasilja nad otroki še vedno odkrije policija, kriminalistična inšpektorica Katja Bašič iz Uprave kriminalistične službe pri ministrstvu za notranje zadeve opozarja, da je treba predvsem starše in otroke pa tudi vse druge, ki ta dejanja lahko odkrivajo in preprečujejo, seznaniti z nekaterimi dejstvi. Kar v 85 odstotkih je storilec spolnega nasilja nad otrokom član otrokove ožje družine ali kdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa. 94 odstotkov storilcev je moških. Žrtve so veliko pogosteje deklice kot dečki, med žrtvami so otroci vseh starosti, celo dojenčki. Spolni napadi na otroke se pojavljajo v družinah vseh vrst, zato ne veljajo trditve, da se to dogaja lev revnejših in neizobraženih okoljih. Spolni napadi se običajno ponavljajo in lahko trajajo več let. Katja Bašič opozarja, da policija spolno nasilje nad otrokom navadno odkrije posred- en spolnem napadu na otroka govorimo, kadar odrasli ali nekdo, ki je starejši od otroka, uporabi svojo moč, avtoriteto in vpliv nanj ter izrabi njegovo zaupanje in spoštovanje, da ga zavede v spolno dejavnost. Pri tem se odrasli lahko poslužuje prevare, podkupnine, grožnje in včasih tudi fizične sile. Spolni napad na otroka je zločin, je zapisano tudi v posebni brošuri z naslovom Spolni napad na otroka, ki so jo pripravili na ministrstvu za notranje zadeve. Brošuro so predstavili na lanskem sejmu Varnost-Security v Ljubljani, namenjena pa je predvsem otrokom vzgojiteljem. Hkrati je policija začela tudi z organiziranimi posveti na to temo. Zabodla hčer in tuje dekle Jesenice, 9. marca - 35-letna Jeseničanka A. U. je v petek, 6. marca, s 13 centimetrov dolgim kuhinjskim nožem zabodla šestletno hčerko, nato pa še njej neznano šestnajstletno dekle. A. U. je šla nekaj po peti popoldne s hčerko na sprehod. Med potjo je srečala prijateljico.in skupaj sta odšli v Korotan na pijačo. Ko sta kasneje s hčerko prišli domov, sta se sprli -kriminalisti še ne vedo, zakaj - mati je v jezi pograbila kuhinjski nož in hčer zabodla v desno stegno. Ko je videla, kaj je storila, je hčerko odpeljala v zdravstveni dom. Pot sta ji prekrižali dve šestnajstletni dekleti, ki sta se pogovarjali. Brez vzroka je A. U. prišla k eni od njiju, vzela nož in jo zabodla v hrbet. Dekle je sprva mislila, da jo je samo udarila, šla je domov, ker pa se je vedno slabše počutila, se je tudi ona napotila k zdravniku. Sele ta je ugotovil, da je zabodena. Nesrečno dekle so takoj operirali, ker se je kri zlila v trebušno votlino, odstraniti so ji morali tudi vranico. Kako bo z njo, se še ne ve. Proti A. U. so kriminalisti napisali ovadbo na tožilstvo. Utemeljeno jo sumijo kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe. • H. J. Ovadba proti poslovodji Petrolove trgovine "Manjka" 6000 pnevmatik Kranj, 9. marca - Vodja oddelka za gospodarski kriminal v gorenjski UKS Pavo Ivankovič je povedal, da so v petek pripeljali k preiskovalnemu sodniku (bivšega) poslovodjo Petrolove trgovine na Laborah Vinka K. Sodnik je odredil pripor. 59-letni Vinko K. je utemeljeno osumljen kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Vinko K. je bil poslovodja več kot trideset let. Kriminalisti so na pobudo Petrola raziskali poslovanje samo za leto 1991, kjer so v poštenost poslovodje posumili zaradi nenavadno visokih cen savskih pnevmatik, ki so jih prodajali v Pe-trolovi trgovini na Laborah, nasproti bencinske črpalke. Izkazalo se je, da finančna evidenca za lani nabavljenih 14.000 pnevmatik "stoji", pri denarju primanjkljaja ni bilo. Po materialni evidenci pa so kriminalisti s pomočjo Petrolove revizijske skupine ugotovili, da je v neznano izginilo 6000 pnevmatik, vrednih najmanj 6,7 milijona tolarjev, primanjkljaj za teh 6000 gum pa je poslovodja prikril tako, da je za tiste, ki so jih prodali v trgovinah, nastavljal višje cene, kot so bile v resnici. Evidence, kam je izginilo neevidentiranih 6000 gum, ni. Prodajalci niso imeli vstopa v skladišče v Čirčah, ključ je imel samo poslovodja, ki je očitno iz njega oddajal pogrešene pnevmatike kupcem, denar zanje pa spravljal v svoj žep. Nekaj kupcev so kriminalisti že dobili, druge še iščejo. no, prek nekega drugega neobičajnega otrokovega dejanja. To je lahko beg od doma, nasilje nad vrstniki, mladoletna prostitucija ali kakšna druga oblika kaznivega dejanja, ki ga zagreši mladoletnik. Poleg policije se s problemom spolnega nasilja nad otroki pri nas organizirano ukvarja le malo ljudi, saj gre zamanj znana kazniva dejanja, o katerih se do pred nekaj letih pri nas skoraj ni govorilo. Po besedah Nataše Goršič • Končnik, specialne klinične psihologije iz Svetovalnega centra za starše in mladostnike v Ljubljanice zlasti pomembno, da imajo otroci pravočasno dovolj informacij o tem, kaj se jim lahko zgodi. Vedeti morajo, da je spolna zloraba izredno nevarno dejanje in da morajo o tem takoj povedati staršem, učiteljem ali komu drugemu, ki mu zaupajo in ki jim lahko pomaga. Otroci morajo vedeti, da za takšno dejanje sami nikoli niso odgovorni. Nataša Goršič - Končnik pravi, da je zelo zmotno prepričanje, da so storilci kaznivega dejanja spolnega nasilja nad otroki bolni ljudje. Res pa je, da gre v večini primerov za ljudi, ki se težje spopadajo s problemi življenja, pogosto imajo težave z zaposlitvijo, alkoholom in podobno, težave imajo tudi v svojih običajnih spolnih stikih. Svet doživljajo kot ogro-žujoč in nevaren, v otrokovi družbi pase počutijo manj ogrožene. Žrtev praviloma sama išče izhod in skuša bližnjim na različne načine sporočiti, kaj se ji Strokovnjaki opozarjajo, da matere pogosto vedo, kaj se v družini dogaja, vendar niso sposobne ničesar storiti, ker ne znajo ali si ne upajo. Tudi življenje družine, kjer prihaja do spolnega nasilja nad otroki, je dostikrat specifično. Običajno gre za zelo zaprte družine in pogosto noče nihče videti, kaj se v resnici dogaja. Prav zato je toliko pomembneje, da se o teh problemih govori in z njimi seznani čim širši krog ljudi, ki lahko žrtvi pomagajo. dogaja. Prav zaradi nepoznavanja se pogosto zgodi, da tisti, ki so jim ti tihi klici na pomoč namenjeni, le-teh ne opazijo ali jih ne razumejo prav. Znaki, da je nekaj narobe in da se z otrokom dogaja nekaj hudega, so običajno: huda potrtost, nenaden padec učnega uspeha, samomorilski poskusi, beg od doma, za otrokovo starost preveč zrelo seksualno vedenje, neobičajen strah pred moškimi, nesposobnost navezovanja normalnih stikov z vrstniki in podobno. Le z osveščenostjo, znanjem in sprotnim obveščanjem javnosti o pojavih spolnega nasilja nad otroki bo mogoče ta dejanja preprečevati ali jih vsaj zgodaj odkrivati. Koliko otrok doma trpi zaradi izživljanja tistih, ki naj bi jih imeli radi, in ki jih prizadenejo bolj kot vsaka javna beseda, ni znano. Predvsem zato ni čas za lice-merno sprenevedanje in osuplo zgražanje; "neokusnosti", če uporabimo milo besedo, se dogajajo in so "neokusne"... • H. J. Fanta zlorabila mladoletnico Kranj - Kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, sta utemeljeno osumljena 22-letni B. M. in njegov kompanjon. Sredi januarja je deklica, stara blizu štirinajst let, doma iz neurejene družine, pobegnila od doma. Tavala je po kranjskih lokalih. V enem od lokalov ji je B. M. začel ponujati alkoholne pijače. Deklici je bilo slabo, zato jo je fant prijazno povabil, naj prespi v njegovi hotelski sobi, češ da njega ponoči ne bo, ker mora na delo. Dekle je ponudbo sprejela. B. M. je odšel, vendar se je kmalu vrnil in slabotno dekle spolno zlorabil. Za njim je prišel v sobo še en starejši mladoletnik in storil isto. S štedilnika spet zagorelo Kranj, 9. marca - Požari v naravi so še kar aktualni. Kranjski poklicni gasilci so 4. marca gasili gorečo steljo ob robu gozda v Čirčah, 6. marca zvečer je gorela trava ob Poti za krajem na Orehku ter ob robu gozda pri brunarici na Ko-krici, naslednji dan je bil ogenj na divjem smetišču sredi gozda v Šenčurju, 8. marca pa je znova gorelo pri kranjskem pokopališču. Sicer pa so imeli kranjski gasilci opraviti z ognjem še 5. marca, ko je na Škofjeloški cesti gorel tovornjak in 6. marca, ko se je v stanovanju na Puharjevi (Planina) razlila mast po štedilniku ter se vžgala. Gasilci 5. marca zapirali še vodo v Bitnjah, v Martinj vrhu pa s tatro reševali tovornjak, naložen z lesom, ki je zlezel pod cesto. • H. J. SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, KO SPOZNAŠ ME - TE ZAMIKA..? zaLla TRGOVINA S KONFEKCIJO IN ITALIJANSKIM JEANSOM EMANUEL DELOVNI ČAS: vsak dan od 8.-19. ure sobota, od 8.-12. ure ZALLA TRGOVINA Kranj Delavska 19 (Stražišče - poleg trgovine Zapravljivček) S ceste zaradi drugega voznika Hrušica - Neznani voznik je z avtom celjske registracije 7. marca ob 13.15 vozil po magistralki od Kranjske Gore proti Jesenicam. Zunaj Hrušice, za križiščem proti industrijski coni, je dohitel voznika opla vectre Roberta Zupančiča, starega 25 let, z Jesenic. Neznanec ga je prehiteval tako tesno, da se je Zupančič umaknil skrajno desno, po prehitevanju pa je neznanec zapeljal tik pred njegov avto in nenadoma zmanjšal hitrost. Zaradi hitrega zaviranja je Zupančičev avto začelo zanašati, prek ceste je trčil v nasip jarka, se prevrnil ter zadel še v nosilni drog prometnega znaka. Na srečo ni bil nihče v avto ranjen. Istega dne približno ob štirih popoldne so kamniški policisti v Tuhinjski dolini ustavili voznika suzukija swift Josipa Belaca iz Novalje na Pagu. Ker so posumili, da je on zakrivil prometno nezgodo na Hrušici, so ga predali kranjskim policistom, ki so sum potrdili. Čelni trk Škofja Loka - 6. marca ob 5.40 je 40-letni Marjan Milatovič iz Radovljice peljal iz Kranja proti Škofji Loki. V Sv. Duhu pri hiši št. 93 je nenadoma zapeljal v levo, tedaj je iz nasprotne strani pravilno pripeljal Anton Novljan, roj. 1942, iz Škofje Loke. Vozili sta trčili. V nezgodi je bil hudo ranjen voznik Novljan, njegova sopotnica in povzročitelj nezgode pa lažje. Reševanje v gorah Jezersko - V petek, 6. marca, zjutraj so šli Bojan Homar, Alenka Jerala in Darja Zaplotnik, doma iz okolice Kranja, plezat prvenstveno smer v Koroško babo, ki po težavnosti sodi v 3. do 4. stopnjo. Prvi je plezal Homar, za njim Jeralova in zadnja Zaplotnikova. Na približno polovici poti do vrha gore so zaradi varnejšega plezanja naredili sidrišče. Okrog pol ene je Ho-marju dobrih deset metrov nad sidriščem spodrsnilo, zdrsel je kakršnih 30 metrov po steni, nakar sta ga soplezalki zadržali. Pri padcu se je Homar ranil, tako da sam ni mogel sestopiti. Vsi trije so ostali v steni in klicali na pomoč. Klice je ob pol petih popoldne slišal Milan Šenk z Zg. Jezerskega, član GRS, ki je takoj obvestil kolege. V reševalni akciji je sodelovalo trinajst reševalcev GRS Jezersko in dva policista iz Preddvora. Homarja so odpeljali v UKC. V požaru poginila živina Podporezen - V Podporeznu je 6. marca zagorelo v hlevu Ferdinanda Freliha. Požar je povzročila električna žarnica za ogrevanje mladičev. V požaru je poginilo več glav govedi, prašičev in 60 kokoši. Škoda je ocenjena na 650.000 tolarjev. Udarila ga je elektrika Železniki - V nedeljo, 8. marca, so monterji Elektro Gorenjske delali pri razdelilni transformatorski postaji v Železnikih. Ker je bila pod napetostjo, so prek zveze sporočili, naj jo izklopijo. 57-letni Alojz Jošt, doma iz Naklega, je po lestvi prišel preblizu celici, ko je bila še pod napetostjo. Elektrika ga je udarila, ranjenega so odpeljali v UKC.# H.. J. KRIMINAL Kraja pod oknom spalnice Cerklje - Neverjetno, kako vse bolj drzni postajajo tatovi. Zgodilo se je v noči s 7. na 8. marec. Pred hišo na Mlakarjevi v Cerkljah je bil parkiran jugo 45. Neznanec je prišel do avta, z njega od-montiral prednje vetrobransko steklo, brisalce, akumulator, pokrov motorja, masko, prednji kolesi in žarometa in z ukradenim zginil. Lastnika juga je prikrajšal za najmanj 45 tisočakov. Izpulil torbico Kranj - Dva neznanca sta 5. marca nekaj po osmi zvečer ženski, ki je šla peš po Ručigajevi mimo trgovine Cekinček, ukradla torbico. Eden od njiju je pritekel k njej, ji z rame potegnil torbico in zbežal skupaj s "sodelavcem". Tudi za njima še pozvedujejo. Kam je odpeljal rdeči audi? Kranjska Gora '- V nedeljo, 8. marca, od polnoči do 8.45 zjutraj je s parkirišča pred hotelom Kompas v Kranjski Gori izginil osebni avto audi 80 coupe rdeče barve, reg. oznaka UD 688-821, letnik 1991, last italijanskega državljana. Neznanec ga je odprl, spravil v pogon in odpeljal v neznano. Avto je vreden 2,450.000 tolarjev. Tarče osamljene hiše Bled - Osamljene hiše in vikendi na obrobju od Begunj proti Žirovnici ter od Bleda do Ribnega so zadnje čase dokaj pogoste tarče za zdaj še neznanih vlomilcev. Zadnji vlom se je zgodil 6. marca, ko je neznanec iz vikenda v Begunjah odnesel nekaj pijače in brusilko. DKriminalisti dopuščajo možnost, da se za kaznivimi dejanji skrivajo brezposelneži, ki prihajajo na Gorenjsko od drugod. Policisti iz Tržiča, denimo, so pred dnevi prijeli R. M. iz Apač, kije vlomil v shrambo v kleti hiše ter odnesel hrano in pijačo. Klatež je prišel s ptujskega konca. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED objavlja javno dražbo osnovnega sredstva - buldožer TG 100, ki bo v četrtek, 12. marca 1992,ob 10. uri v Avtoparku na Rečici pri Bledu. Oznaka stroja: buldožer TG 100 invent. št. 6701 letnik izdelave 1982 št. motorja 9920 št. šasije 21853 Cena: 8.200 DEM v tolarski protivrednosti na dan dražbe. Pred licitacijo morajo kupci plačati desetodstotno varščino. Informacije po telefonu: 064/77-361, komerciala GG Bled. '^■'^^■^KGLAS 18. STRAN Torek, 10. marca 1992 -' T ŠKOFJA LOKA VABI Združite obisk starega in lepega mesta Škofje Loke z ugodnim nakupom v proizvodnih trgovinah neposredno pri proizvajalcih v industrijski coni. . Škofja Loka leži 25 kilometrov od Ljubljane in 10 kilometrov od Kranja. Če nimate svojega prevoznega sredstva, se lahko pripeljete k nam z avtobusom ali vlakom. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL KARTONSKA EMBALAŽA PRI PRODAJI VAŠIH IZDELKOV VAM STOJIMO OB STRANI telefon: (064)631-232 EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA KkqJ Smo proizvajalci težke konfekcije predvsem: • ženskih in moških plaščev • ženskih kostimov in jaken tel. 064/631-721 V naši industrijski prodajalni lahko kupec kupi naslednje izdelke: — odeje — zglavnike — pregrinjala — posteljne nadvložke — spalne vreče, športne torbe, ležalke, toaletne torbice — otroški program (odejice, vrečke za spanje in voziček, baby torbe, torbe za igrače, previjalne podloge in podloge za tla). Tovarna prelitih odaj, p.o. škofja Loka tel 064/632-251 ODEJA TEI industrija termičnih izolacij škofja loka p.o. Proizvodni program — kamena volna - termotervol — tesnilne mase - kiti — armirani poliester Uporaba: — toplotna, zvočna in protipožarna zaščita v gradbeništvu, industriji in ladjedelništvu Sporočila: — naravni material — negorljivost — vodoodbojnost — paroprepustnost — varčevanje z energijo — ekologija tel hc 064/631-151 telefax 064/632-957 maloprodaja tel 064/631-602 Idth maloprodaja telefon: 064/631-301, telefax: 064/631-551 v maloprodaji vam nudimo: • zamrzovalne skrinje • hladilne in zam omare • hladilne vitrine • hladilni pulti • klimatske naprave • toplotne črpalke Naie Izdelke potrebujete skozi vse leto. standardna ponudba: LOKA VOLNA LOKA JERSEY LOKA PREJA Dodatna ponudba — otroške, ženske in moške nogavice — oblačila za dojenčke in otroke — brisače in kuhinjske krpe — dodatki za šivanje teleton: 064/632-461 0 MJELOVICA Lesna industrija Okna TERMOTON in JELOBOR, polkna, rolete, žaluzije, notranja, vhodna in garažna vrata, stanovanjske in počitniške hISe, večnamenski objekti, montažne pregradne stene, pregradni panoji, vrtne garniture, stenske mizice, cvetlična korita, sestavljivi regali, stenske in stropne obloge, strešna okna, podstrešne stopnice, harmonika vrata... telefon: 064/631-241 fax: 064/632-261 kmetijska zadruga ® škofja loka NUDI: — mleko, mlečne izdelke — gnojila, krmila, razna semena, zaščitna sredstva za varstvo rastlin, — kmetijske stroje in orodje za vrtičkarje — prevoze in storitve mehanične delavnice — gradbeni material, material za centralno kurjavo, vodovodni material, elektromaterial, les in lesne izdelke tel 064/620-749 621-849 Ul inštalacije ŠKOFJA LOKA vam v novi prodajalni nudi: — elektroinstalacijski material — material za centralno kurjavo — vodovodni material — peči na trda goriva "LOKATERM" — svetovanje pri nakupu materiala za adaptacijo in novogradnjo — montažo nabavljenega materiala — brezplačno dostavo v Škofji Loki in bližnji okolici teleton: 064/632-028 064/631-271 BODITE POPOLNI S KLOBUKOM NA GLAVI TOVARNA KLOBUKOV Ponujamo vam: — damske klobuke — moške klobuke — klobuke in kape iz blaga telefon 064/631-451 LOŠKA INDUSTRIJA MESNO PREDELOVANJE OPREME IN STROJEV telefon 064/631-471 proizvodnja individualnih in serijskih strojev in opreme za investicijsko izgradnjo živilsko-predelovalne industrije, njihovih sestavnih delov in storitev linija klanja in predelave mesa projektiranje, konstruiranje in inženiring strojev in opreme za lastne potrebe in tuje naročnike montaža in servis LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. ŠKOFJA LOKA tel. 064/632-181 Lesno stavbarstvo: Montažne hiše GMH, strešne in mostne konstrukcije, odri in opaži, gospodarski objekti, brunarice Mizarstvo: okna, vrata, panoramske stene, montažne predelne stene in stropi, stopnišče, vse vrste lesenih oblog, elemente za balkone, pohištvena masivna vrata, masivno pohištvo in notranja oprema, žagan les Podjetje prevzame najzahtevnejše naloge in jih korektno in pravočasno opravi Podjetje LOKA prodaja živilsko in neživilsko blago na veliko in malo Prodajalne ima na prostoru, ki ga omejujejo mesta Ljubljana, Tržič, Železniki in Ziri Posebej pa priporočamo nakup v novem blagovnem centru v Medvodah Od naših izdelkov pa priporočamo nakup izvrstne LOKA kave. loška pekarna škofja loka pečemo vse vrste kruha, slaščic in 10 vrst odličnih piškotov izdelujemo torte po naročilu tel. 064/632-541 ŠKOFJA LOKA D.O.O. — servisiranje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov *•!« 06*/632-i2i — tehnični pregledi in registriranje vseh vrst vozil — trgovina z rezervnimi deli — pripravljamo tudi prodajo osebnih avtomobilov /T^ znamke FIAT v škofji Loki in na Bledu 1H/ Torek, 10. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 19. STRAN @©IMg5!MJ©IEIIGLAS Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave 2a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, 2a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! Panasonic in CANON: telefaxi, telefoni ter fotokopirni stroji Po ugodnih cenah. VRBA d.o.o. Kranj, tel.: 218-454_ Kmečki stroj škofja Loka ponuja po ugodnih cenah kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, traktorske gume, akumulatorje Vesna, semensko koruzo PC 272 in 318 ter eva. Velika izbira rabljene kmetijske mehanizacije. Tel.: 064/622-575 Svetovanje po telefonu Center za socialno delo v Kranju sporoča, da še vedno izvaja svetovanje po telefonu. Pokličete lahko ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih popoldne med 16. in 18. uro. Po telefonu 064/213-581 se bodo oglasile Darja, Lidija, Barbara ali Mojca. Zagotavljajo anonimnost. MALI OGLASI @217-960 APARATI STROJI NAKLADALEC traktorki prodam. g- 061 -472-576_2915 Prodam ročno KOSILNICO za 4000 SLT. « 70-308_2932 Prodam barvni TV HITACHI, star 5 let. «6.M-7K4_ GR. MATERIAL Ugodno prodam IZOTEKT Villas, 240 kvad.m. (24 rol). « 45-316 ali 45-317_2884 Rabljeno strešno cementno OPEKO poceni prodam.« 633-060 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO z vse stopnje* 310-803 2913 KUPIM Kupim STANOVANJE do 60 kvad. m. na relaciji Radovljica - Kranj. « 065-89-644 2926 064/ 211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19.-22. URE LOKALI PROSTOR, 30 kvad. m. oddam za skladišče, « 312-259_2763 Prodam ali sprejmem partnerstvo v specializirani TRGOVINI z odlično vpeljanim programom, na Jesenicah in v Kopru. « 064/79-933 PEDIKURA IN UMETNI NOHTI ALMA NAIL Vodopivčeva 13 - Mohorjev klanec, Kranj, tel.: 221-771 NOVO • NOVO TRGOVINA "SKOKlCA» KRANJ, Gregorčičeva 8 (nasproti trgovine Chemo) - voziček kombiniran s premičnim ročajem R0KY • voziček kombiniran s stabilnim ročajem TRIBUNA - voziček - globok TRIBUNA - previjalna mizica - stajica okrogla - stajica oglata - posteljice lesene in zložljive, zibke, hojice, nahrbtniki, avtosedeži, tekstilni izdelki, ročna dela, otroška kozmetika ter KOMPLETNI PROGRAM "ODEJA" ŠKOFJA LOKA KAMNOSEŠTVO JOŽE FURLAN ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 87 (pri Kroju) OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, DA SPREJEMAMO NAROČILA ZA:- IZDELAVO IN OBNOVITEV NAGROBNIH SPOMENIKOV KLESANJE IN OBNOVITEV NAPISOV -ČRK - IZDELAVO IN PRENOVITEV KAMNITIH PODBOJEV -BANGARJEV - IN DRUGE KAMNOSEŠKE IZDELKE IN STORITVE INFORMACIJE VSAK DAN, od 7. do 21. ure tel.: 064/633-688 @®MSKfcJJ©IEnGLAS m VEH-MAREC 1. Jamniška - ansambel Obzorje 82 glasov 2. Po Sloveniji - ans. Nika Zajca in Boris Kopitar 31 glasov 3. Ostal bom muzikant - Alfi Nipič s svojimi muzikanti 28 glasov 4. Zlagana ljubezen - ans. Braneta Klavžarja 16 glasov 5. Vzpon na Triglav - Marela internacional 10 glasov POKROVITELJA NAJ VIŽE NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 2 - MAREC Skladba _ Ime in priimek Naslov _ Predlog za marec OBVESTILA OBVEŠČAMO VAS, da je v prostorih krajevne skupnosti Zlato polje, odprta nova VIDEOTEKA K3. Odprta je vsak danod 17. - 20. ure in v sobotah 9. - 12. ure. Cene KONKURENČNE!_2303 IZDELUJEM aluminijaste tople GREDE, 120 x2m.f 216-208 _2607 MODNO ŠIVANJE ZA MLADE -strokovno voden 20 - urni tečaj. Informacije in prijave: STUDIO GRIVA II, d.o.o. Kranj, od ponedeljka do petka, « 323-752 od 14.30 -16.30 in od 19. do 21. ure 2655 Prodam DEM!« 327-881 2678 OSTALO Prodajam depilacijsko SMOLO, čupko« 213-716_2886 Prodam po pošti: kako poceni do sadik (kompiet za domače pridobivanje sadik), komplet za cepljenje z navodili (nož, smola, gumice...),preizkušeno uspešno sredstvo za zatiranje voluharja in krta po ceni 1 AR - 300 SLT, komplet za sanacijo poškodb na sadnem drevju (od glodanja, zmrzali...), komplet za boljše kaljenje semen, učinkovita zaščita debel pred srnami, zajci, impregnacijsko sredstvo za impregnacijo sadjarskih, vinogradniških in vseh ostalih lesenih kotlov, navodila za kakovosten rez sadnega drevja, rez vrtnic in cepljenje, biološka škropiva iz naravnih snovi (vzorec za eno drevo pošljemo brezplačno), mini kemična čistilnica (za vse vrste madežev), kvalitetna in zelo poceni čistila. »068-41-199 od 7-15 h Prodam bukova DRVA. Brence, Hraše 17, Lesce "g 73-522 2909 Prodam leseno HIŠICO v izmen 4 x 3 m (samo zgradbo), primerno tudi za vikend, g 213-702 2918 Prodam SENO, Marija Skumavec, Sp. Gorje 162_2929 Prodam bukova in kostanjeva DR-VA. « 73-038_2942 PRIDELKI Prodam SADIKE VRTNIC Čajevke, mnogocvetne in mini. « 46-397 Golnik 107._2647 Prodam večjo količino rdečega in rumenega CEBULČKA in rdečo PESO. « 632-422_2892 Prodam KRMILNO PESO, Zg. Bit- nje 30, Žabnica_2907 Prodam SENO! « 65-680 2941 PREKLIC Podpisani Avgust Cegnar, Sr. Bitnje 29, Žabnica, preklicujem trditve, da bi Rajko Rozman, Sr. Bitnje 12, v našem gozdu posekal tri borova drevesa. Izkazalo se je, da jih je posekal v svojem gozdu. Ker sem jih odpeljal na svoj dom, mu bom enako količino lesa vrnil. S to izjavo se mu opravičujem in zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona. Avgust Cegnar 2916 POSESTI Prodam starejšo HIŠO, z gospodarskim poslopjem, 750 kvad. m. na Zg. Brniku. « 217-311 2679 Prodam 2.40 Ha GOZDA v Kranjski gori« 721-195 _2899 Prodam staro HIŠO, primerno za vikend, 500 kvad. m. v okolici Bleda. « 77-742 2939 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE - možnost plačila na obroke. Tel.: 48-570 po 15. uri RAZNO PRODAM Prodam MIZO za obrezovanje ta-pet, novo. « 403-242_2883 Prodam PRALNI STROJ, TV, viseče ELEMENTE - 5 kom., ŠTEDILNIK 2 + 2, KAVČ, FOTELJE in KUPPERBUSCH. « 83-883 od 13. do 17. ure_2930 STAN. OPREMA Prodam KUHINJO Marles, barve - komplet, « 41-240 bele 2902 NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE STOPNICEJLAKI • izdelki so globinsko impregnirani (sistem goretex) • svetovanje in montaža KAMNOSEŠTVO KAŠPAR Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286 B0SCH najboljša nemška hrana za pse vseh starosti in mleko v prahu, vitamini in dodatki za dlako, vsa oprema za pse - tudi za šolanje Sp. Besnica 79/b, tel.: 403-286 STORITVE Nudimo izdelavo, montažo in popravilo LAMELNIH ZAVES, ŽALU-ZIJ, PLISE ZAVES, ROLOJEV in ROLET. Roletarstvo Nograšek, « 064/43 345 ali 061/50-720, « - fax 061/651-247_1015 J & J TV, VIDEO, HI - Fl Servis! Smledniška 80, Kranj. « 329-886 _1388 IZOLIRAMO cevi centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, savalit ploščami in žlebaki, plamaflexom, ter drugimi materiali. Delamo za zasebni in družbeni sektor. Kvalitetno, po konkurenčnih cenah. Pokličite zve-čer! « 061/485-360_21JI4 AVTODVIGALO, za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago-vanje drevja, do 22. m. višine, VAS ČAKA!« 73-120_2427 Strokovno OBREZOVANJE sadne ga drevja in okrasnega grmičja. « 214-410 ali 75-689_2665 Firma HRIBAR - BLESK nudi storitve: čiščenja stanovanj in poslovnih prostorov, izvajamo čiščenja stekel, tapisonov, plastičnih in kamnitih tal. CENE KONKURENČNE! Povpraševanje « 064/323-666 dopoldan. IZPOSOJAMO čistilne stroje, za gospodinjstvo!_2784 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_2798 AVTOKLEPARSTVO! AVTOKLE-PARSTVO! AVTOKLEPARSTVO! Miro Kovic, Prebačevo 50/a. « 327-251_2878 BELJENJE, pleskanje in polaganje tapet. « 403-242_2881 VARSTVO otrok na domu, nudim! « 325-328_2900 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, avtosedeže. 632-437 _2940 STANOVANJA V Kranju prodam vseljivo STANOVANJE 80 kvad.m., 600 DEM/ kvad.m.. « 218-555 od 18 do 20 ure_2885 Oddam 4-sobno, opremljeno stanovanje v Kranju. « 212-309 popoldan_2888 Oddamo STANOVANJE v bližini Kranja, g 46-030_2901 Oddam 1-sobno STANOVANJE za Bežigradom. Enoletno predplačilo. « 064/622-802_2904 Prodam 1-sobno lastniško STANOVANJE, v Škofji Loki, Partizanska 47, 37. kvad. m. s kletjo in drvarnico, prekrasen pogled na Loko, 1100 DEM/kvad. m. « 633-552 od 10. - 16. ure 2905 VOZILA Prodam LADO Nivo, letnik 1987.Cena zelo ugodna. Misotič, Zg. Rute 69, Gozd Martuljk. 2664 Prodam OPEL Kadett 1.3 GLS, li-muzina, letnik 1986 in BX 16 TZS, star 5 mesecev. Ferlan. © 064/324-778_2789 HONDA Accord 2000 i, nov, 9.000 km, karamboliran, poceni prodam. « 76-470 ali 78-125._2887 Kombi Z 850, registriran, prodam za 1.000 DEM in star voz LOJTER-NIK in kolesa, g 41 -493 2894 Prodam DIANO, letnik 1976, registriran do novembra 1992, za 1.000 DEM. « 621-556, po 15. uri. 2895 Prodam R 4, registracija potekla, vozen in BOJLER, 50 I, novejši. Er-bežnik, Kidričeva 3, Kranj 2898 Prodam R 4, letnik 1979. 41-240 2903 Ugodno prodam PEUGEOT 304, letnik 1978, za cirka 1500 DEM -protivrednost. «311-436 (registriran) 2919 Prodam R « 324-426 4, letnik 1978. 2920 Prodam GOLF JXD. Informacije «214-425_2921^ Z 35. 8. A., letnik 8/88, ugodno pro- dam. «067-22-501_2928 Prodam GOLF, letnik 1982, registriran do oktobra ali menjam za manjši avto. Šenk Zvone, Predos-Ije 71, Kranj 2934 ZAPOSLITVE Objavljamo preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a) vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b) zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah po številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in podobno); c) upoštevali nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: tehnik strežbe, diplomirani psiholog Kranj: ekonomski tehnik, diplomirani ekonomist Radovljica: pomožni gostinski delavec, pomožni delavec, sobarica, bolniška stežnica, bolničar, mehanik regulacijskih naprav, zdravstveni delavec ZAPOSLIMO 4 zastopnike. Delo je dinamično in poteka na širšem območju Kranja. Minimalni OD je 35.000 SLT. Informacije na « 59-063__2837 Dnevni bar v Šk. Loki, potrebuje simpatična DEKLETA, za strežbo. « 621-974_2889 PRODAJA na terenu. « 328-105 po 19. uri._2890 PREDSTAVNIŠTVO v Škofji Loki in širši okolici nudi več prostih delovnih mest na področju dinamičnega terenskega dela z odličnim OD. Informacije samo danes od 10. do 16. ure «621 -344 2923 Nudim honorarno DELO. Kličite po 15. uri «312-515_2925 Zaposlim KV MIZARJA, Mizarstvo Sitar Šenčur, «41-532 2931 Če potrebujete nekajurno nego ostarele ali invalidne osebe ter pomoč pri varstvu otrok, poiščite telefon v oglasnem oddelku. Naslov v oglasnem oddelku.75-196 2935 Iščemo PRODAJALCE zeliščnih artiklov.« 213-236 2943 ŽIVALI Prodam 15 dni starega BIKCA! Te-netiše 1._2891 Prodam KRAVO pred telitvijo. Hudo 4, Tržič_2893 Prodam dve TELICI, breji 8 mesecev« 421-383_2896 Prodam PRAŠIČKE za rejo in PRA-ŠIČE za zakol. Stanovnik, «65-546_2911 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo. Polje 2, Golnik_2912 Rjave JARKICE bomo prodajali od 3. aprila naprej. Lanišek, Belehar-jeva 40, Šenčur« 41-875 2922 Prodam 6 tednov stare PUJSKE Sitar, Sp. Otok 3, Radovljica « 79-933__2937 Prodam zlate HRČKE. « 324-457 KO UGASNE ŽIVLJENJE, POKLIČITE AISDIG POGREBNO rU\l\iiJ PODJETJE NOVA VAS 17 64240 RADOVLJICA Tel.: 064/73-365 PREVOZI, UPEPELJITVE, IZKOPI, POGREBNA OPREMA, UREDITEV DOKUMENTOV, NASVETI ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame FRANČIŠKE FURLAN iz Škofje Loke Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem tistim, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom in dr. Šubicu za pomoč ob njeni bolezni in vsem, ki ste jo obiskovali in ji kakorkoli drugače pomagali. Lepa hvala odboru ZB Trata za izrečene lepe besede, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoča sinova Silvo in Jože z družinama in ostalo sorodstvo Škofja Loka, 6. marca 1992 ZAHVALA ob smrti JURIJA RESMANA Pomlad - pod Poncami srebrn sneg se že topi in Jalovčev ozebnik - še v mrazu, hladu tihem, omamila sta sinka našega z objemom svojim, v deželi rajsko mili, na tleh omagan, sam leži. Oj, fant naš! Si videl ti z višave solze naše in stiske rok, sočutje vseh predobrih si ljudi, ki tvojim so najbližnjim ob strani stali na zadnji poti in grobek tvoj v slovo so ovili ti prerani. Potolaženi od vseh - zahvala iz vsega vam srca nikoli ne bo pozabljena. Nova vas, Zgoša, Begunje, 27. februarja 1992 ZAHVALA Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste se kakorkoli trudili skozi 100 dni, da bi našli našega Jč+ssk VINKA Prav vsem se zahvaljujemo, ki ste kakorkoli in z nami sočustvovali v zadnjih dneh, da ima naš Vinko, končno s slovesnim pogrebom tako lep dom na domačem pokopališču. Hvala in Bog povrni vsem! Vsi žalujoči Goli vrh, 4. februarja 1992 NOVICE IN DOGODKI Zaupniki napovedujejo h gladovno stavko £ Jesenice, 9. marca - Na sestanku upravnega odbora Železarne^. Jesenice so sklenili, da se plače v Železarni lahko naslednji me-F® sec povečajo, vendar znatno manj kot zahtevajo svobodni sindi-ian kati železarne, ki v primeru neuresničevanja svojih zahtev napo-V'^4 vedujejo za 18. marec stavko. DNa upravnem odboru so se ^ spodarskih, socialnih in zaposlitvenih razmerah na Gorenjske pa tudi o pripravah na splošno stavko. Pričakujejo tudi Dušan Semoliča, predsednika ZSSS. Gorenjsko gospodarstvo kar za petino zaostaja za slovel L skim, slabemu stanju primerne so tudi plače in siceršnji sociali.a položaj delavcev na Gorenjskem. Veliko pripomb imajo svobo< ra ni sindikati na izvajanje kolektivnih pogodb v gorenjskih podjeiVe jih. Tokrat pa se bodo ob socialnih razmerah delavcev natančno!.c je posvetili tudi nezaposlenim. Konec decembra lani je bilo pr'8 podatkih Zavoda za zaposlovanje v Kranju na Gorenjskem zap