Št. 298 (16.335) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edi; skani partizanski DNEVNIK v za-sužnjer'1 N TRST-Ul. k, T 3077P . OOMCA-Dreva- bi-Te 33382 ČEDAD 73 1500 LIR ^ _ CARSO / \last. Giraldi R. OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA tel. 040/200238 tETRTEK, 17. DECEMBRA 1998 Naš skupni športni prostor Aleksander Koren V enotnem kulturnem prostoru mora imeti tudi sport svoje mesto, je osnovna misel, ki je najpomembnejše medijske hiše z obeh strani meje v prvi polovici prejšnjega desetletja vodila v zamisel o skupnem nagrajevanju Športnikov Pri-morske, ki vsako leto s svojimi vrhunskimi uspehi oplemenitijo to dejavnost Pri nas. Letos bo prireditev Nas Športnik že petnajsta Po vrsti. Ze večkrat je bilo poudarjeno, da pomeni priznanje za najboljše pravzaprav praznik vseh Športnikov, kajti vrhunski dosežki riikoli niso naključni, nnipak vselej zrasejo iz rodovitnega okolja in so rezultat različnih dejavnikov, kot so lahko strokovnost trenerskih kadrov, zakoreninjenost društva, predanost njegovih odbornikov, jeklena volja tekmovalca (talent sam po sebi ne zadošča vec) ali tudi vsi tile (in se drugi) dejavniki skupaj. Kljub naraščajočim obveznostim odbornikov, množitev števila treningov hi tekem, težavam finančne, organizacijske in drugačne narave se stiki med zamejskimi Športniki in Športniki iz matične domovine niso nikoli prekinili, Čeprav ne dosegajo, to je treba povedati, nekdanje ravni, ko se je razmišljalo in v nekaterih Primerih celo udejanilo organizacijo skupnih mladinskih prvenstev oziroma tako imenovanih interlig, ki so - celo bolj kot nekdanje velike mednarodne manifestacije - prispevale k tkanju globljih in bolj trajnih prijateljskih vezi. Danes bi morali o tem spet nekoliko resneje razmišljati, kajti evropski integracijski procesi nas v to naravnost silijo. Ce 86 o tem stalno govori na političnih in gospodarskih forumih, ni razloga, da ne bi bilo vprašanje na dnevnem redu tudi med Športniki. Bo liberalizacija pretoka Športnikov med drža-vanu zadevala poleg profesionalcev tudi amaterje? Se nam prej ali slej obetajo regionalna prvenstva? Se za nas ne bo nic spremenilo? Kje bomo tekmovali? Bomo postali izpostava širšega slovenskega športa ali bomo njen nepotreben privesek? Nas bo evropski val morebiti celo poplavil? Vprašanja so zaenkrat se brez odgovora, ni pa vseeno, Ce se v bodočnost podamo z zavestjo, da lahko pri tem računamo na pozornost, pomoč in sodelovanje Športnega sveta na drugi strani meje in Ce tudi sami Čutimo, da je ta svet tudi nas svet. »Nas športnik« je majhen prispevek in zgled medijskih his v tej smeri. IRAK-OZN / PO NEGATIVNEM POROČILU VODJE UNSCOMA BUTLERJA Ameriški bombniki sinoči napadli Bagdad RIM / STANOVANJSKI BLOK SE JE SESUL Pod ruševinami devetnajst mrtvih RIM - Okrog treh ponoči se je stanovanjski blok v Ul. Vigna Jaco--bini 65 dejansko sesedel in zasul stanovalce. Do poznih večernih ur so reševalci, ki so bili na delu cel dan, izod ruševin potegnili 19 trupel, rešili pa so tudi zakonski par, ki ga je pred najhujšim ubranila žimnica. Strokovnjaki zaenkrat menijo, da je po vsej verjetnosti slo za »strukturni kolaps«, kar pomeni, da se je stavba sesula. Rimski župan je oklical dan žalovanja. Na 2. strani NEW YORK, BAGDAD - To, kar se je zdelo skoraj neizogibno, potem ko so na podlagi »negativnega« poročila vodje strokovnjakov posebne komisije OZN za razorožitev Iraka (Unscom) inšpektorjem ukazali, naj nemudoma zapustijo Irak, se je zgodilo. Ob 22.50 po našem Času se je v Bagdadu oglasila alarmna sirena, odjeknili so streli protiletalskih topov, na mesto pa so se vsule rakete iz ameriških bombnikov (na sliki te-lefoto AP). Skoraj istočasno je glasnik Bele hiše Joe Lochart uradno naznanil Clintonovo odločitev, da napade Irak. Njegovi napovedi se je pridružil tudi Tony Blair, ki je dejal, da pri operaciji »Desert Fox« (Puščavska lisica) sodelujejo tudi britanska letala. Varnostni svet OZN, ki je tedaj razpravljal o Butlerjevem poročilu o Iraku, je takoj prekinil sejo. Na 11. strani JUŽNA KOREJA / PRESENETLJIVO Po nižjih živalih prvič klonirali človeški embrio SEUL - Včerajšnja presenetljiva vest, da so v neki južnokorejski univerzitetni kliniki uspeli klonirati človeški embrio in ga nato uničili, ko so nastale štiri nove celice, je povzročila predvidene negativne reakcije ne samo v Južni Koreji temveč v vsem svetu. Direkrtor centra za bioetiko katoliške univerze msgr. Elio Sgreccia je dogodek ocenil kot »grozljiv«. Sgreccia nasprotuje tudi juznokorejskim tezam, da to sedaj odpira pot uresničevanja Človeških organov, ki bi sluzili za transplantacijo. In prav ob tem vprašanju se bodo v prihodnjih mesecih in letih kre-sale iskre. Velika Britanija nasprotuje kloniranju človeka, a pristaja na kloniranje človeških organov. Položaj v Italiji je bolj zapleten. Ministrica za zdravstvo Rosy Bindi je vCeraj južnokorejski podvig ocenila kot nevaren alarmni zvonec glede novih meja človekovega življenja in je napovedala Se ostrejše ukrepe, ki bodo prepovedale kloniranje človeškega tkiva in urejevala kloniranje pri živalih. Južnokorejski podvig pa ni presenetil svetovnih znanstvenih krogov, ki pa pripominjajo, da je Se prezgodaj govoriti o uspeli klonaciji, ker je ta jasna, Sele ko nastane osem novih celic. Na 15. strani Dijaki zahtevajo pisna zagotovila TRST - Zasedba treh slovenskih višjih srednjih Sol se nadaljuje. Po ustnih zagotovilih predstavnikov pokrajinske uprave, da poklicnega zavoda Jožefa Stefana ne bodo preselili iz sedanjega poslopja, Čakajo sedaj dijaki Se na pisni akt, ki naj - Črno na belem - potrdi njuni ustni obvezi. Sele potem bodo odločali o prekinitvi protesta. Predstavniki dijakov so se včeraj sestali z ravnatelji višjih srednih Sol, na šolah pa se je tudi vCeraj zvrstila vrsta predavanj. Na 5. strani ______ Pred hudo krizo v podjetju Vouk GORICA - Po prenosu lastništva sredi letošnjega leta, je kljub določenim pomislekom kazalo, da je bodočnost goriskega podjetja zagotovljena. Te dni pa je namesto razvojnega načrta prišla napoved o preselitvi dobršnega dela proizvodnje iz Gorice v Brescio. Sindikati najodločneje zavračajo tako možnost, ker bi pomenila začetek zapiranja podjetja, ki v dveh obratih zaposluje 158 uslužbencev. Na 12. strani Rigjtti moška oblačila ... obleče vsakogar, tudi po meri TRST Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA” OB PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO W% Bogata izbira JS-BOŽIČNIH JELK IN ZVEZD ^ TER OKRASKOV Obiščite nas ter primerjajte naše cene in kakovosti! URNIK 9-13 15.30-19 V DECEMBRU ODPRTO VSAK DAN TUDI OB NEDELJAH \fende Sgaravatti OBALNA CESTA 6/1 TRST TEL 040/224177 Primorske novice Regionalni RTV center Koper (Radio Koper Capodistria - Modri val, TV Koper Capodistria] Novi Matajur Primorski dnevnik Deželni sedež RAI za FJK slovenski sporedi Z5ŠDI l V* -Cto vabijo na zaključna prireditev ab izbam najboljših športnikov Primorske H, 1 11* V, NOČ C OnOTNII/ 'OO iiii-i ui ui\ihin do Prireditev bo danes, 17. decembra, ob 17. uri, v dvorani Stadiona 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta (Strada di Euardiella) Vabljeni VESEL BOŽIC in SREČNO NOVO LETO CENTER LANZA Drž. cesta 202 Križišče pri Proseku Tel. 040/2528005 BAZOVICA Ul. S. Kosovel 19 (za cerkvijo) Tel. 040/226913 RIM / VČERAJ PONOČI V PREDELU PORTUENSE Stanovanjski blok se je sesedel in zasul stanovalce - Zaenkrat 19 žrtev Žimnica rešila zakonski par - Po mnenju strokovnjakov gre za »strukturni kolaps« RIM - Stanovanjski blok se je kratkomalo sesedel in pokopal stanovalce, ki so glede na uro -dogodilo se je okrog treh zjutraj - mirno spali. Reševanje zasutih stanovalcev se je zaCelo takoj in trajalo neprekinjeno cel dan, do poznih večernih ur so izpod ruševin poslopja v Ul. Vigna Jacobi-ni 65 v predelu Portuense potegnili 19 trupel (na sliki reševalci na delu, f. AP). Pod žimnico, ki ju je ubranila najhujšega, pa so v zgodnjih popoldanskih urah našli zakonski par, 58-letnega Alberta Violo in 53-letno Luciano Pom-pei, ki sta bila sicer zelo prestrašena, tjrdi ranjena, vendar presrečna zaradi zanju ugodnega razpleta. Pospremili so. ju v bolnišnico, vendar njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Pogrešali naj bi še 12 oseb, seštevek ne more biti povsem toCen, ker ni bilo vseh stanovalcev v bloku, ko se je zgodila nesreča. Tako je na primer zakonski par s sinom ostal dlje od predvidenega pri otrokovi stari mami, ker je fant zbolel, in tako so si rešili življenje, čeprav so bili seveda ob stanovanje in vse, kar je bilo v njem. Po sličnem srečnem naključju si je življenje rešil mlajši moški, ki je nekaj minut pred nesrečo z avtom privozil v bližino stanovanjskega bloka in parkiral vozilo. Kot je izjavil, se je hiša sesula pred njegovimi očmi oz. točneje za njegovim hrbtom. Danes bo v Rimu dan žalovanja, ki ga je oklical rimski župan Rutelli. Notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, katero je predsednik vlade Mas-simo D’Alema prosil, naj v prvi osebi sledi zadevi, je izjavila, da gre za strahotno nesrečo. S šefom policije Fernandom Ma-sonejem si je ministrica tudi ogledala kraj nesreče v četrti Portuense, na novinarska vprašanja, kaj se je pravzaprav zgodilo, pa je odgovorjala, da bo šele preiskava lahko pojasnila vzroke nesreče. V parlamentu pa je o nesreči, reševalni akciji in preiskavi poročal podtajnik Barbieri. Pretresenosti zaradi tragedije pa so se takoj pridružila vprašanja, kaj se je zgodilo in kako se lahko poslopje dejansko sesede, kot bi bilo iz papirja. Povprašani strokovnjaki so izjavili, da lahko na osnovi doslej zbranih podatkov govorijo o »strukturnem kolapsu«. Popustila je struktura, ker nekje, vendar ne na ozko omejenem prostoru, ni bilo več pravega ravnotežja med »vertikalno in horizontalno strukturo«. Včeraj so se namreč začele širiti govorice, Ceš da so v nekaterih stanovanjih oz. uradih obnavljali prostore in so premaknili kakšno steno. Po oceni strokovnjakov zaradi manjših notranjih popravil ni moglo priti do nesreče, ki bi jo lahko povzročil kvečjemu preveC obteženi ali ošibljeni strop, ki bi se sesul na spodnjega. Prav glede prevelike obtežitve so nekateri menili, da so bili stroji tiskarne, ki je bila v stavbi, pretežki. Tudi slabi gradnji v letih ’50 ne gre pripisati nesreče, ker pac pojava ne gre posploševati. Predsednik rimskega združenja gra- dbenikov Paolo Buzzetti je v posebnem sporočilu izjavil, da gre za veliko nesrečo, ki pa je izjemnega znaCaja. Vendar pa bi bilo po njegovem mnenju koristno, ko bi v predelu Portuense kot tudi v četrti Esquilino, kjer se je pred leti tudi podrla hiša, pregledali stanovanjska poslopja, stara okrog 40-50 let. Tudi ob tokratni nesreči so nekateri med krivce vpisali »rimsko votlo podzemlje«. V imenu vsedržavnega geološkega inštituta se je oglasil Giuseppe Gisotti, ki je pojasnil, da je tudi petnadstropno stanovanjsko poslopje stalo v bližini rovov, ki pa so v tistem predelu precej ozki, kar pomeni, da ne bi mogli za sabo potegniti tako velikega poslopja. RIM / PREDLOG DRUŽBENIM SILAM . Vlada in »socialni pakt« Danes verjetno odločilna srečanja - Kar 32 sogovornikov RIM - D’Alemova vlada je predstavila svoj predlog za tako imenovani »socialni pakt«. O njem se bodo morali sedaj izreci socialne organizacije in skupnosti. Enotno stališče bo vsekakor zelo težko doseCi, saj se je za pogajalsko mizo znašlo kar 32 organizacij. Pogajanja bodo trajala neprekinjeno, kljub temu pa ni še jasno, ali bodo »pakt« lahko podpisali pred božičem. O tem se bo verjetno kaj veC izvedelo danes, to je po neuradnih srečanjih. Vladni dokument obsega 30 tipkanih strani. Vlada namerava nameniti izobraževanju 1.600 milijard lir, in to v treh letih: 600 milijard v prihodnjem letu ter po 500 milijard v letih 2000 in 2001. Predvideno je obvezno izobraževanje do 18 leta, poleg tega pa tudi posegi, s katerimi naj bi v temeljnih točkah preosnovali italijanski šolski si- stem. Vlada namerava tudi razširiti na vse šole izobraževalno prakso ter poleg tega predlaga ustanovitev nekakšnega sklada za nenehno izobraževanje. V dokumentu je tudi poziv družbenim silam, naj v delovnih pogodbah predvidijo veCjo pozornost za izobraževanje delavcev. Drugo vprašanje, o katerem je govor v vladnem predlogu, je zaposlitev. V tej zvezi bi moralo priti do posvetovanja med vsemi družbenimi dejavniki. Pomembna je tudi večja prožnost javnih uprav. Slednje bi se morale še bolj približati državljanov, otresti bi se morale vseh odvečnih birokratskih na-vlak, kar naj bi blagodejno učinkovalo na industrijski in družbeni razvoj. Na ta način naj bi državni in krajevni upravni stroj deloval bolj racionalno in učinkovito. RIM / ZNATNE ZAMUDE VLAKOV Megla in stavke ohromile promet po vsej Italiji RIM - Stavke strojevodij in načelnikov postaj so včeraj povzročile veliko težav v železniškem prometu. In možno je, da se bodo težave nadaljevale tudi danes, Ce bodo načelniki postaj uresničili grožnjo in nadaljevali s stavko do 18. ure, kljub temu, da je minister za prevoze odredil prisilni vpoklic v službo. _ Po podatkih agencij so morali potniki včeraj ponekod Čakati veC ur na vlak, zamude so bile precejšnje. Se največ težav je bilo na postaji v Bologni, ki je pravi vezni Člen med severom in ju- gom, težave pa so imeli tudi v Milanu, Neaplju in Rimu. K težavam v prevozih pa je prispevalo tudi vreme, saj je bil dober del Apeninskega polotoka odet v meglo. Celo na vetrovni Sardiniji so morali zd nekaj ur zapretl letališče pri Cagliariju zaradi premajhne vidlji" vosti. Sicer pa je megla ohromila letalski promet na mnogih letališčih, na cestah in avtocestah pa se je avtomobilski pr°' met odvijal z veliko težavo, slaba vidljivost je bila vzrok številnih nesreC. RIM / SODNIKI PREKLICALI HIŠNI PRIPOR Primer Ocalan zapleten vozel Evropski izvedenci bodo skušali razplesti vprašanje s pravnega vidika RIM - Primer kurdskega voditelja Abdullaha Ocalana je še zelo zapleten vozel. Medtem ko je rimsko prizivno sodišče vCeraj umaknilo vsak omejitveni ukrep zoper Ocalana, ki je tako povsem svoboden, je predsednik vlade Massimo D’Alema poročal predsednikom parlamentarnih skupin. Po daljšem posvetu so načelniki sklenili, da debato o primeru Ocalan odložijo, dokler vlada ne bo odločila, kaj naj ukrene. Vserkakor pa je Dilema nakazal dve možni rešitvi. Prva možnost je proces zoper kurdskega voditelja pred menarodnim sodnim zborom. Glavna ovira na tej poti je dejstvo, da Turčija odločno nasprotuje mednarodnemu procesu proti kurdskemu voditelju in zahteva, naj mu sodi turško sodišče. Druga možnost je izgon Abdullaha Ocalana zaradi ilegalnega prihoda v Italijo. V tem primeru pa je potreben dogovor s kurdskim voditeljem, ki bi imel v nasprotnmem primeru pravico do priziva in bi tako lahko za precej časa zavlekel rešitev vprašanja. D’Alema je prosil, naj o zadevi ne bi javno debatirali, dokler vlada ne bo izoblikovala svoje odločitve. Rimsko prizivno sodišče pa je preklicalo hišni pripor za kurdskega voditelja. Za to se je odločilo, ker je nemško sodstvo umaknilo zahtevo po aretaciji. Ocalan je bil namreč zaprt na osnovi nemškega in turškega zapornega naloga. Nemški nalog je bil preklican, Turčiji pa Ocalana ni mogoče izročiti, ker ustava prepoveduje izročitev državam, v katerih je predvidena smrtna kazen. Ni torej razlogov, pravijo rimski sodniki, da bi kakorkoli ukrepali proti kurdskemu voditelju. Pravni zastopniki Turčije pa so že napovedali priziv proti temu sklepu. O mednarodnih pravnih vidikih zadeve Ocalan pa bo v kratkem razpravljal Evropski odbor za kriminalne probleme. Tako je včeraj z veliko večino glasov na italijansko zahtevo sklenil Svet Vvrope (v njem je zastopanih 40 evropskih držav). Izvedenci bodo morali ugotoviti, ali je možno rešiti primer Ocalan na evropski ravni. Odgovoriti bodo morali na tri bistvena vprašanja: ali evroposka konvencija iz leta 1977 za boj proti terorizmu res nalaga Italiji »naj sodi Ocalanu«; ali je mogoče tudi v tem primeru udejaniti določila konvencije o prenosu procesov in če bi katera od članic Sveta Evrope lahko sprejela morebitni proces proti kurdskemu voditelju. Vozel mednarodnega procesa skuša rešiti tudi Nemčija, ki je delno »zakuhala« problem s tem, da je izdala mednarodni zaporni nalog, nato pa se odpovedala možnosti, da bi Ocalanu sodila. _____RIM / OSEBNI DOHODKI PARLAMENTARCEV_ Silvio Berlusconi najpremožnejši Lani je imel 13 milijard lir obdavčljive osnove in je prehitel Giannija Agnellija RIM - Silvio Berlusconi si je spet priboril prvo mesto. V svetu sicer ne sodi v sam vrh lestvice najpremožnejših, med italijanskimi parlamentarci pa je nesporno prvi in je za dobro milijardo prehitel svojega »najnevarnejšega« tekmeca, senatorja Giannija Agnellija. Predsednik Forza Italia in lider Pola svoboščin je imel v lanskem letu 13 milijard in 58 milijonov lir obdavčljive osnove, medtem ko se je častni predsednik Fiata ustavil pod 12 milijardami. Berlusconi si je tudi krepko opomogel, saj je imel leto prej »samo« milijardo in 842 milijonov obdavčljive osnove. Tedaj je bil sicer prvi med poslanci, vendar je krepko zaostal za senatorjem Agnellijem. Podatki so bili objavljeni včeraj zjutraj, ko so, kot predpisuje zakon orisali okvirne postavke davčnih prijav parlamentarcev. Iz prikazanih podatkov izhaja, da je med liderji strank »najrevnejši« tajnik SDI (Italijanski demokratični socialisti) Enrico Boselli, ki je prijavil 166 milijonov obdavčljive osnove. Med liderji strank je na drugem mestu po dohodkih vodja Italijanske prenove in zunanji mi- nister Lamberto Dim, ki je prijavil 920 milijonov lir, takoj za njim pa je vodja Demokratične unije Antonio Maccanico s 826 milijoni. Predsednik vlade Massimo D’Alema (285 milijonov) je kar precej nizko na lestvici. Prehitel ga je novi tajnik Levih demokratov Walter Veltroni (317 milijonov), bolje so fce odrezali tudi elemente Mastella (351 milijonov), Franco Marini (295 milijonov) in Antonio Di Pietro (492 milijonov). Tudi bivši premier Romano Prodi je za davkarijo veljal skoraj za »dva« D’Alema, saj je prijavil 522 milijonov. Bivši predsednik republike Francesco Cossiga z 220 milijoni za spoznanje zaostaja za Faustom Bertinottijem (222 milijonov), ki je korak za Armandom Cossutto (240) milijonov. Skoraj enakovredna sta bila z davčnega vidika predsednika senata in poslanske zbornice Nicola Mancino (415 milijonov) in Luciano Violante (400 milijonov). Berlusconi je na prijavljeno osnovo odštel davkariji 6 milijard in 616 milijonov lir, Gianni Agnelli pa 6 milijard in 59 milijonov. Milijardo obdavčljive osnove je preseglo dvanajst parlamentarcev, poslanska zbornica pa je. bila z osmimi milijarderji znatno boljša od senata, ki jih je imel samo štiri. Bronasto »kolajno« je osvojil bivši minister Giulio Tremonti (5.318 milijonov), na četrtem mestu pa je pristal senator Vittorio Cecchi Go,-ri (2.531 milijonov). Sledijo sen. Eugenio Filograna (2:450 milijonov), posl. Vittorio Sgarbi (2.249) milijonov, bivši minister Augusto Fantozzi (2.173). Podpredsednik zbornice Lorenzo Acquarone je osmi (2.173 milijonov), deveti je posl. Francesco Merloni (1.580 milijonov), deseti Diego masi (1.183 milijonov), enajsti sen. Gio-vanni Pellegrino (1.096 milijonov) dvanajsti pa Marcello DelVUtri (1.075 milijonov). Po najpremožnejših še najrevnejši: »črno majico« so prisodili predstavniku NZ Eugeniu Ozzi, ki je prijavil 23 milijonov, ki lani še ni bil poslanec saj je pred nekaj meseci nasledil umrlemu kolegu. Sicer pa je bil z Ozzijem njegov strankarski kolega Elio Colosimo edini parlamentarec, čigar obdavčljiva osnova ni presegla 100 milijonov. POLITIKA / FJK KOROŠKA/JAVNO MNENJE Predsednik Dežele poziva odbornika Travanuta k odstopu Danes seja deželnega sveta Glasne polemike o proračunu Socialdemokrati za spoznanje pred Haiderjevimi svobodnjaki TRST - Predsednik deželne vlade Roberto An-tonione je vCeraj javno Pozval odbornika Renza Travanuta iz vrst Levih demokratov k odstopu. Po predsednikovem mnenju bi bil odstop v teh ra-žnierah dejanje velike odgovornosti, saj je sam Travanut večkrat izjavil, da ne namerava ovirati dela deželnega sveta in tudi ne proračunskega soočenja. Antonione obljublja, da bo do prepotrebnega soočenja prišlo takoj po odobritvi bilance 'n finančnega zakona. O »aferi« Travanut bo Riorda tekla beseda na današnji deželni seji, ki bo sicer posvečena finančnim dokumentom. Politično vzdušje je na splo-Sno precej napeto, tudi zato, ker leva sredina oce- njuje proračun Pola svoboščin kot zelo slab finančni dokument, ki vrhu tega še močno oškoduje tržaško stvarnost. O tem bo tekla beseda na današnji novinarski konferenci, ki so jo skupno sklicali tržaški predstavniki Oljke in Stranke komunistov. Proračun Antonioneje-ve uprave je že zelo negativno ocenil tržaški župan Riccardo Illy, ki glasno oCita desnosredinskemu odboru, da nima načrtov in da mu gre v bistvu le za golo oblast. Z druge strani pa imamo dokaj pozitivno oceno Severne lige, ki je za politično podporo proračunu postavila celo vrsto pogojev in zahtev, nenazadnje tudi po vodilnih mestih v nekaterih pomembnih deželnih ustanovah. CELOVEC - Pičle tri mesece pred deželnozborski-mi volitvami, ki bodo 7. marca 1999 javnomnenjske razizskavena Koroškem napovedujejo oster boj med socialdemokrati z glavnim kandidatom Michaelom Ausservvinklerjem in Haiderjevimi svobodnjaki za položaj najmočnejše stranke v deželi. Po najnovejši raziskavi prizanega inštituta OGM, ki je bila objavljena v začetku tedna, imajo koroški socialdemokrati še vedno majhno prednost pred Haiderjevo svobodnjaško stranko. Volilno gibanje majhnih strank »Demokracija ’99«, v katerem sodeluje tudi slovenska Enotna lista, bi po najnovejši anketi dobilo od pet do šest odstotkov glasov, kar ne bi zadostovalo za sedež v de- želnem zboru. Vsekakor pa bi takšen odstotek glasov lahko bil osnova za pritožbo proti restriktivnemu volilnemu zakonu na Koroškem, kjer je prag za izvolitev še vedno deset odstotkov, medtem ko so ga v ostalih avstrijskih zveznih deželah že zdavnaj znižati na štiri- oz. pet odstotkov. Na vprašanje, za katero stranko bi glasovali, če bi bile volitve to nedeljo, se je 36 do 38 odstotkov anketiranih opredelilo za socialdemokrate, 34 do 36 odstotkov za svobodnjake, 21 do 23 odstotkov pa za ljudsko stranko deželnega glavarja Christofa Zematta (na sliki) . Se letos poleti je uživala največjo priljubljenost Haiderjeva svobodnjaška stranka (med 36 in 38 odstotki), pred socialdemokrati (33 do 34 odstotkov) in ljudsko stranko (20 do 22 odstotkov). Na vprašanje, za koga od treh strankinih prvakov bi glasovali, ko bi zakon dopuščal možnost neposredne izvolitve deželnega glavarja, je 40 ostotkov anketiranih podprlo vladajočega glavarja Christoff Zer-natta, 30 odstotkov Ausservvinklerja in le 29 odstotkov Haiderja. Ivan Lukan VIDEM / ZDRAVSTVO V ospredju čedajska bolnišnica Odbornik Ariis je županom obrazložil stališča deželne uprave PASSARIANO / SKODA NI VELIKA Vila Manin: v Napoleonovi sobi se je udrl del stropa VIDEM - Vprašanje če-tiajske bolnišnice je bilo v 0spredju včerajšnjega sestanka med deželnim odbornikom Ariisom ter župani iz družbeno-zdrav-stvenega okraja, ki ga krije omenjena bolnišnica. Odbornik Ariis je potrdil, tia pri delovanju posame-^tih oddelkov ne bo prišlo d° nobene prekinitve, ker °° vse potekalo istočasno, °d vzpostavljanja posame-žrdh funkcij do njihove okrepitve ter spremembe. Ariis je obenem napovedal, oa se bo danes prvič sestala posebna delovna skupina, 151 se bo ukvarjala s tezhni-Cnimi vidiki podpisa konvencije med Deželo in videmsko univerzo. Do tega Podpisa naj bi prišlo v kra-ikem, predvideva pa odprtje specializirane šole v Čedadu, kamor bodo premestiti tudi univerzitetne katedre. Novosti se obetajo tudi za območje izrednega sta-uja: Podjetje št. 4 jev načrtu za leto 1999 predvidelo zaposlitev 6 zdravnikov. Odbornik Ariis je med drugim še spomnil, da je povezava med Čedadom ter bolnišnico v San Danieleju žgolj organizacijska zadeva Podjetja št. 4. Na sliki protest prebival-riva pred bolnico Danes in jutri zasedanje Srednjeevropske pobude V ospredju zasedanja Srednjeevropske pobude, ki bo danes in jutri v Trstu, bo analiza glavnih smernic ter prednostnih območij, ki sodijo v okvir sodelovanja, in sicer v luči tega, kar so nakazali na nedavnem vrhu vladnih voditeljev in zunanjih ministrov (20. in 21. novembra v Zagrebu). Obenem bodo proučili mehanizme sodelovanja z drugimi evropskimi mednarodnimi organizacijami, še zlasti z EU, ter določili program dejavnosti za prihodnje leto. Zasedanje (Pobudi predseduje Hrvaška) se bo pričelo danes popoldne ob 14.30 v deželni palači na Trgu Unita 1. PASSARIANO (VIDEM) - V Vili Manin v Passarianu se je vCeraj v eni od najbolj znamenitih soban, tako imenovani Napoleonovi sobi, udrl del stropa. Gre za približno tri kvadratne metre stropa, ki je se ob padcu na tla popolnoma raztreščil. Do nesreče je prišlo v času, ko je bila vila zaprta javnosti, zaradi česar ni bilo ne-* varnosti za ljudi. Iz preventivnih razlogov so vilo, ki je bila med drugim poletna rezidenca zadnjega beneškega do-ža in predstavlja pomemben primer arhitekture osemnajstega stoletja v Furlaniji, začasno zaprli. Kustos vile Paolo Goi je bil presenečen nad nesrečo. Lani so namreč tehniki podrobno pregledali vso strukturo, vključno s sobo Napoleona Bonaparteja, in niso ugotovili nobenih poškodb ali drugih nepravilnosti. Po njegovi oceni je škoda majhna, ker naj bi bil strop iz konca osemnajstega in začetka devetnajstega stoletja, pod katerim so še vidne poprej poslikane freske. Izvedenci spomeniškega varstva Furlanije-Julijske krajine bodo danes pregledali sobo Na-opleona Bonaparteja, da bi ugotovili vzroke nesreče in ocenili nastalo škodo. Po mnenju kustosa Goia naj bi se strop sesul zaradi prevelike teže mogočnega lestenca, ki visi sredi sobe, to je prav tam, kjer se je strop udrl. Vila Manin, v kateri je pred 201 letom prenočil Napoleon, ko je prispel v naše kraje, da bi podpisal sporazum pri Cam-poformidu, ki je zapečatil usodo Beneške republike, je last dežele Fur-lanije-Julijske krajine. _____INTERVJU / ANDREJ BERDON_ »Prej ali slej pride tudi čas vzponov« »SSk ima še veliko življenjskih energij« Predlog zo soočenje o krizi noše politike TRST - 37-letni odvetnik Andrej Berdon sodi v mlajšo generacijo slovenskih politikov. Svojo politično pot je začel pred petimi leti, ko je bil skoraj nepričakovano izvoljen v tržaški občinski svet, danes pa se je tudi skoraj nepričakovano znašel na mestu deželnega tajnika Slovenske skupnosti. Za politiko in za politike niso to najboljši časi, zato smo ga najprej vprašali s kakšnimi občutki začenja to odgovorno in zahtevno nalogo? Stvar je zelo zahtevna, nam je dejal, in bi bil res naiven, če bi skrival težave, pred katerimi se nahajam. Vsi dobro poznamo dogodke zadnjih mesecev in zadnjih let. Slovenska skupnost je pač z veliko težavo premostila prehod iz starih volilnih pravil v nova, ki ji v bistvu onemogočajo samostojno volilno nastopanje. Zadnji udarec za stranko je bil neuspeh na junijskih deželnih volitvah. To nas seveda močno bremeni. Stranka pa ima kljub temu še veliko življenjskih energij in moja glavna naloga je, da se ta energija na najbolj primeren način konkretizira. Želim si, da bi SSk, kot dosedaj, ostala življenjsko povezana z utripom slovenske manjšine. Skušal bom dati vse od sebe, kot je delal moj predhodnik Martin Brecelj, kateremu se želim javno zahvaliti za ogromno delo, ki ga je opravil v korist stranke in vse manjšine. Na deželnem kongresu na Opčinah, kot na pokrajinskih kongresih, je večkrat odmevala beseda kriza, ki se je nanašala tako na stranko, kot na splošno politično življenje manjšine. Za kakšno krizo pravzaprav gre? Slovenska manjšina se nahaja pred dejstvom, da je Rimu prvič na oblasti levica, za katero se je opredeljeval velik del Slovencev. Ta levica pa se je spremenila in to tudi kar se tiče odnosa do manjšinske problematike. To postavlja manjšino v velik precep. Kriza je zaznavna tudi zaradi znanih dogodkov v naši konsolidirani organiziranosti, posebno v gospodarstvu. Ge pogledamo zgodovino, smo Slovenci doživljali nihanja in hude trenutke ter nato ponovne vzpone. Prepričan sem, da bo znova nastopil tudi čas vzponov. Kaj pa Slovenska skupnost? V naši stranki - tega ne moremo tajiti- se odražajo in zrcalijo težave, ki trenutno bremenijo vso našo skupnost. Te težave se odražajo tudi drugje in tudi v delovanju drugih strank. Rekel bi, da se spreminja celotna manjšinska politika. Poglejte nova stališča levih demokratov in stališča obeh komunističnih strank. O tem se moramo vsi resno zamisliti in, zakaj ne, tudi trezno pogovoriti. Na eni strani imamo naraščajočo strankarsko razcepljenost, ki le delno odraža naš zgodovinski pluralizem, na drugi strani pa zbliževanje v t.i.civilni družbi med SKGZ in SSO. Kako ocenjujete ta »dualizem«? Jaz bi pri tem ločil dve ravni. Eno je politika, kjer so razlike precejšnje in občutene, kot jasno dokazujejo različna stališča o zakonski zaščiti manjšine. SSk je zaskrbljena nad učinki, ki jih bo imel ta zakon in se sprašuje, če bo tako zastavljeni zakon prinesel kako izboljšavo naši skupnosti. Na levici so glede tega optimisti. Mi želimo, da bi zaščita prinesla konkretno izboljšanje za manjšino, ne samo na papirju, a tudi v vsakdanjem življenju. Želimo si npr. vidnejše mesto za slovenščino v javnih upravah. Kaj pa civilna družba? Dialog med krovnima organizacijama je nedvomno novost, ki jo SSk pozdravlja. Vendarle pa menim, da bi moralo to zbliževanje vplivati tudi na politiko. Ne moremo si predstavljati, da bi bila enotnost v civilni družbi nekaj ločenega od našega vsakdanjega političnega udejstvo- vanja. Gre vsekakor za pozitiven pojav. Kaj je danes v resnici stranka Slovenske skupnosti? Jaz sem pristopil v "SSk v času, ko je bil v tržaški občinski svet izvoljen Samo Pahor in ko je imela stranka prizvok radikalnosti. Spomnimo se vendarle, da je bil takrat župan Giulio Staffieri in da je bila situacija na Tržaškem precej različna od današnje. Danes se v naši stranki lahko prepoznavajo Slovenci raznih ideoloških prepričanj, če lahko poenostavljam, nekako od desne do leve. Osebno izhajam iz laičnega kulturnega okolja in se prepoznavam v vrednotah Osvobodilne fronte. Stranka me je izvolila in je dobro vedela za moja prepričanja, ki so vsem znana. Smatram, da je SSk danes predvsem lahko prostor, v katerem se izoblikujejo želje in hotenja naše manjšine. Ta prostor mora biti slovenski. To je bistvena razlika med SSk in slovenskimi komponentami drugih strank. Sele nato naj pride do soočenja z večinskim narodom. Ohraniti moramo tudi občutek, da smo skupnost in moramo zato najprej sami vedeti, kaj v resnici hočemo. Bo nova funkcija spremenila Vaše življenjske navade? Gre seveda za dodaten napor, saj sem, kot veste, že občinski svetovalec in tudi odbornik Kraške gorske skupnosti. V veliko podporo mi je razumevanje družine in odvetniške pisarne. Verjamem v to, kar delam, drugače bi te funkcije gotovo ne sprejel. S.T. GLOSA Poljska in njena volja do življenja Jože Pirjevec Pred mnogimi leti sem začel svojo gloso z opisom varšavskega letališča, ki je v časih generala Jaruzelskega sprejelo potnika z obupno zanemarjenostjo realnega socializma. V torek, ko sem se vrnil v Varšavo, je bil prvi vtis povsem drugačen. Pravzaprav starega letališča sploh ni več, saj ga je zamenjalo novo bleščeče poslopje, ki so ga zgradili Avstrijci, kot mi je povedal prijatelj skoraj s prizvokom ponosa v glasu. Tudi letališče s svojo svetovljansko pološčenostjo in ogromnim, umetelno okrašenim božičnim drevesom, je lahko simbol nove Poljske, ki se z vsemi silami trudi, da bi ujela korak z zahodno Evropo in spet postala velika država, kar je bila, preden so jo sosednje sile, Avstrija, Prusija in Rusija, med sabo razkosale v drugi polovici 18. stoletja. Zdi se, da so Poljaki v tem podvigu kar uspešni, saj presega njihova letna proizvodnja 5 odstotkov, zloti so trdna valuta, predvsem pa so notranje politične razmere dovolj stabilne, da vzbujajo zaupanje tujim podjetnikom, pri- pravljenim vlagati svoje kapitale v lokalno gospodarstvo. Pri tem jih ne moti, da so na oblasti reciklirani komunisti, saj so ti v svojem manadžerskem cinizmu kar primerni sogovorniki. Varšava, ki se mi je zdela ob mojem zadnjem obisku zajeta v primež sive brezizhodnosti, je danes mesto bolj veselega videza, s številnimi na novo prepleskanimi pročelji, dobro založenimi trgovinami, z mladimi ljudmi, ki se gibljejo s sproščenostjo, kakršno daje uspeh. Beračev, ki so nekoč mrgoleli na ulicah, skoraj ni več, kar pomeni, da je tudi za najšibkejše plasti pe-bivalstva kolikor toliko preskrbljeno. Od Varšave izpred desetih ali več let se je ohranil sa- mo še tisti folklorni patriotizem, kateremu se kot zgleda Poljaki ne morejo in nočejo odpovedati. Ko sem zjutraj šel od svojega hotela do Italijanskega kulturnega inštituta, ki me je povabil predavat o manjšinskem vprašanju pri nas, sem srečal najmanj tri skupine fantov in deklet, ki so s strumnim korakom hiteli na bogve kakšno domovinsko proslavo z lepo izrezljanimi drogovi in v najlon zavitimi zastavami iz težke svile. Varšava seveda ni samo to. Je tudi bazar v mestni četrti Praga, kjer se zbira, tako se zdi, vsa Rusija, vsa Ukrajina in Belorusija, kakor se je nekoč na Ponterošu stekala v Trstu vsa Jugoslavija. Tu dobiš vse, kar ponujata Vzhod in Zahod, od elektronskih strojev do ikon, pri čemer je bolj ali manj jasno, da gre za ukradeno ali kontrabandarsko blago. V svoji kaotičini pisanosti pa je tudi to znak krepke volje do življenja in preživetja, ki je, tako se mi ob ponovnem srečanju s varšavrsko stvarnostjo zdi, najznačilnejša poteza sodobnega poljskega trenutka. Čeprav jim je minister za delo Treu prepovedal nadaljevanje stavke po začetnih 24 urah, je včeraj avtonomni sindikat postajenačelnikov potrdil stavko do 18. ure danes. Po podatkih uprave železnic naj bi v naši deželi stavkalo 21 odstotkov nameščencev, čeprav je več kot ena tretjina postajenačelnikov vpisana v avtonomni sindikat Ucs, ki je napovedal stavko. Ministrovi grožnji po sank- cijah so sindikalisti odgovorili z grožnjo novih protestnih akcij v dneh med božičem in novim letom. Zaradi stavke je včeraj odpadel znaten del potniških in tovornih vlakov v Furlaniji - Julijski krajini z izjemo nekaterih, ki peljejo na dolge proge, in krajevnih vlakov od 6. do 9. ure ter od 18. do 21. ure. Se v večernih urah pa so v Rimu vodili pogajanja tudi s sindikatom GLASBENA MATICA Bogota koncertna dejavnost šole Kogoj Vrsta zanimivih nastopov in mnogo načrtov Prvo trimesečje letošnje koncertne dejavnosti dijakov šole »M. Kogoj« se je izkazalo kot posebno pestro in aktivno, in to dokazuje, da prehaja Glasbena matica vedno bolj v ospredje na tržaški glasbeni sceni. Godalni orkester, ki ga vodi prof. Peter Filipčič in solisti iz različnih razredov so od začetka šolskega leta kar trikrat sodelovali z italijanskimi društvi in ustanovami. Prve dni novembra sta orkester in mešani zbor J. Gallus sprejela vabilo zavoda ITIS, ki je slavil svojo 50-letnico. Izvedli so program skladb z nabožno vsebino. Na koncu istega meseca je sledila pomembna udeležba pri izvedbi mul-timedialne predstave za tri orkestre, tri soliste, dva zbora, napovedovalca in magnetofonski trak, ki jo je skladatelj Davide Casali napisal na temo holokavsta. Ta uglasbena drama je nosila naslov »Perche proprio noi?« in jo je priredila zadruga Bonavventura v sodelovanju z židovskim kulturnim združenjem »Yashar« v okviru projekta Shalom Trieste. Predstava je imela dve izvedbi; prva se je vršila v gledališču Miela v Trstu, druga pa v gledališču Pasolini v Cervignanu. 3. decembra je bil na vrsti nastop dijakov iz razredov klavirja, violončela in flavte, ki so z glasbo popestrili nagrajevanje športnikov pokrajinskega odbora CONI v ulici Ginnastica. Nastop je dosegel velik uspeh in šola »M. Kogoj« je bila še posebej ponosna, ker je lahko uresničila načrt srečanja slovenske kulture z italijanskim športnim svetom. Razni solisti so pred kratkim zastopali tržaško GM tudi v Sežani na Srečanju glasbenih sol Slovenije in zamejstva. Na Soli »M. Kogoj« je tudi interna koncertna dejavnost precej živahna; 27. novembra je bil na vrsti v Gallusovi dvorani večer na temo »D. Scarlatti in njegovi sodobniki«. Na sporedu so bile skadbe različnih avtorjev iz baročnega obdobja, ki so bile pretežno zamišljene za klavičembalo. Izvedli so jih pianisti, harmonikarka in kvartet flavt; vezni tekst pa so pripravili dijaki oddelka za glasbeno zgodovino, da bi ta nastop postal čim bolj vzgojen. Poleg običajnih internih nastopov bodo imeli dijaki še precej zanimivih priložnosti. V pripravi je Božičnica, na kateri bodo 21. decembra nastopili mali pevci otroškega zbora in predstavniki prvih razredov raznih instrumentov. 8. februarja pa bo na vrsti tradicionalna prireditev »Glasbeniki ob dnevu kulture«, ki je prišla do svoje tretje izvedbe; na sporedu bodo skladbe izključno slovenskih avtorjev. Nadaljevali bodo tudi večeri na temo, ki bodo spomladi posvečeni glasbeni obliki sonate. ROP ŽELEZNICE / PROTEST POSTAJENAČELNIKOV Težave z vlaki zaradi stavke V deželi odpadel velik del vlakov kljub ministrovi prepovedi stavke strojevodij Comu, tako da bi se stavka lahko predčasno končala. MLADI IN POLITIČNO ŽIVLJENJE ML: po krizi spet dejavnost V Portorožu srečanje s Slovenci skupine Mladi Forum Politične stranke so več ali manj v krizi, malo ali nič aktivne pa so tudi njihove mladinske sekcije in organizacije, če sploh še obstajajo. Pred leti je v okviru takratne Demokratične stranke levice začela delovati Mladinska levica, ki je po nekajmesečni aktivnosti zašla v hudo krizo ter praktično prekinila vso dejavnost. Po precej dolgem mirovanju je sedaj ML izvedla nekaj pobud, ki imajo za cilj približati politiko mladim in to s konkretnimi akcijami na področjih, ki zanimajo mlade, kot je npr. šolstvo. Mladi levičarji menijo, da ne gre vso šolsko problematiko, kot menijo nekateri, omejiti na odnose med javno in zasebno šolo. Na šolske probleme je treba gledati s širšega zornega kota, pri čemer ne gre pozabiti na te- meljno vprašanje pravice do študija, ki jo jasno določa republiška ustava. O teh in o drugih aktualnih problemih je tekla debata na sinočnji skupščini na sedežu levih demokratov, na katero so bili vabljeni vsi mladi, ki se hočejo na nek način vključiti v sedanjo politično soočenje. S tiskovnega sporočila zvemo tudi, da so se elani Mladinske levice iz Furlanije-Julijske krajine pred nekaj dnevi v Portorožu srečali s pristaši skupine Mladi Forum, ki združuje mlade pristaše Združene liste socialdemokratov Slovenije. Na srečanju so si mladi izmenjali informacije in mnenja o obeh šolskih in univerzitetnih sistemih, beseda pa je tekla tudi o težavnem vključevanju mladih v politično življenje. Potrjena aretacija za oba ugrabitelja Domnevna ugrabitelja malega Roma, 27-letni Agron Khemajli in 23-letna Vesna Petrovič, bosta ostala v arestu. Tako je odločil sodnik iz Pescare, pred katerim pa sta zanikala kakršnokoli odgovornost. Trdila sta namreč, da 11-letnega Imerja sploh nista ugrabila ter izkoriščala za beračenje (ves denar naj bi zadržal zase) in da ga tudi nista nameravala prodati rimski skupini Romov. Otroka naj bi jima izročili sami starši, ki ga zaradi revščine niso mogli več preživljati. Njuni pripovedi pa se v marsičem ne ujemata: medtem ko moški pravi, da mu ja fantka izročila mati, pa dekle trdi, da je bil ob izročitvi prisoten tudi oče. Skupaj z Imerjem so karabinjerji iz Pescare osvobodili tudi neko prostitutko, ki naj bi jo dvojica prav tako izkoriščala. Preiskovalci pa so odkrili, da je bila sama Vesna Petrovič prostitutka, zato sumijo, da je Xhemajli tudi njo izkoriščal, čeprav tega ni omenila. Danes se bo sodnik iz Pescare srečal s perisko-valci iz Trsta, nakar bo odločil, kaj naj naredi z aretiranima. PROTISLOVENSKE TOLPE / OD BENEŠKEGA SODNIKA TR2AŽKIM PREISKOVALCEM V Trstu zametki Gladia Beneško sodstvo je predalo tržaškemu državnemu pravdništvu del zaključkov preiskave o padcu vojaškega letala Argo 16. Obtožnica bremeni 8 oseb, med katerimi takratnega odgovornega za izraelsko varnostno službo Z vi Zamirjas in odgovornega za urad D pri vojaški varnostne službi Sid Gianadelio Maletti. Obtoženi so atentata na letalo, s katerim sa prevažali agente tajne službe Gladio na vaje na Sardinijo. Gladio je bil, kot je znano, zelo aktiven tudi v protislovenski funkciji. Prav to omenja beneški preiskovalni sodnik Carlo Mastelloni, ki je v preiskavi o atentatu na letalo razkril veliko podrobnosti organizacije Gladio. V povojnem obdobju, piše agencija Ansa iz Benetk, do leta 1954, naj bi v Trstu delovale nelegalne oborožene tolpe, ki so bile vezane na organizacije, ki so se za krinko rekracije v resnici ukvarjale s protislovensko propagando. Pripadniki teh tolp naj bi med prepirom na Trgu Cavana ubili slovenskega komunista, piše agencija na podlagi informacij iz poročila beneškega preiskovalnega sodnika, ki smatra te tolpe za predhodnice samega Gladia. Dejavnosti naj bi finansirali iz skladov Urada za obmejna območja (Ufficio Zona Confine) pri predsedstvu vlade. V bistvu ni nič novega: da so v Trstu od prvih povojnih let dalje delovale protislovenske organizacije je znano, primer njihovega delovanja je umor slovenskega komunista Hlače, ki so ga leta 1946 zabodli z nožem na Trgu Cavana. Ze takoj po koncu vojne so v Trstu ustanovili italijansko samoobrambno organizacijo, ki je začetno delovala'pod okriljem italijanskih antifašističnih strank, nad katero pa so v kratkem prevzeli nadzor fašisti. Organizirali so škvadre profesionalnih nasilnežev, med katerimi je bila najbolj znana Tarantinova tolpa, ki je med drugim umorila Hlačo. V vročem obdobju pred podpisom Londonskega sporazuma leta 1954 so vse italijanske stranke (z izjemo socialistov in komunistov) pristopile k t.i. »Bartolijevi armadi«, ki naj bi branila Trst v primeru jugoslovanske invazije. Iz teh vrst se je razvili zametki Gladia, tudi ob prihodu v Trst po priključitvi Italiji skupine funkcionarjev, ki so v poznejših letih bili vpleteni v vrsto atentatov in prevratniških dejanj. Trst in obmejno območje so bila torej nekakšna topla greda, v kateri je na protislovenskem humusu rasla fašistična prevratniška organizacija. To smo že znali in to je sedaj ugotovil tudi sodnik iz Benetk. Bo tržaško sodišče prišlo do dna zadevi? Šofer resneje ranjen v prometni nesreči Čeprav hitrost vozil, vpletenih v prometno nesrečo, ni bila visoka, so nekaj oseb morali odpeljati v bolnišnico. Se najhuje je bilo z 82-letnim A.F. iz Campoformida, ki je bil za volanom fiata uno. Zdravniško pomoč sta potrebovala tudi soproga šoferja, ki je upravljal škodo, ter voznik nekega drugega vozila fiat uno, 53-letni A.S. Nezgoda se je pripetila včeraj popoldne na Miramarskem drevoredu, prav pri Cedazu. Priletni A.F. je bil namenjen proti mestu, ko je nenadoma zapeljal na nasprotno stran ceste. Prav v tistem trenutku je s svojo škodo pripeljal O.C., skoraj čelnemu trčenju se ni mogel izogniti. V škodo se je zaletel še fiat uno, ki ga je vozil A.S. in ki se ni pravočasno ustavil. Izvide so opravili mestni redarji motoriziranega oddelka, katerim je pomagala izvidnica 3. okraja. Deželni zbor Levih demokratov danes zvečer v Domu Brdina Slovenska komponenta Levih demokratov vabi svoje člane na deželni zbor, ki bo v četrtek, 17. decembra, ob 20.30 v domu Brdina na Opčinah. Na dnevnem redu je razprava o zaščitoem zakonu in organiziranosti SKLD. V zvezi z zaščitnim zakonom je nujna čim širša, čimbolj poglobljena in čimbolj iskrena razprava tudi med Slovenci, saj kaže, da smo tokrat prvič v zgodovinski fazi, ko so možnosti odobritve zaščitnega zakona realne, čeprav so še vedno zelo možni zapleti in zastoji. To pa pomeni, da si manjšina ne more več dovoliti, da bi svojo politiko in zadržanje omejila na postavljanje in izpostavljanje upravičenih žalitev. Manjšina je tokrat od zgodovinskega trenutka poklicana, da brez političnih špekulacij za domačo rabo in z vso resnostjo poglobi vprašanje, s kakšnim pristopom, politično strategijo in taktiko ima tudi sama prispevati, da se zakon odobri. V interesu manjšine je, da pride do zakona, ki bo s svojo konkretno vsebino, ki naj bo obrnjena jasno naprej, zagotavljal slovenski manjšini perspektivo za mirno in enakopravno prihodnost v vseh krajih dežele, kjer manjšina živi. Na četrtkovem sestanku bo tako govor tudi o poenotenemu osnutku ter o različnih amandmajih, med katerimi je tudi predlog LD, po katerem bi z zakonom zagoto-vili manjšinskim ustanovam možnost, da se vrnejo v Narodni dom -Balkan kot v Trgovski dom, ki bi postala obenem tudi sedeža sožitja; sožitje pa je med osnovnimi pogoji za obstoj manjšine v prihodnosti. ______SOLSTVO / ŠOLSKA POSLOPJA SE ZASEDENA_ Dijaki zahtevajo pisno zagotovilo upraviteljev Srečanje z ravnatelji - Policija včeraj izpraznila licej Dante Zasedba treh slovenskih višjih srednjih šol Se nadaljuje. Po ustnih Zagotovilih predsednika Pokrajine Renza Codari-in pokrajinskega odbornika za šolstvo Enrica Sbriglie, da poklicnega Zavoda Jožefa Stefana ne bodo preselili iz sedanje-Ba poslopja na območju aekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, Cakajo sedaj dijaki še na Pisni akt, ki naj - Črno na belem - potrdi njuni ust-Oi obvezi. Sele potem, ko bodo preverili, ali zagotovila veljajo, ali ne, b°do odločali o prekinit-vi protesta. Predstavniki dijakov so včeraj zjutraj na zbo-rovanjih seznanili višje-Solce o poteku srečanja s Pokrajinskimi upravi-telji. Kasneje so se v prostorih pedagoškega liceja ^•M. Slomška sestali z tavnatelji višjih srednih s°l, ki so zaprosili za srečanje, da bi izvedeli, kaj sta jim povedala Predsednik pokrajine Vodarin in odbornik za Šolstvo Sbriglia. Ravnanje je tudi zanimalo, kaj nameravajo dijaki' storiti po ustnih zagoto-vdih, že spet pa so jih Pozvali, naj Cimprej Prekinejo zasedbo, da bi Oe izgubili preveč pouka. Dijake liceja Franceta Prešerna sta dopoldne obiskala sindikalista Renato Kneipp in Piero Al-Zetta, ki sta napovedala, da bodo sindikalne organizacije izdale tiskovno sporočilo o sedanjem položaju na tržaških šolah. . Na zasedenih šolah se J® tudi vCeraj zvrstila vrata predavanj. Številni Profesorji so se odzvali vabilu dijakov in pripravili predavanja. V^gtila pa so se tudi številna zborovanja in dijaška srečanja za pripravo novih pobud. Ena takih bo potekala danes dopoldne na poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Ob 11. uri vabijo dijaki vseh slovenskih višjih srenj ih šol na šolo ravnatelje in profesorje, da bi jim obrazložili, kaj se dogaja na zasedenih šolah, jih obvestili o nadaljnjem poteku protesta in preverili možnost za skupen nastop, da bi bila protestna akcija za ohranitev poklicnega zavoda v sedanje šolskem poslopju Cim bolj uspešna. Zvečer (ob 20: uri) bodo dijaki po- vabili na šolo še starše in vse, ki jih zanima vprašanje poklicnega zavoda, da bi tudi nje seznanili o nastalem položaju in da bi bili deležni tudi njihove podpore. V zadnjih dneh se je naelektrilo ozračje tudi na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah. V začetku tedna so dijaki zasedli poslopje klasičnega liceja Dante Ali-ghieri, na zavodih Gali-lei in Carducci pa so oklicali neprekinjeno zborovanje. Včeraj popoldne so karabinjerji in osebje političnega oddelka tržaške kvesture posegli na šoli Dante in jo izpraznili. Dijaki se jim niso zoperstavili in so zapustili poslopje povsem umirjeno, potem ko jih je predstavnik Digosa opozoril, da je zasedba nezakonita. Dijaki Danteja so se medtem že domenili, da bodo protest nadaljevali z neprekinjenim zborovanjem. Italijanski dijaki manifestirajo proti javnemu finansiranju zasebnih šol, za pravico do študija, za boljše šolske stavbe in za boljše informiranje o novih zrelostnih izpitih. Jutri bodo iznesli svoj protest tudi na mestne ulice, in sicer z manifestacijo, ki jo prireja Zveza dijakov, medtem ko bo v soboto v Rimu vsedržavna dijaška manifestacija za pravico do študija in znanja. Klicna telefonska številka bo z jutrišnjim dnem obvezna Z jutrišnjim dnem bo šlo »zares«. Doslej je ženski glas sicer opozarjal, da moramo zavrteti klicno številko, vendar je takoj tudi dodajal, da bodo naš klic posredovali, tudi Ce se navodila ne držimo: odslej pa ne bo veC tako, tudi za krajevne pogovore bo klicna številka neobhodno potrebna.Pozabljivce bo opozarjalo registrirano sporočilo. Nobene spremembe pa ne bo glede javnokorist-nih služb. Doslej so uvedbo klicne številke tudi pri krajevnih pogovorih najbolj spoštovali v Milanu (81%), v Nuoru pa so se nanjo očitno precej požvižgali (manj kot 45%), državno poprečje znaša 67,30%. Šofer resneje ranjen v prometni nesreči Čeprav hitrost vozil, vpletenih v prometno nesrečo, ni bila visoka, so nekaj oseb morali odpeljati v bolnišnico. Se najhuje je bilo z 82-letnim A.F. iz Campoformida, ki je bil za volanom fiata uno. Zdravniško pomoč sta potrebovala tudi soproga šoferja, ki je upravljal škodo, ter voznik nekega drugega vozila fiat uno, 53-letni A.S. Nezgoda se je pripetila vCeraj popoldne na Miramarskem drevoredu, prav pri Cedazu. Priletni A.F. je bil namenjen proti mestu, ko je nenadoma zapeljal na nasprotno stran ceste. Prav v tistem trenutku je s svojo škodo pripeljal O.C., skoraj Čelnemu trčenju se ni mogel izogniti. V škodo se je zaletel se fiat uno, ki ga je vozil A.S. in ki se ni pravočasno ustavil. Izvide so opravili mestni redarji motoriziranega oddelka, katerim je pomagala izvidnica 3. okraja. ŠE DANES / NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE Dnevi prihodnosti privabili mlade Dijaki iz Trsta, iz dežele in z onstan meje na soočenju o delovnih perspektivah Kakšna bo prihodnost današnje mladine, kakšen smisel imajo šolske diplome, dijaki lahko še upajo na stalno zaposlitev, ali pa se morajo že usmeriti k samostojnemu delu? Gre za teme, ki so v ospredju dvodnevnega srečanja s šolsko mladino, ki ga je priredila tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju s šolskim skrbništvom, da bi orisali vprašanje profesionalne usposobljenosti in delovnih perspektiv po višješolski diplomi. Pobuda z naslovom Dnevi tvoje prihodnosti se odvija na Pomorski postaji, kjer so se vCeraj zvrstila prva srečanja, ki so se jih udeležili številni dijaki tržaških višjih srednjih šol kot tudi iz drugih krajev dežele, z onstran meje pa tudi dijaki italijanskih šol v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen Dnevov prihodnosti je orisal predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin, ki je naglasil izziv tretjega tisočletja, ko bo vedno manj tradicionalnega stalnega zaposlovanja, vedno bolj pa se bodo uveljavile samostojne pobude, pri katerih mora priti do izraza posameznikova sposobnost in iznajdljivost. Na srečanju sta spregovorila tudi odbornika za šolstvo Enrico Sbriglia in za šport, turizem in prosti Cas Fabio Scoccimarro; naglasila sta, da to ni prva pobuda pokrajinske uprave, ki meri k ustvarjanju nove miselnosti na Tržaškem, pa tudi k javni predstavitvi sposobnosti in profesionalnosti, ki se razvijajo na Tržaškem in so velikokrat premalo poznane. Mladim je spregovoril tudi predsednik Združenja industrijcev Federico Pacorini; pohvalil je veliko prisotnost dijakov, ki so s tem pokazali zrelost in zanimanje za svojo prihodnost, pa tudi demantirali stereo- tip, po katerem je Trst mesto starih in brez volje do dela. Prvi dan zasedanja se je nadaljeval z razpravama o kooperaciji kot novi obliki podjetništva in o mladih v tretjem tisočletju z novo kulturo do dela. NOVICE SKEDENJ / V PETEK OB 20.30 Odbor »Škedenj diha« prireja javno skupščino Pri odboru »Skedenj diha« ugotavljajo, da v dobrem letu dni delovanja še zdaleč niso bili brezuspešni, kot bi lahko sodili, Ce bi se omejili samo na droben prah, ki ga morajo tamkajšnji prebivalci še vedno dan za dnem Čistiti z okenskih po-uc, teras in balkonov. Mobilizacija vseh občanov Proti onesnaževanju, ki ga povzroča škedenjska železarna, je namreč pripeljala do pomembnih rezultatov, z zadnjimi dogodki pa bodo občane sez-uanili na javni skupščini v petek, 18. decembra. Skupščina bo na sedežu kulturnega društva Ivan Grbec v Skedenjski ulici 124. Obenem se bodo zavzeli za podporo sprožitvi sodnega postopka z zahtevo po odškodnini zaradi škode, ki jo je povzročilo razprševanja prahov železarne (v sodnem obvestilu z 28. oktobra letos je pisalo: »Pred-sednik, pooblaščeni upravnik, mandatar, načelnik obrata d.d. SERVOLA so se izognili sprejetju ustreznih tehničnih ukrepov in stalnemu vzdrževanju in preverjanju kovinarskih naprav obrata, ter s tem povzročili ponovljena in nevšečna onesnaženja s prahom na bližnjih lastninah).« Tržaško okrožno sodišče je vodstvu železarne poslalo sodno obvestilo zahvaljujoč se pobudi nekega stanovalca iz Ul. Ponticello. Odbor »Skedenj diha«, ki ni nikoli nasprotoval prisotnosti obrata, temveč onesnaževanju, ki ga povzroča, pa je zbral tudi številne primere nelagodja med delavci same železarne, ki jih je sedaj Prizadela še dopolnilna blagajna. Odbor izraža delavcem vso svojo podporo, a obenem tudi upanje, da se bo občinska uprava znova zavzela zanje, kot se je že v preteklosti, kot za tamkajšnje prebivalce. ZDRAVSTVO / BREZPLAČNO DO KONCA LETA Še čas za cepljenje proti gripi Skoraj 35 tisoč občanov, predvsem starejših, se je že cepilo Doslej se je cepilo proti gripi že 34.130 občanov v okviru pobude Zdravstvenega podjetja, ki se je začela prejšnjega 12. oktobra. Gre predvsem za starejše osebe (nekaj veC kot 28 tisoč jih je nad 65 letom starosti), pri katerih ima gripa lahko hujše posledice. Pobuda za cepljenje pa se še ni zaključila, saj se lahko vsi občani lahko cepijo še do konca leta tako pri družinskem zdravniku kot v sedežih Zdravstvenega podjeta. Cepljenje je brezplačno za osebe nad 65 letom starosti, za zaposlene v službah splošnega interesa, za osebje skrbstvenih služb, za kronične bolnike in za elane družin z rizičnimi osebami. Informacije o cepljenju nudijo na telefonski številki 040-3995507 od ponedeljka do petka od 9. do 13. Se vedno cepijo v ambulantah v Ul. Ghiberti 4, v Ul. Nordio 15 in v Ul. Valmaura 65/a od ponedeljka do petka, v Ul. S. Marco 11 ob ponedeljkih, torkih in Četrtkih, v Ul. Puccini 48 od ponedeljka do sobote, kot tudi na Opčinah v Proseški ulici 10/12 od ponedeljka do petka, v Nabrežini 108/d ob torkih in četrtkih, v Miljah v Ul. Battisti 6 ob ponedeljkih, Četrtkih in petkih in v Dolini 462 ob sredah; v vseh primerih je urnik cepljenja od 9. ure do 12.30. Dobrodelna pobuda za otroke žrtve vojne Koordinacija tržaških motociklistov je spožila dobrodelno pobudo v korist otrok, ki so v centru v Ul. Valussi, ki ga upravlja fundacija poimenovana po padlih kolegih D’Angelu, Lucchefti, Oti in Hrovatinu. Gre za otroke v glavnem iz držav nekdanje Jugoslavije žrtve vojnih razmer, ki so v Trstu predvsem zato, da jih zdravijo v tukajšnji bolnišnici Burlo Garofolo. V teh dneh dom gosti 15 otrok, s katerimi je tudi nekaj družinski članov. Koordinacija tržaških motociklistov predlaga, da bi zbrali živila z dolgim rokom trajanja. Živila zbirajo v sedežu Koordinacije v Ul. della Tesa 63. Podjetje za prodajo naftnih derivatov Chiurlo pa je namesto božičnih daril namenilo otroški bolnišnici Burlo posebno elektronsko akustično aparaturo, ki bo sluzila pri diagnozi slušnih napak najmlajših. Manifestacija za Kurde Na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3 bo jutri ob 20. mi solidarnostna manifestacija s kurdskim narodom. Posegel bo tudi Ramon Mantovani, član državnega vodstva stranke, ki bo pred samo debato (predvidena je za 20.30) odgovarjal na vprašanja Časnikarjev. Prošnje za delovna mesta Na uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 bodo v ponedeljek, 21. in torek, 22. decembra od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za nastop na selekcijah za nekatera delovna mesta, in sicer: Občina Trst: 2+2 strežnika za Čiščenje in urejevanje prostorov ter storitve za mladoletnike (nedoločen čas); 3 strežniki za čiščenje in urejevanje prostorov ter storitve za mladoletnike (določen Cas 4 meseci); 2 grobarja, posest vozniškega dovoljenja B kat. (določen čas 3 meseci, ki jih morebiti podaljšajo); Občina Devin - Nabrežina: 1+1 mesto za pomočnika na domu (nedoločen Cas), zahtevajo potrdilo o profesionalni usposobljenosti, ki sta ga izdali »Časa Serena« ali Irsip, in ažurnirano zdravstveno knjižico. Potrebno je predstaviti mod. C/l (ali roza izkaznico), delovno knjižico, diplomo nižje srednje šole, davčno prijava za leto 1997 in družinski list. Urad obenemn obvešCa, da je odobril načrt za profesionalno vključevanje, tako da je zveza industrijcev odredila pričetek prvega načrta: tehnični risar - hidrogeološki načrtovalec. Prošnje sprejemajo na uradu za delo, soba št. 46. Mestni redarji skrbijo za okolje Mestni redarji se ob drugih zadolžitvah posvečajo tudi izvajanju določil »dekreta Ronchi«, ki je namenjen zaščiti okolja. V ta namen so v krajšem obdobju, od 7. decembra 1997 do konca februarja letos, poskrbeli za odstranitev številnih zapuščenih razbitin avtomobilov. Vsega skupaj so opravili 75 posegov, v glavnem so tudi odkrili in prijavili odgovorne, kar v nekaterih primerih ni enostavno. Najnovejši primer so odkrili pred nekaj dnevi, v Ul. del Ponticello, kjer je dvorišče manjše hiše dejansko sluzilo za avtoodpad. Zato so lastnico, 32-letno G.P., prijavili sodišču. Zaplenili so tudi vse, kar so našli: med drugim avtomobil alfa ro-meo 75 brez ustreznih dokumentov, 5 šasij motornih koles, pnevmatike, razne rezervne dele ter 12 registrskih tablic za vozila iz Trsta in Gorice. Pridržana prognoza za mladega motociklista V Ul. Caboto v industrijski coni se je včeraj zjutraj težje poškodoval 27-letni motociklist, ki so ga v katinarski bolnišnici sprejeli na oddelek za oživljanje. Mladenič se je zaletel z avtomobilom, ki ga je upravljal 44-letni Furlan, ki sicer prebiva v Trstu. Kot se dogaja v podobnih primerih, s šoferjem avtomobila ni bilo nič hujšega, opomogel si bo v nekaj dneh. ____TRŽAŠKA KNJIGARNA / UMETNOSTNA GALERIJA_ Razstava treh mladih likovnih ustvarjalcev Jagodica Benedeličevo in Turka predstavil Franko Vecchiet Z včerajšnje otvoritve likovne razstave v Tržaški knjigarni (foto KROMA) VISOKI ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Luciji Kalc Hrovatin za 90 let Stari pegovor pravi, da veljajo dobre in iz srca izrečene čestitke enako, če jih izrečemo osem dni prej, ali osem dni kasneje. No, moje bodo nekaj dni kasneje. A ne zato manj prisrčne in resnično dobro mišljene. Draga Lucija. Ze pred leti sem pisala voščilo za tvoj rojstni dan. Vesela sem, da ga lahko, po tolikih letih, ponavljam za tvoj 90. rojstni dan, saj so moje želje vedno iste - da bi te še imeli v svoji sredi, da bi se kdaj pa kdaj slišali, ali videvali, da bi vedeli, da si! Ker si imela rojstni dan že 11. decembra, so ti mnogi prijatelji, znanci in tudi predstavniki KD Tabor z Opčin že sami prinesli pozdrave in čestitke. Sedaj prihajajo še te, povezane z veliko lepimi spomini na tvojo dejavnost, kot zavedne Slovenke, kot tudi na dejavnost, ki si jo dolga leta opravljala kot odbornica, šepetalka pri raznih dramskih nastopih in nato kot ena glavnih v društvu Tabor pri vodenju domače folklorne skupine. Bolezen te je priklenila na dom. Ni te pa oddaljila od misli na tvoje društvo, na vse, kar si v njem dobrega napravila in v večni skrbi, da bi šlo tudi vnaprej vse po najboljši poti. Ko sva se srečevali na tvojem domu, je bila vedno ob tebi - kot je tudi dnes, tvoja zlata sestra Pina. Ko smo govorili z njo o njenih stikih in prijateljstvu z italijanskim literatom in kulturnim delavcem Pier Paolom Pasolinijem, ki je imel svojo družino v Casarsi v Furlaniji, smo morali vplesti v razgovor tudi tvoje spomine na tega velikega umetnika, kot tudi na tvoje sodelovanje pri kulturni skupini »Acade-miula Friulana«, ki jo je vodil prav Pasolini. V Ca-sarso si se morala preseliti s svojim možem, pok. Serafom Hrovatinom, ki zaradi svoje pokončne drže kot Slovenec, a tudi kot antifašist, ni mogel opravljati svojega farmacevtskega poklica na Opčinah. Kako rada se spominjaš svojih sodelovanj pri igrah, ki jih je pripravilo domače društvo, kot so »Petrčkove poslednje sanje«, »V kraljestvu palčkov«, »Miklova Zala« itd. Se posebej si zadnja leta svoje aktivnosti namenila 75-članski plesni skupini deklic. Bila si velika prijateljica pokojne igralke Leli Nakrstove, ki je vrsto let delala v openskem društvu kot režiserka. Bolezen te je priklenila na dom. Ni pa priklenila tvojega duha, ki vestno in z navdušenjem spremlja vse, kar se dogaja na Opčinah, pa tudi v rodni Gro-padi. Draga Lucija, naj bodo ta z zamudo izrečena voščila ob Tvojem visokem jubileju izraz toplih in iskrenih želja, da bi se še videvali in srečevali. Neva Lukeš Včerajšnja otvoritev slikarske razstave v Tržaški knjigarni je potekala v znamenju mladih in prazničnega vzdušja. Likovno pot Rada Jagodica, Vesne Benede-tič in Stefana Turka je predstavil drugi umetnik, sicer predstavnik že uveljavljene generacije slovenskih tržaških umetnikov, Franko Vecchiet. Poudaril je dejstvo, da so ti trije ustvarjalci šele na začetku umetnostne poti, ne glede na to pa že polni izkušenj, uspehov in razstav. V zvezi s tem lahko okrog njihove ustvarjalnosti razvijemo kulturni razmislek in ugotavljamo, zakaj se njihovi različni stili ne kažejo za protislovne, odbijajoče. Benedetičeva s pripovednimi ilustracijami, Jagodic s prepletanjem grafičnih in likovnih tehnik in Turk tokrat z akvareli, nam torej ponujajo možnost za darilo samemu sebi, v obliki notranje obogatitve. Vsaj tako je izpadlo na včerajšnji predstavitvi, ko so jazzovske skladbe v izvedbi Martine Feri (glas) in Paola Bem-bija (kitara) spomnile na bingljanje prazničnih kragulj čkov. JPc Razstava o prvi svetovni vojni V palači tržaške pokrajinske uprave bodo danes ob 10.30 predstavili razstavo »Strelski jarki«, ki je posvečena prvi svetovni vojni. Razstavo bodo odprli v prihodnjih dneh v prostorih nadzor-ništva za spomeniško varstvo na Trgu Liberta. SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER ^ Vedro tekmovanje v pripravi slaščic Tekmovanja-pokušnje domačih slaščic se je udeležilo kar petnajst »slaščičarjev« Slovenski klub je v torek zvečer priredil v Gregorčičevi dvorani v Trstu tekmovanje-pokušnjo domačih slaščic. Prijavljenih je bilo kar petnajst slaščic, razdeljenih v dve kategoriji; v prvi, kategoriji starih božičnih slaščic jih je tekmovalo šest, v drugi, takoimenovaril kategoriji »karznaš«, pa devet. Ocenjevalno komisijo je sestavljalo občinstvo, ki se je tokrat zbralo v Gregorčičevi dvorani v res lepem številu. A naloga, ki mu je bila poverjena, gotovo ni bila lahka, saj so bile vse prijavljene slaščice zares okusne. Vseeno pa je 41 ocenjevalcev med raznovrstnimi tortami, piškoti, fanclji, poticami, roladami in drugimi slaščicami izbralo po tri najboljše za vsako kategorijo. V kategoriji starih božičnih slaščic je tako prvo mesto, z eno samo točko prednosti zasedla slaščica številka 3: “krfljiči", ki jih je spekla Jana Legiša iz Cerovelj, drugo mesto slaščica številka 5: štraube Zvonke Fabec iz Mavhinj, tretje mesto pa-potica Nadje Dolhar iz Rojana. V kategoriji »karznaš« je prvo mesto zasedla božična rolada, slaščica številka 4 Gracijele Sancin s Krmenke, drugo nagrado umetniško oblikovana božična torta številka 1 Danile Tuljak iz Doline, tretjo nagrado pa torta številka 8, ki jo je spekla Darja Betocchi iz Trsta. Tommaso Padoa Schioppa bo danes prejel Zlatega sv. Justa Na pobudo tržaških novinarjev-kro-nistov bo danes opoldne v tržaškem občinskem svetu tradicionalna slovesnost ob podelitvi nagrade Zlati sv. Just ’98. Gre za nagrado, ki jo združenje tržaških novinarjev-kronistov (včlanjenih v deželni sindikat novinarjev) vsako leto podeli Tržačanu, ki se je uveljavil na svojem poklicnem-umet-niškem področju. Kot piše v pravilniku, priznanje gre posamezniku ali pa tudi ustanovi, ki je ponesla v svet sloves Trsta. Tokrat je bil izbran ekonomist Tommaso Padoa Schioppa, ki je član ožjega vodstva Centralne evropske banke. Nagrado, ki je postala tradicionalna, so tržaški kronisti začeli podeljevati leta ’67, ko je prvi kipec, delo tržaškega kiparja Tristana Albertija, prejel kirurg Pietro Valdoni. Lani je nagrado prejel slovenski arhitekt Boris Podrecca, leta ’77 pa likovni umetnik Lojze Spacal, tako sta Spacal in Podrecca edina tržaška Slovenca na sicer dokaj dolgem seznamu znanih tržaških osebnosti. Ce na nagrado pogledamo iz ženskega zornega kota, pridemo do istega rezultata: na seznamu dosedanjih nagrajencev sta slikarka Leonor Fini (’69) in modna ustvarjalka Mila Schon (’90). Nadaljuje se prodajna razstava na Pomorski postaji »Božič s tvojimi. Dva tisoč zamisli za darilo«: tako so poimenovali prodajno razstavo, ki bo na Pomorski postaji odprta do 22. decembra, ob delovnikih od 17. do 23. ure in v nedeljah od 10. do 24. ure. Z dosedanjim obiskom so prireditelji zadovoljni, ponudba pa je zelo pestra, tako da ni težko najti primernega darila, od CD do mobitela, usnjenih izdelkov, raznih orientalskih predmetov, slaščic itd., sprejemajo pa tudi vpisovanja za izlete in potovanja. Vstop je prost, odprt je bar, lahko se poslužimo garderobe, najmlajši pa si čas lahko kratijo v igralni sobi. Podrobnejše informacije dobimo tudi po telefonu 0338-4216286. Belloni: Petarde niso padanske Tržaški tajnik Severne lige Fabrizio Belloni je pozval tržaško javnost, naj ob bližnjih praznikih ne uporabljajo petard in umetnih ognjev, ker gre za blago, ki je uvoženo iz »tujine«, to je iz Neaplja in Kitajske, in ker pač ni v tradiciji Padanije. Z denarjem, ki bi ga potrosili za patarde, naj raje pomagajo psom in mačkam. »Tudi naši bratje - živali imajo kakšno pravico«, je zaključil Bellomi. RICMANJE / POGOVOR S PODPREDSEDNICO MAJDO HRVATIC Vrsta pobud pri SKD Slavec Podpredsednica KD Slavec Majda Hrvatič nam je »natresla« vrsto podatkov o prireditvah, ki bodo na programu v tej sezoni. Najprej nam je povedala nekaj o tečaju kuhanja, ki ga je društvo začelo v novembru. Vodi ga kuharski mojster Matej Tomažič, ki sicer poučuje kuharsko umetnost na Zavodu za poklicno izobraževanje. Tečaj, ki se ga udeležuje 14 žensk, (ne samo iz Ricmanj, temveč tudi iz drugih okoliških vasi), mladih in starejših, poteka enkrat tedensko in traja kar nekaj ur. Tu so se tečajnice (na sliki) najprej seznanile z osnovami kulture hrane, njenimi sestavinami in njihovo vrednostjo za naše zdravje. Potem so začele s praktičnim delom, in sicer s pripravo predjedi, nato jedi iz mesa ali rib in seveda raznih slaščic. Gre v glavnem za jedi, ki so sedaj v modi, a predvsem s poudarkom na naši kuhinji. Material za vse te dobrote nabavljajo tečajnice same, s pomočjo društva. 15.t.m. se bo tečaj kuhanja zaključil, prav gotovo s pokušnjo raznih dobrot, pa tudi z družabnostjo. »V Ricmanjih pa se že pripravljamo na prireditev, ki bo 18. t.m., s katero bomo proslavili 30. letnico razvitja društvenega prapora in 20-letni-co odprtja Babne hiše, našega osrednjega kulturnega doma, v katerem imamo lepo dvorano, lepo galerijo, opremljeno kuhinjo ter garderobo za nastopajoče; tu vadi tudi domača Godba na pihala, ki jo vodi Marino Marsič, tu vadi Združeni mešani zbor Slavec-Slo-venec, ki ga z uspehom vodi Danjel Grbec, tu smo imeli že vrsto razstav domačih umetnikov, tu ima svoje prostore tudi naše društvo.« Društvo ima tudi svojo dramsko skupino, ki je pretekla leta nastopila z lepim uspehom. Lani so igrali veseloigro »Domači bjutiful« letos se niso še odločili s čim bodo nastopili. Režija je v rokah Tatjane Turco. Važno je tudi delovanje društva z vrtcem in celodnevno šolo Ivana Trinka Zamejskega, predvsem ob Dnevu slovenske kulture in drugih prireditvah. »Občina Dolina nam je letos zaupala organiziranje Dneva upokojencev. To bo prvič, da bo ta prireditev v Ricmanjih. odvijala pa se bo 6. januarja s kulturnim programom in družabnostjo.« Potem bo na vrsti Dan slovenske kulfure. pa Ricmanjski teden, ki se po tradiciji odvija vsako leto v marcu ob jožefovem. Prireditev traja teden dni ter je vedno povezana z nastopi zbora, godbe na pihala in s sodelovanjem šole. Sledila bodo še gostovanja drugih društev. N.L. OB MIKLAVŽU UČENCI IN UČITELJICE COŠ 1. MAJ 1945 Otroška igra Pobeg igrač za osnovnošolčke Društvo Finžgarjev dom na Opčinah je kot vsako leto pripravilo z najmlajsimi igralci, večinoma ucenci tretjega razreda osnovne Sole, Miklavževo igrico. Izvajali naj bi jo že dva dni pred Miklavževim godom, to pa zato, da bi Miklavža s petjem pozdravili tudi otroci MPZ Vesela pomlad. Potem pa jo je Miklavžu oz. otrokom zagodlo vreme: prav tisti petek je tako snežilo, da se je ves promet ustavil in tako ne Miklavž ne dirigentka nista mogla do Finžgarjevega doma na Opčinah in predstava je odpadla. Ker pa so otroci pod vodstvom Lučke SusiC in Nataše Zubalic že pridno naštudirali igrico, bi bilo škoda, da je ne bi tudi zaigrali pred publiko. In res je prišlo do dogovora z osnovno Solo Franceta Bevka na Opčinah: tako je točno teden dni po predvidenem datumu otroška igralska skupina za otroke, učitelje in starše uprizorila igrico Lučke SusiC Pobeg igrač. Mali igralci Marko Gantar, David Pescatori, Dezso Vajtho in Aleks Skerlavaj so idigrali vlogo igraC, ki pobegnejo iz trgovine, kjer jih hudiček Hudobin (Danijel Simonettig) prepriča, da so vsi otroci razvajeni in da ravnajo brezobzirno s svojimi igračami, jih trgajo in mažejo. Nazadnje pa nadangel (Antonella Derin) spet vse poravna in anglecka (TjaSa Malalan in Barbara Rupel) igrače tako razmnožita, da jih lahko dobijo tudi otroci priseljencev, ki Miklavža ne poznajo in zato niso sploh prosili za igrače. Mali igralci so prav lepo odgirali svoje vloge, tako da so sošolci in prijatelji pozorno, v popolni tišini sledili dogajanju na odru. Ob koncu so navdušeno pripovedovali, kako jim je bilo v igrici vse všeC, od kostumov do scene (pripravila jo je Morana Simonettig) in seveda vsebine, ker so prav vse razumeli, kar se je dogajalo nd1 odru. »Petrarca v Trstu« V avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bodo danes ob 17.30 predstavili javnosti CD-Rom »Petrarca v Trstu«. Gre za izbor bibliografskega in umetniškega bogastva, ki ga o Petrarci obsega Mestna knjižnica Attilio Hortis. PloSCo bodo predstavili ugledni predstavniki Tržaške občine in univerze. »Ne samo fojbe...« Tiskovna konferenca »Ne samo fojbe... temveč tudi... mafija, framazoni, skrivne sile... analiza stopnjevanja novoiredentistiCnega rovarjenja ob vzhodni meji«, ki je bila najavljena za danes, 17. decembra, ob 17. uri, na sedežu Časnikarskega krožka na Korzu v Trstu, bo, zaradi neuporabnosti omenjene dvorane, prav tako danes in isto uro na sedežu Stranke komunistične prenove v Trstu, Ul. Tarabocchia 3. Obisk šolarjev v Galeriji v Trnovci Zoro Škerle jim je približala likovni svet V Četrtek, 10. t. m., so ucenci in učiteljice GOS 1. maj 1945 iz Zgonika obiskali novo umetnostno galerijo priznane slovenske umetnice Zore Skerk. Obisk galerij sodi v letni načrt dejavnosti Sole in torej kaj bolj kvalitetnega kot obisk pri ustvarjalki, ki živi v neposredni bližini šolskega okolja v Trnovci. Gospa Skerk je uCence in učitelje sprejela s prijaznim nasmehom ter jih povabila na ogled galerije. Ucenci so bili presenečeni že ob samam vstopu na dvorišče, kjer stoji tipična kraska hiša in predmeti, ki so simboli naših krenin. V slikarski galeriji so si ucenci ogledali prostore ter občudovali razstavljene slike ustvarjalke. Gospa Skerk je učencem vse slike opisala ter povedala, kdaj in kako ter zakaj so na- stale. Otroci so imeli možnost spoznati razne tehnike, ki jih slikarka uporablja, od sitotiska do acquatinte. Priložnost so imeli spoznati od blizu delo in požrtvovalnost umetnice, ki sodi prav gotovo v živ del naše zamejske bitnosti. Po priložnostni fotografiji je gospa Zora povabila vse na svoj dom, kjer je pripravila za ta obisk slaščice in ponudila pijaCo. V tipični kraski sobi so otroci lahko še naprej občudovali slike, pohištvo in predmete, ki jih gospa Zora skupaj z možem zbirata. Pred odhodom je umetnica podarila učencem monografijo, ki bo postala pomemben doprinos šolski knjižnici. Otroci so se naši ustvarjalki zahvalili za prijaznost in razpoložljivost. Učiteljice pa smo odhajale zadovoljne in navdušene. Spoznale smo neprecenljivo delo, ki ga umetnica opravlja. Skupno z možem zbirata tiste pedmete, ki so del naSe slovenske zgodovine in izraz kulture, zato da bi bodočim rodovom lahko pričali neizmerno in raznoliko kulturo naroda, ki živi v stičišču različnih kultur. Z ljubeznijo in požrtvovalnostjo je nastala tudi umetnostna galerija, ki predstavlja za vso skupnost bogat zaklad. To sporočilo bomo posredovali našim uCencem. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 17. decembra 1998 GRACIJAN Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 5.51 in zatone ob 15.45 NA POBUDO KD BARKOVLJE Jutri, PETEK, 18. decembra 1998 URBAN Slavje barkovijanskih 50 in 60 letnikov Stara navada barkov-Ijanskega kulturnega društva je, da posveti vsako leto svojim petdesetletnikom, sedaj pa tudi Sestdesetletnikom, poseben dan. Tokrat so organizatorji popeljali slavljence na izlet v Tre-vis°, kjer so si pod vodstvom odlične vodičke Nataline ogledali mesto, pjegove zanimivosti in 'zvedeli marsikaj, kar se Ba takšnih skupnih izletih izgubi ali pa ne pride Posebno do veljave. Sledilo je kosilo v ti-Picni restavraciji, prav takov Trevisu, kjer je bila tudi podelitev kolajn in Pergamentov slavljen-Cern, hkrati pa so tako »abrahamovcem«, kot njihovim deset let starejšim »kolegom« prižgali svečke na dveh tortah. Sledila je tradicionalna predaja ključa, ki ga je ob lanskem srečanju prejel v varstvo Oskar Scheidek. rokrat ga je po žrebu Prejela v varstvo Magda Starec - KoicijanCič. Sle- • dil je srečelov, poln smeha in duhovitih zamisli. Popoldne so udeleženci izleta obiskali še priznano vinsko klet v okolici Trevisa. Vsi so bili z izletom zadovoljni. Predvsem pa so bili zadovoljni, da so na izlet povabili tudi Karla Malalana, ki jih ima že 90. Bil je tisti, ki je pravzaprav držal družbo pokonci, ki je znal povedati vedno nekaj zanimivega, duhovitega. Zato so mu tudi izročili posebno kolajno in pergament, bil pa je deležen tudi torte, seveda z deve- timi svečkami, ker bi jih bilo 90 le preveč. Fotografijo, ki jo objavljamo, je z izleta, ki ga je društvo Barkovlje pred kratkim opravilo na Blokah pri Cerknici, o katerem smo v našem dnevniku že poročali. Neva Lukeš VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9.3 stopinje, zračni tlak 1027.3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se Alexa Gherbassi in Marco Paset-ti. Umrli so: 86-letna Anna Zidarich, 68-letni Ennio Spoliarich, 86-letna Maria Milocco, 88-letna Irma Pe-los, 94-letna Bruna Leonardi, 77-letna Violetta Čeber, 74-letna Maria Jakac, 68-letna Anna Maria Bainat, 86-letni Valentino Grando, 71-letni Rug-gero Della Nora, 84-letna Veneranda Vescovi, 78-letna Franka Vatovec. [J LEKARNE Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. decembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785), Ul. Fabio S e vero 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 040 232253). lOBVESCAMO_____________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, ali po telefonu na St. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure, do 19. decembra Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severa 112, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - Dvorana je danes zasedena. EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »My name si Joe«, r. Ken Loa-ch, i. Louise Goodall, Gary Lewis. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.00, 19.30, 22.00 »He got game«, r. Špike AMBASCIATORI - 15.30, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al di la dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »The Avengers - Agenti speciali«, i. Ralph Fien-nes, Uma Thurman, Sean Connery. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.40, 20.05, 22.30 »II ne-goziatore«, i. Kevin Spa-cey. 'NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »Sogni di donne ba-gnate« - Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - Danes je dvorana zasedena. Jutri 16.45, 18.20, 20.15, 22.10 »Gallo cedrone« r.-i. Carlo Verdone. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Gatto nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica. 3 ŠOLSKE VESTI PEDAGOŠKI LICEJ A.M. SLOMSEK vabi starše na šolo (Ul. Caravaggio 4), jutri, 18. decembra 1998: ob 17. uri na sestanek za umestitev razrednih svetov in pogovor o morebitnih problemih v posameznih razredih; ob 18. uri na roditeljski sestanek. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da razredne seje za profesorje, ki so bile odpovedane zaradi okupacije zavoda, bodo na Peda- goškem liceju A.M. Slomška kot sledi: DANES, 17.12.1998 - l.A razred od 8.30 do 9.15; 2.A razred, od 9.15 do 10. ure; 3.A razred, od 10.00 do 10.30; 4.A razred, od 10.30 do 11. ure; 5.A razred, od 11.00 do 11.45. JUTRI, 18.12.1998 - I. B razred, od 8.15 do 9.00; 3.B razred, od 9.00 do 9.45; 5.B razred, od 9.45 do 10.30; l.G razred, od 10.30 do 11.15; 2.G razred, od 11.15 do 11.45; 3.G, od II. 45 do 12.15; 4.G razred, od 12.15 do 12.45; 5.G, od 12.45 do 13. ure. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča starše, da roditeljski sestanki bodo na Pedagoškem liceju A.M. Slomška, v ponedeljek, 21.12.1998, ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trie-nij. RAVNATELJSTVO LICEJA »PREŠEREN« obvešča profesorje, da bo seja profesorskega zbora danes, 17. decembra, ob 8.30 v prostorih podružnice zavoda »J. Stefan« v bližini Pedagoškega liceja. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. t »Tisti, ki so nas zapustili, niso odsotni, temveč so nevidni, in njihove od polne ljubezni strmijo v naše, polne solza. (Sv. Avguštin) Zapustil nas je naš dragi Vittorio Latino Žalujoči žena Jovanka, hčerke Eleonora, Antonina, Valeria in Lucia, zeti Nevio, Fabio in Michele, mala Aliče z Alexom in Saro ter vsi sorodniki Pogreb bo jutri, 18. decembra, ob 11.40, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na repentabrsko pokopališče. Repentabor, 17. decembra 1998 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) 17.12.1997 17.12.1998 Ljubljena Alma Minilo je eno leto, odkar si tiho zaspala, a spomin nate je vedno živ. Mož Mario Mama, ni dneva, da ne bi s hvaležnostjo mislili nate. Andreina in Robi Boljunec, 17. decembra 1998 Goriški ravnatelji izrekajo iskreno sožalje kolegu Samu Pahorju in svojcem ob izgubi drage mame. \z \z m SIR PARMIGIANO REGGIANO kg do 2. januarja 1999 TESTENINE DURUMVOIELLO 500 gr KAR VIDITE JE LE NEKAJ PROIZVODOV V POSEBNI PONUDBI. Z NAKUPOVANJEM V FAMILI LAHKO TAKOJ DOBITE NA STOTINE SIMPATIČNIH NAGRAD! POLEG TEGA SODELUJETE TUDI V FANTASTIČNEM KONČNEM SUPER ŽREBANJU DNE 29.12.1998! ČAKAJO VAS BOGATE NAGRADE!! NEDELJA 20. IN 27^ DECEMBRA ODPRTO VES DAN! URNIKs Ponedeljek Torek Sredo Četrtek Petek Sobota Nedelja neprekinjeno neprekinjeno neprekinjeno neprekinjeno 9.00- 12.45 9.00- 19.00 9.00- 12.45 9.00- 19.00 9.00- 12.45 9.00- 19.30 9.00- 19.00 15.00-19.00 15.00-19.00 15.00-19.00 RABUIESE ■ RABOJEZ (IS) -.TAKOJ PRID MEJNIM PREHODOM SKOFUE ■famila ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Foto Trst 80 in Fundacijo Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin \ vabi na odprtje razstave SAŠA OTA fotografska ©pys danes, 17. decembra 1998 ob 18. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah Fotografije bodo na vpogled do 30. decembra Sodeloval bo tercet Ver laetum. VABLJENI! Predstavitev JADRANSKEGA KOLEDARJA 1999 bo jutri, 18. decembra, ob 10. uri v sejni dvorani Založništva tržaškega tiska Vljudni vabljeni! 8 PRIREDITVE ZDRUŽENA dramska skupina iz Brega in NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA DOLINA vabita na BOŽIČNICO, ki bo jutri, 18. in v soboto, 19. decembra 1998, ob 20. Dri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. Program: L. F. Baum: Čarovnik iz Oza (glasbena igra v dveh dejanjih) -režija Stefan Job; OPZ F. Venturini Domjo - zboro-vodka S. Žerjal (petek); združena otroška pevska zbora COS F. Venturinija in OS P. Voranca Dolina (sobota); bogat sreColov za EVROSOLO ’99. SKD SLAVEC Ric-toanje-Log vabi jutri, 18. decembra, ob 20. uri, v društvene prostore v Ric-jnanje na prireditev ob 20-letnici otvoritve Babne hiše in 30-letnici razvitja društvenega prapora. Sodelujejo otroci vrtca in učenci COS Ivan Trinko Zamejski, Mladinski pihalni orkester iz Ricmanj, ki ga vodi FLAVIO SGUBIN m združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca. KD SLOVAN PADRICE jn KD SKALA priredita BOŽIČNICO v soboto, 19. decembra, ob 20. uri, v Soli K.D. Kajuh. Sodelujejo klePZ Slovan pod vodstvom Sveta Grgiča, MePZ Skala, pod vodstvom Hermana Antoniča in otroški Pevski zbor Slomšek pod Vodstvom Zdenke Križ-mancič s spevoigro Oh, ti darovi! Prisrčno vabljeni! SKD PRIMORSKO vabi oh zaključku svojega jubilejnega leta na PRIJATELJSKO PEVSKO SREČANJE v soboto, 19. decembra 1998, ob 20. uri v Srenjski nisi v Maekoljah. Sodelujejo MePZ Primorsko, Eovski pevski zbor Dekani, OKZLD Koper in MePZ Divača, dirigent Anton Baloh. godbeno društvo »VIKTOR PARMA« Trebče prireja BOŽIČNI KONCERT, v soboto, 19. Tul., ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG vabi na KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA, v nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. Sodeluje prof. Zoran Lupine. RADIJSKI ODER ob- vešCa, da bo v nedeljo, 20. decembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, tretja predstava GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA. Ob 16. uri bo z otroško igro Thorbjorna Egnerja RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME, v Režiji Emila AberSeka, nastopila osnovna Sola Deskle in kulturno društvo Svoboda rjpoVip KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124, prireja BOŽIČNI KONCERT, v nedeljo, 20. decembra 1998 ob 18.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Skednju. Sodelujejo: Komorni moški zbor Izola - zborovodja Oskar Trebeč, Pevsko društvo Rainer Maria Rilke - zborovodja Barbara Corbatto, ZPZ L Grbec - zborovodja Ksenija Kos. Prispevki so namenjeni skladu Lucchetta, Ota, D'Angelo in Hrovatin in za Center v ul. Valussi. Vljudno vabljeni! NEW SVVING QUAR- TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. 1. ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD Rdeča zvezda, v uradu ZSKD (tel. 040-635626), v baru Šport Boris v BriSCikih in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Pridite, enkratna priložnost za čudovito praznično doživetje! KD KRAŠKI DOM in OS A. GRADNIKA - Re-pentabor vabita v nedeljo, 20. decembra ob 17. uri, na ogled igrice M. C. Ma-chado »Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«, v priredbi-in režiji Stane Milic. Nastopajo vsi osnovnošolci. Prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Colu, spada v sklop praznovanj ob 25. obletnici poimenovanja Sole in 125-letnici ustanovitve repentabrske Sole. Loterijo bari 43, CAGLIARI 61 FIRENCE 83 GENOVA 14 MILANO 56 Neapelj 22 PALERMO 77 RIM 71 TURIN 51 BENETKE 35 16. DECEMBRA 1998 64 38 28 35 72 57 82 31 86 2 74 27 29 11 82 24 29 34 83 2 7 34 72 53 42 15 74 67 27 78 89 66 1 20 31 2 44 47 82 39 Super Enalotto 22 43 56 71 11 Nagradni sklad 26.571.006.810 - lir Brez dobitnika s 6 točk. -Jackpot 30.441.444.024 - lir Brez obitnika s 5+1 Jackpot 5.314.201.362 - lir 72 dobitnikov s 5 točkami 73.808.400 - lir 7.922 dobitnikov s 4 točkami 670.800 - lir 291.523 dobitnikov s 3 točkami 18.200 - lir ©imiLM© ©ILI®£\IU§©ii Fran Milčinski BUTALCI 'priredba in režija JAŠA JAMNIK Danes, 17. t. m., ob 20. uri pri v Sireni v BARKOVLJAH Marjan Tomšič BUZEC ON, BUSCA JAZ v interpretaciji Saše PavCek Režija Boris Cavazza V soboto, 19. t. m., ob 20.30 v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu H ČESTITKE Novorojenčku Mateju želijo obilo sreče v življenju, mami Eriki in očetu Andreju Čestitajo noneti Irma in Stojan ter Lidija in Silvo V Miljah EDI BENSI živi, kjer danes svoj 60. rojstni dan slavi. Se mnogo srečnih, zdravih in veselih let naj živi, to ji želijo vse nekdanje soSolke, vaSCanke in vsi soletniki iz dolinske občine. Danes praznuje 50 let LUCIANO LEGHISSA. Se na mnoga leta mu kličejo prijatelji iz Bazovice. Manici, Mitji in Urški se je pridružila mala MOJCA, Eriko in Andreja pa je osrečil prihod MATEJA. Vsi pri zboru Jacobus Gallus se veselijo s srečnima družinama, Mojci in Mateju pa želijo, da bi Cimprej začela pridno peti, da se nadaljuje družinska tradicija! H3 OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA prireja danes, 17. decembra, ob 20. uri, na pokrajinskem sedežu v Ul. Tarabocchia 3, solidarnostno manifestacijo s kurdskim narodom. Prisoten bo Ramon Man-tovani iz državnega vodstva SKP. SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sempolaju na božično razstavo ročnih del, primernih za darila, in knjig danes, 17. in jutri, 18. decembra, od 17. do 20. ure ter v soboto, 19. decembra, od 15. do 17. ure. Obenem obvešča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigarni Terčon v Nabrežini. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vaških pustnih od--borov na informativni sestanek, v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v Domu Brdina na Opčinah. SOMPD VESELA POMLAD vabi na ogled razstave, ki v sliki in besedi prikazuje dvajsetletno pevsko pot mladih pevcev. Razstava bo odprta od petka 18., do torka, 29. decembra, s sledečim urnikom: od torkih in petkih, od 18. do 20.30 in ob nedeljah, od 10. do 12. ure. KD LONJER-KATINA-RA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Drugo srečanje, ki ga bo vodila Magda TavCar, bo jutri, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Informacije - Vesna (tel. 040-910850 ob uri kosila). KD FRAN VENTURINI - v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro je odprta fotografska razstava o 30-letnem društvenem delovanju s sledečim urnikom: danes, 17. t.m., od 18. do 20. ure, jutri, 18. t.m., od 19. do 21. ure, v soboto, 19. t.m., od 14.30 do 17. ure. SPD PRIMOREC -TABOR sklicuje jutri, 18. decembra, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta. SKD VIGRED, OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN, OTROŠKI VRTEC SEM-POLAJ vabijo jutri, 18. decembra ob 18. uri na trg v Sempolaju, na skupno BOŽIČNICO. Ob tej priložnosti bomo zbirali igraCe za manj srečne otroke. PREDSEDNICA DRUŠTVA UILDM - Unione italiana lotta al-la distrofia muscolare v Trstu, vabi elane in prijatelje na otvoritev večnamenske Športne dvorane, ki bo jutri, 18. decembra, ob 10. uri na Opčinah, Bazoviška ulica 29/27. Otvoritev je posvečena spominu na Federica Milcovicha, ustanovitelja društva UILDM na državnem nivoju ob desetletnici njegove smrti. Častni gostje bodo msgr. E. Ravignani in predstavniki Občine Trst. ZDRUŽENJE STARSEV OSNOVNE SOLE ALBERT SIRK iz Križa vabi vse, ki so prispevali, ob priliki nabiralne akcije, za nakup ukradene didaktične opreme, na družabnost, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 16. uri, v prostorih osnovne'Sole Albert Sirk. OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI COS P. TOMAŽIČA vabimo vse starše, vaščane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi.Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure, od 19. decembra 1998 do vljuCno 6. januarja 1999. SKUPINA SHALOM, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI vabijo v soboto, 19. t.m., ob 20. uri, na PREDBOŽIČNI DOBRODELNI PLES, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Igrala bo skupina FLOATING POINTS. Izkupiček veCera bo šel v dobrodelne namene. ZSKD v sodelovanju s postajo Radia Opčine vabi vsa društva, da se z voSCili in prazničnimi posvetili oglasijo v od- daji, ki bo v soboto, 19. t. m. od 16.45 dalje. Ce želite sodelovati pri svojevrstni obliki Zrna v eter, pokličite v tem urniku na tel. St. 040-212658! KSST (Klub slovenskih Studentov-Trst) vabi v soboto, 19. decembra 1998 vse elane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR: volitve novega odbora in predstavitev programa za leto 1999. Ce bi radi zvedeli, kakšna presenečenja vam KSST pripravlja za zadnje leto v tem tisočletju, obvezno pridite v klub, Ul. Mazzini 46. ZaCetek ob 20.30, sledila bo zakuska in zabaven veCer! POZOR, POZOR, rezervirano za otroke! V soboto, 19. decembra od 15.30 do 19. ure Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke, majhne, srednje in velike, na sedež TPK Sirena, Miramarski drevored 32 na barkovljan-skem nasipu na VELIKI BOŽIČNI DIRENDAJEV ŽIVŽAV. Za informacije pokličite na tel. St. 040-360324 od 10. do 12. ure. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - V Prosvetnem domu na Opčinah bo do sobote'19. decembra 1998,od 16. do 19. ure razstava fotografij in dokumentov RAB - ITALIJANSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE. V DOMU JAKOBA UKMARJA V SKEDNJU bo v soboto, 19. decembra, ob 17.30, otvoritev razstave del domačina Aurelia LukežiCa. O umetniku bo spregovoril prof. Deziderij $vara. Razstava bo odprta do 6. januarja. PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 20. decembra svoje planince in prijatelje na zimski vzpon na Javornik. Zbirališče na Colu pri Črnem vrhu, ob 9. uri. TABORNIKI RMV vabijo elane in prijatelje na občni zbor, v nedeljo, 20. decembra 1998, ob 10. uri v Standrežu. Taborniki s Tržaškega se bomo zbrali, (v kroju) ob 9. uri na Proseku pred spomenikom. KD LONJER-KATINA- RA prireja vsakoletni OTROŠKI DIRENDAJ v nedeljo, 20. decembra v lonjerskem društvu od 10. do 17. ure. Kdor se namerava zabavati z nami naj poklice na St. 040-912787 (Breda) ali 040-910178 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 21. decembra, obiskal tržaški škof EVGEN RAVIGNANI. Prijateljem društva in vsem ljudem dobre volje bo podal božično misel kot uvod v bližajoče se praznike. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, S"pričetkom ob 20.30. TREBENCI BOG VAS ŽIVI! Veseli koledniki iz vrtca in Sole vas bodo obiskali v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, v zgodnjih popoldanskih urah. SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA vabi vse elane Deželnega ter treh Pokrajinskih svetov na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v mali dvorani goriskega Kulturnega doma. Dnevni red: ZAŠČITNI ZAKON ZA SLOVENCE V ITALIJI. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski šoli v Izoli -Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8. Prevoz z avtobusom. V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov šestih fotok-rožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst '80. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na St. 040-214300 ali naj se javijo na šolo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce, da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. SK BRDINA obvešča, da je Se nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. St. 040-212859. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040-231255. ISCEM v najem vinsko klet, približno 300-400 kv.m v Brdih ali okolici Tel. 0360- 956540. GLASBENIKA ali manjšo glasbeno skupino išče Euro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481/82166, Fax 0481/31658. DAJEM v najem za krajše obdobje opremljeno stanovanje v TržiCu. Tel. 0481-711772, od 13. do 19. ure. PRODAM FIAT PUN- TO ELX letnik '94, 33 tisoč prev. km, cena po dogovoru. Tel. 't)40-200415, v večernih urah. PRODAM v okolici Milj dvonadstropno samostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov. GRADBENO PODJETJE išCe zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458. DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za ne-rezidenčne, primerno za Studijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno). Tel. na St. 040-828861 ob uri obedov. PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Tel. št. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih). PRODAM domaC krompir. Tel. ob uri obedov na št. 040-200882. PRODAM 2 gumi Pi-relli P2000, 165/70R13,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. St. 040-220175. SUHA drva prodaja kmetija Aleš Komjanc v Steverjanu. Tel. na St. 0481-390238 v večernih urah. PODJETJE išče osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojačenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezitetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj Štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju št. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, St. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška Zagradec 1. Zaprto ob četrtkih. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10. OSMICA v Borštu, David. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. PRISPEVKI V spomin na Almo Pregare Ota, ob 1. obletnici smrti, daruje mož Marjo 100.000 lir za COS Frana Venturinija Boljunec-Boršt-Pesek. V skomin na mamo daruje Andreina 100.000 lir za COS Albina Bubniča v Miljah. V počastitev spomina Pine Gruden daruje družina Gruden 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob gospe Minke Pahor darujeta Magda in Robert Petaros 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 1. obletnici smrti Justine Bandi darujejo Doroteja, Neva in Boris 100.000 lir za Univerzo v Sieni in 30.000 lir za SKD Valentin Vodnik. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. V spomin na Boženo Pertot Košuta darujeta Gracijela in Aleksij 100.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. Ob 12. obletnici smrti nepozabnega moža Ivana darujeta Nada in hčerka Tatjana 50.000 lir za kriški spomenik padlim. Ob obletnici smrti Ivana Cernjave darujejo svojci 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na sveži grob Minke Pahorjeve daruje Lucija Hrovatin 100.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. V počastitev spomina Minke Pahorjeve daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Neži Košenina, sestro Marice Cok iz Lonjerja darujejo sorodniki iz Trsta 200.000 lir za SKC v Lonjerju. TRST / SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK PIRAN / 30 LET MORSKE BIOLOŠKE POSTAJE^ Hamlet kot nosilec mladostniške stiske Klm Rossi Stuart v naslovni vlogi, režija A. Calende Preučevanje življenja v morju Prikaz razvoja raziskovalne skupine Shakespearov Hamlet z zvezdnikom italijanskega filma Kirnom Rossijem Stuartom v glavni vlogi (na sliki) je nedvomno osrednja predstava letošnje sezone v tržaški Rossettijevi dvorani v produkciji Stalega gledališča Furlanije-Julij-ske krajine; poleg tega si s to postavitvijo deželna gledališka hiša nadeja velik odmev na vsedržavni ravni, kot v gledališkem glasilu poudarja tudi njen ravnatelj Antonio Calenda. Slovito tragedijo z verjetno najbolj znanim monologom v zgodovini gledališča, ki je za marsikaterega igralca pomenil izziv in mejnik v karieri, je režiral sam Antonio Calenda; za glavno vlogo je izbral pri mladih priljubljenega zvezdnika, katerega gledališko zavzetost ceni že dalj Časa, kot je tudi dokazal v preteklosti. Za Antonia Calendo je Hamlet vrhunski vrhunec med gledališkimi besedili. S tem prepričanjem se dandanes strinjajo skoraj vsi, medtem ko je še na začetku naSe-ga sotletja marsikateri kritik v njem videl nesprejemljive neskladnosti. V Hamletovi priljubljenosti pri sodobnem občinstvu se morda odraža podobnost med današnjim Časom in Časom, v katerem je tragedija nastala; po različnih pričevanjih je Shakespeare spisal Hamleta leta 1601, v Časih, ko se je srednjeveška fevdalna družba spreminjala v nekaj drugega - v tragediji se spremembe, ki pretresajo Cas, izražajo zlasti skozi vprašanje človekove moralne pravice do maščevanja, ki je bil po srednjeveškem kodeksu plemičeva dolžnost, v renesančni Evropi pa je tako pojmovanje, poravnave krivic, v nasprotju s krščanskimi zapovedmi, postajalo vse bolj anahronistično. Podobna negotovost je značilna tudi za današnji Cas. Calenda trdi, da se v Hamletu odraža sodobna bivanjska stiska, nesposobnost vž^ postavitve resničnega stika z realnostjo, nezmožnost, da bi tako gle- de vsakdanjosti kot tudi glede absolutnega našli odgovore, ki naj opravičijo Človekovo bivanje zlasti v odnosu s smrtjo. To stisko po Calendovem mnenju čutijo predvsem mladi, tako je v svoji postavitvi izredno poudaril Hamletovo mladost, ki je značajsko bliže najstniškim letom kot odraslosti tridesetletnega moškega. Kim Rossi Stuart voljno sledi režiserjevim navodilom, je melanholičen mladenič, ki ga v dejanju hromi dvom o upravičenosti dejanja, ki ga od njega zahteva oCetov duh, po načelih, v katerih veljavnost ne verjame veC. Prepričljiv je zlasti v prizorih blaznosti, pa naj si bo hlinjena ali resnična; vsekakor je povsem opravičil zaupanje, ki mu ga je izkazal režiser. Hamletov antagonist je Klavdij, ki je za prestol umoril lastnega brata: Gianfranco Varretto ga upodablja kot spretnega in zvitega politika, ki pa ne premore daljnosežne politične vizije. Alvia Reale kot Hamletova mati Gertruda se od dejanja do dejanja jasneje zaveda lastne krivde in na koncu zavestno s smrtjo plača za svoj greh. Rossana Mortara je še otroško naivna in šibka Ofelija, Gianni Musy je kot državni svetnik Polonij konformistični nosilec konvencionalnih družbenih vrednot. Veliko je mladih igralcev v vlogah mladih ljudi: Alessandro Preziosi kot Ofelijin brat Laert, ki je veliko bolj dovzeten za konformistične vrednote vladajoče družbe, Sandro Mabellini in Andrea Orel kot voljna služabnika oblasti Rozenk-ranc in Gildenstern, Mino Manni kot Hamletov prijatelj Horacij, ki je značajsko blizu glavnemu junaku, vendar ga dvom ne povsem onesposablja pri uresničevanju vizije nove družbe. Predstavo odlikuje natančna dodelanost vseh vlog: odličen je prizor z duhom Hamletovega oCe-ta, ki ga igra Osvaldo Ruggieri, primerno smešen je Claudio Tom-bini kot grobar, nekoliko šokantno pretirana je igra v igri s potujočimi igralci. Vsekakor predstava pritegne pozornost tudi z vizualne plati, od začetnega prizora, ko se črna scena med prebliski svetlobe polni z nastopajočimi liki, do konca, ko nizko postavljeni močni žarometi jarko osvetlijo truplo umorjenega princa na privzdignjenem odru. Črna scena prikazuje degradirano nedoločeno okolje. Črnina sploh prevladuje nad vsem: tudi kostumi, ki se navezujejo na povsem razpoznavno meščansko okolje s konca devetnajstega stoletja, so Črni; iz mrke barve izstopajo svetlo-barvne oblekice dekliške Ofelije in obleke kraljice Gertrude, ki od biserno sive do zamolklo rdeče izražajo njeno rastočo osveščenost. Shakespearovo tragedijo je iz stare angleščine v sodobno pogovorno italijanščino prevedel Ago-stino Lombardo. Sceno je ustvaril Francesco Calcagni, kostume Nana Cecchi, glasbeno' spremljavo je skomponiral Goran Bregovič. Predstava bo na sporedu v Ros-settijevem gledališču do torka, 22. decembra, (bov) Vsako živo bitje in njegov habitat sta vredna naše pozornosti. To prav gotovo velja tudi za vse morske organizme, ki kot bolj ali manj opazni predstavniki jadranske oz. širše gledano mediteranske morske flore in favne domujejo ali prihajajo na »sezonske obiske« v slovenske teritorialne vode. V Tržaškem zalivu se namreC' zaradi severne lege in sladkovodnih pritokov ter zaradi ogrevanja morja poleti in pritoka toplejšega morja iz Sredozemlja mešajo organizmi, značilni za severna morja, z organizmi, značilnimi za južna. Zato je življenje morskih organizmov v tem zalivu izjemno pestro ter hkrati idealno izhodišče za raziskovalno delo morskih biologov. Na tržaški morski postaji so v tej stroki orali ledino tudi slovenski raziskovalci Car, Grošelj, Kos, Megušar, Zarnik in Jovan Hadži ter skupaj z Miroslavom Zeijem in Antonom Melikom začeli razširjati morsko biologijo med študente. To so bili pionirski koraki, ki so kasneje obrodili bogate sadove. Odmerjeni prostor ne dopušča celotne predstavitve historičnega razvoja slovenske morske biologije, zato se moramo omejiti na zelo skrajšan oris te pomembne dejavnosti. Prva slovenska ustanova, ki se je ukvarjala z raziskavami morja je bil Zavod za raziskovanje morja s sedežem v Portorožu. Deloval pa je le tri leta (1964 - 1967), saj ni uspel premostiti nakopiCenih-finančnih in kadrovskih bremen. Morska biološka postaja Phan (MBP) je bila osnovana leta 1969 v Portorožu kot enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Ko gq-vorimo o razvoju MBP, moramo posebej izpostaviti! vsaj dve imeni pionirjev slovenske morske znanosti! to sta dr. Miro-slv Zei in dr. Jože Štirn. Obseg njenega delovanja se je naglo širil vsled naraščajočega zanimanja za morje in zlasti zaradi skrbi za okolje. Na postaji je sprva delovalo le nekaj biologov, njena dejavnost pa je bila v prvem obdobju pretežno usmerjane v raziskovanje lokalne flore in favne. Sčasoma se je težišče njenega delovanja razširilo tudi na ekološke, policijske in danes že med-narodmo priznane interdisciplinarne raziskave morja. Tem pozitivnim pre- mikom je botrovala selitev postaje v Pi' ran (FornaCe). V bližini hotelskega kompleksa Bernardin je bila namreč tik ob morski obali leta 1979 zgrajena nova stavba, kjer so bili poleg laboratorijev urejeni knjižnica, večja predavalnica ter bivalni prostori oz. dormitorij za bivanje 20 študentov. Omenjena stavba je bila zgrajena in zasnovana po meri takratnih potreb in želja. Znano je, da je bliskoviti tehnološki napredek zadnjih desetletij dejansko dvorezen meC. Negativne posledice raznih človeških (ne) predvidljivih posegov v naravo so že dalj Časa opazni tudi v morju. To pa terja tudi nove razsikovalne in druge projekte, ki jih MBP deloma že izvaja še bolj uspešno pa jih bo realizirla po predvideni gradbeni prenovi (1998 -2000) sedanjih prostorov ter z dograditvijo novih delov hiše na mestu nekdanjih objektov tovarne Salvetti v For-nacah. V tretjem desetletju svojega delovanja je MBZ edina slovenska raziskovalna skupina, ki se v celoti ukvarja s temeljnimi in uporabnimi raziskavami morja. Težišče dela je na ekoloških značilnostih in problemih obalnega morja: vplivi onesnaženja s kopnega, gibanje vodnih mas, škodljiva cvetenja, biogeokemijski procesi in kroženje snovi, pomanjkanje kisika v pridnenem vodnem sloju, kakovost morja in, ne nazadnje, vpliv vseh teh dogajanj na pestrost morskih organizmov v Tržaškem zalivu. V zadnjih letih so raziskovalci MBP sodelovali pr> številnih mednarodnih projektih, njihova specifična usposobljenost pa jim poleg drugega omogoča tudi sodelovanje pri pripravi legislativnih dokumentov, ki se nanašajo na morje in obmorski prostor, pri presojah ekoloških vplivov, pri dejavnostih povezanih z gospodarjenjem z obalnim področjem in pri zastopanju Slovenije pri mednarodnih oceanografskih okvirih. Izkazali pa so se tudi kot dejavni nosilci izobraževanja na področju morskih ved na vseh ravneh od osnovnošolskih tečajev do podiplomskega študija, kar nakazuje zametek nekaterih dejavnosti v zvezi s predvideno ustanovitvijo tretje slovenske univerze. Slavko Gaberc Veliko zanimanje za obnovljeni muzej Uffizi Ob množičnem navalu občinstva so včeraj odprli prve dvorane prenovljenega dela slovitih muzejev Uffizi (na sliki, f. AP). Kot je podčrtala ministrica za kulturne dobrine Giovanna Melandri, gre samo za prvi del obsežnega projekta, s katerim bodo po eni strani popravili škodo, ki jo prizadejal mafijski bombni atentat 27. maja ’93, po drugi pa muzej posodobili, da bi lahko v primemo opremljenih prostorih dali na ogled številne dragocenosti, ki jih muzej Uffizi hrani. Končni cilj je namreC, da bi razstavni prostori s sedanjega obsega 10 tisoč kvadratnih metrov prešli na 30 tisoč. LJUBLJANA / SLOVENSKA KINOTEKA Bogat program ob 35-letnici Minister za kulturo Jožef Školč je v torek zvečer v dvorani Slovenske kinoteke odprl praznovanje ob 35. obletnici začetka delovanja kinotečne dvorane na Miklošičevi 38 v Ljubljani - 1. julija 1963 -, ki pomeni tudi začetek kinotečne dejavno-_ s ti na Slovenskem. Slovenska kinoteka bo obletnico do konca decembra proslavila z bogatim programom skoraj petdesetih klasičnih del iz svetovne filmske zgodovine in spremljevalnimi prireditvami. Direktor Slovenske kinoteke Silvan Furlan je v uvodnem govoru poudaril, da je začetek delovanja kinotečne dvorane pomenil vogelni kamen za institucionalno izgradnjo sedanje Slovenske kinoteke, ki je sicer ena najmlajših in najmanjših kinotek, a od novembra letos - tako kot Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS - članica mednarodnega združenja FIAF. Ob tem je še izpostavil dejstvo, da letos praznuje svojo 25-letnico obstoja tudi Filmski muzej, ki je dolga leta deloval v okviru Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, od ustanovitve Slovenske kinoteke 19. avgusta 1996, pa v njenem okviru. Ob tem je izrazil željo, da Slovenska kinoteka ne bi bila veC dolgo najemnica prostorov, v želji • po rešitvi tega vprašanja pa se mu je v kratkem otvoritvenem govoru pridružil tudi minister Školč. Zorica Kurent, ki je bila 32 let upravnica in voditeljica programa dvorane Kinoteke, je poudarila, da je bil začetek delovanja kinoteke pred 35 leti posledica večletnih pobud in da je bil med pobudniki tudi prof. Vladimir Koch. Ob tem je napovedala izdajo obsežne knjige Igorja Kernela o sporedu kinotečne dvorane od ustanovitve leta 1963 do leta 1993, ki jo bodo v spremljevalnem programu predstavili 21. decembra. Program ob obletnici je otvoril kultni francoski film Izlet (Un parie de campagne), prvenec Jeana Renoi-ra iz leta 1936, ki ga je Slovenska kinoteka kupila s pomočjp Francoskega inštituta v Ljubljani. Sledila je projekcija britanskega filma Pozno ponoči (Dead of Night) iz leta 1945, s katerim se je 1. julija pred 35 leti odprla ljubljanska Kinoteka. Sicer so v program uvrstili nekatere filme, ki se bodo po dolgi odsotnosti vrnili na ljubljansko kino- tečno platno, predvsem po zaslugi Britanskega sveta, furlanske kinoteke iz Humina ter Jugoslovanske kinoteke v Beogradu, ustanoviteljice ljubljanske kinotečne dvorane. Tako bo na ogled devet filmov, s katerimi se je zaCela bogata zgodovina ljubljanske kinotečne dvorane - Eisensteinova Oklepnica Potemkin, Hitchcockova Gospa, ki izginja, VVilderjev Bulevar somraka, Fordova Poštna kočija in drugi, s katerimi se je že v prvem mesecu seznanilo ljubljansko občinstvo. Poleg njih bodo prikazali tudi tiste filme, ki so v teh 35 letih najpogosteje gostovali na Miklošičevi in so imeli največ gledalcev, Četudi danes ne sodijo veC med tako pomembna dela. Osme ure bodo rezervirane za posebne dogodke, v glavnem za predstavitve novih knjig, ki bodo izšle v tem Času, ali pa so izšle pred kratkim, ter za predstavitve novih kinotečnih pridobitev, med katerimi izstopa Eisensteinova epopeja Ivan Grozni, ki bo na programu 28. decembra. Med 21. in 24. decembrom bo pred dvorano potekal sejem filmske literature in drugega filmskega gradiva ter tehnike. Kinoteka in drugi založniki filmske literature bodo po zelo znižanih cenah ponujali svoje publikacije in drugo gradivo. (STA) Pri MK izšel 12. zvezek Enciklopedije Slovenije Založba Mladinska knjiga (MK) je včeraj predstavila 12. zvezek Enciklopedije Slovenije z gesli od "Slovenska n-" do črke Sz, ki na 416 straneh obsega 885 gesel, od tega 589 stvarnih in 296 biografskih. Eno od štirih najobsežnejših gesel je "Soška fronta", ki zajema natančne in strnjene opise 12 soških bitk ter zelo izčrpne tematske karte. Urednik MK Miha Ko-vaC in odgovorni urednik Enciklopedije Slovenije Martin Ivanič sta pojasnila razloge za razširitev projekta z 12 na 15 zvezkov z dodatnim 16-zvezkom, s katerim bi zaokrožili Enciklopedijo Slovenije. Glavni urednik projekta Dušan Voglar je poudaril, da je besedila za pričujoči zvezek prispevalo 464 piscev in da je sodelovalo 60 zunanjih urednikov. Zadržal se je prav pri soški fronti, tem pomembnem delu slovenskega zgodovinskega spomina, o katerem pa žal še ni nastalo veliko monografsko delo. (STA) IRAK-OZN / ZARADI NEGATIVNEGA POROČILA VODJE UNSCOMA BUTLERJA Unscom zapustil Bagdad, nad Irakom spet temni oblaki vojaškega napada Predsednik Clinton sklical vojni svet - Tudi tokrat sta VVashington in London povsem osamljena NEW YORK, BAGDAD - Združeni Narodi so uradno sporočili, da so strokovnjakom posebne komisije OZN Za razorožitev Iraka (Unscom) ukazali, ttaj zapustijo Bagdad (na spodnji sliki AP) , medtem ko so elanom človekoljubnih agencij OZN v Bagdadu naučili, naj bodo pripravljeni na odhod. Združeni narodi so odločitev sprejeli Potem, ko je včeraj vodja komisije Un-scom Richard Butler v poročilu sodelovanje Iraka s komisijo označil kot nezadovoljivo, zaradi Cesar bi VVashington lahko izvedel letalske napade na Irak. Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz je včeraj ocenil, da je namen Bu-tlerjevega negativnega poročila »opravičilo za morebitni amerisko-britanski Vojaški napad na Irak«. Britanski zunanji minister Robin Cook pa je v pogovoru za britanski radio BBC Butlerjevo poročilo označil kot »zelo slabo«, ker jasno kaže, da Sadam Husein ni izpolnil svoje obljube, da bo strokovnjakom fornisije pri delu omogočil brezpogojen in neomejen dostop. Ameriški predsednik Bill Clinton je takoj po vrnitvi z Bližnjega vzhoda sklical vojni svet, ki so se ga poleg njega Udeležili Se državna sekretarka Made-jeine Albright, obrambni minister Wil-ham Cohen, odgovorni pri vrhovnem Poveljstvu ameriških oboroženih sil ge-Ueral Henry Shelton in drugi izvedenci. VVashington hoče torej sedaj za vsako ceno vojaško kaznovati Irak, potem ko ga je Bagdad toliko mesecev vlekel za nos. To vsaj trdijo v Wa-shingtonu. Resnica je bržkone drugačna. Clinton bi hotel takoj sprožiti napad, saj se danes v poslanski zbornici začenja postopek o njegovem impea-chmentu. Zadeva pa ni tako enostavna, ker uspešnega napada ne organiziraš preko noCi. ZDA in Velika Britanija imajo v Zalivu res precejšnje sile (na zgornji sliki britanski tornado) , a kaj ko bi napad sovpadal z začetkom svetega muslimanskega postnega meseca ramadama. London podpira vojaško opcijo, a trdi, da se je treba nanjo skrbno pripraviti. Glede vojaškega kaznovanja Iraka pa sta VVashington in London osamljena, kot nikoli prej. Rusija in Kitajska seveda odločno nasprotujeta napadu in pred njim zahtevata izredno zasedanje varnostnega sveta OZN. Vsi so besni na Butlerja, ki je s svojimi revolveraškimi metodami prizadel iraško rahločutnost, tako da je bilo njegovo poročilo po sili razmer »negativno«. Tega mnenja je tudi Pariz, ki se prav tako huduje na Butlerja in se sprašuje, zakaj niso o umiku opazovalcev Unscoma razpravljali v varnostnem svetu OZN. Italija in Nemčija (Dini in Fischer) upata, da ne bo prišlo do vojaškega napada in da se bo zadnji trenutek našlo kako kompromisno rešitev. rl J_IZRAEL / URADNO H Vlada potrdila, da ne bo umika iz Cisjordanije JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med včerajšnjo izrediio sejo svoje vlade vnovič zavrnil možnost, da bi v skladu z dogovorom jutri odredil nadaljevanje umika izraelskih enot z Zahodnega brega. Kot je poročal izraelski radio, je Netanjahu kot razlog za to ministrom navedel, da Palestinci niso izpolnili svojega dela obveznosti, določenih v zadnjem bližnjevzhodnem sporazumu. V skladu s sporazumom, ki je bil podpisan 23. oktobra v Wa-shingtonu, naj bi Izrael 18. decembra nadaljeval umik svojih enot. Palestinska oblast je najprej zagrozila, da bo prekinila uresničevanje določil sporazuma iz Why Plantationa, kasneje pa je glavni palestinski pogajalec Nabil Saath novinarjem izjavil, da so Palestinci spoštovali vse obveze in da bodo to storili tudi v bodoče in da je za vse zaplete kriv izključno Netanjahu. VeC sto palestinskih zapornikov pa je končalo desetdnevno gladovno stavko, ker je Izrael baje pripravljen na večjo prilagodljivost glede izpustitve zapornikov. NOVICE Nestle na udaru v Nemčiji BONN - Nemški ekoteroristi so multinacionalni družbi Nestle poslali že tretje pismo v roku enega meseca, v katerem navajajo, da so zastrupili pet njenih proizvodov v petih veleblagovnicah štirih nemških zveznih dežel. Pregledi ob prejšnjih grozilnih pismih niso dali nobenega rezultata, Nestle pa je obljubila znesek v višini ene milijarde lir tistemu, ki bo omogočil izslediti storilce grozilnih pisem. Nadaljuje se razprava o Pinochetu LONDON - Prizivni odbor britanske lordske zbornice je včeraj nadaljeval zaslišanje na obravnavi, v kateri preučuje pritožbo odvetnikov nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta zaradi nepri-. stranosti enega od sodnikov pravosodnega odbora lordske zbornice, ki je 25. novembra Pinochetu odvzel imuniteto. Sodniki pravosodnega odbora so odločitev o odvzemu imunitete sprejeli s tremi glasovi za in dvema proti, Pinochetovi odvetniki pa jo spodbijajo, ker je eden od sodnikov povezan z organizacijo Amnesty International. Sodniki prizivnega odbora razpravljajo za zaprtimi vrati. KOSOVO / PO UMORU ŠESTIH SRBOV V NEKI KAVARNI V PECI Beograd napoveduje neizprosen boj proti »terorizmu« Osvobodilne vojske Matere ubitih in kosovski Srbi zahtevajo ostrejše protiukrepe oblasti PRIŠTINA - V ozračju polnem Napetosti in sovraštva proti Alban-cern je bil včeraj v Peči pogreb šestih srbskih fantov, ki sta jih v ponedeljek zvečer z rafali ubila v naki kavami zamaskirana pripadnika Osvobodilne vojske Kosova lUCK). V mestu so prekinili pouk nj zaprli vse trgovine in restavra-cije, »verifikatorje« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Pa so dočakali s streljanjem v zrak ni z obmetavanjem njihovih vozil s kamenjem. Podobne manifesta-cije so bile tudi v Kosovski Mitro-vici in v Prizrenu. Kosovski Srbi f° °d oblasti zahtevale neizprosen Poj proti albanskemu terorizmu. Prav to so Čakali v Beogradu. ZR Jugoslavija bo odločno ukrepata proti »terorizmu« Osvobodilne vojske Kosova (UCK). »Pristojni državni organi so se odločeni bojevati proti terorizmu, ne glede na to kdo ga podpira,« je zapisano v jrradm izjavi, ki jo je objavil urad Jugoslovanskega predsednika Slo- bodana Miloševiča potem, ko se je ta srečal z ameriškim posrednikom Richardom Holbrookeom. Miloševič je Združenim državam Amerike očital, da so s svojo »blokado« resolucije Združenih narodov proti albanskemu »terorizmu« izgubile vsakršno verodostojnost glede svojih »dobrih namenov«. MiloševiCeva kritika se je očitno navezovala na napad na kavarno v Peči. Tudi Holbrooke je po pogovoru z Miloševičem omenjeni napad obsodil, vendar obenem posvaril pred protiukrepi. Ti pa so po včerajšnjem pozivu mater ubitih skoraj neizbežni, saj je na dlani, da bo Miloševič izkoristil priložnost. Medtem postaja vedno bolj jasno, da so dve skupini pripadnikov UCK, ki so poskušali vdreti iz Albanije na Kosovo, graničarji počakali v zasedi in jih neizprosno pobili. Na sliki (telefoto AP) Albanka z vnuki čaka na avtobus. V enem letu utonilo 115 ilegalnih priseljencev MARAKES - Od začetka leta je v Gibraltarskih vratih, ko so poskušah doseči špansko obalo, utonilo 115 ilegalnih priseljencev. To je v Marakešu izjavil španski notranji minister Jaime Mayor Oreja. V istem obdobju so španske oblasti zasegle 443 majhnih plovil in aretirale 2.435 ilegalnih priseljencev. Njegov maroški kolega Dris Basri pa je povedal, da so v Maroku prestregli 13 tisoč potencialnih pre-bežnikov iz subsaharskih držav in jih vrnili v države, iz katerih so prihajah. Svet za uresničitev miru v BiH nadaljuje konferenco MADRID - Svet za uresničitev miru v Bosni in Hercegovini (PIC), kjer sodeluje tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec, je včeraj v Madridu nadaljeval posvet o prihodnji usmeritvi mirovnega procesa v BiH. Zunanji ministri in diplomati iz približno 50 držav naj bi popoldne sprejeli sklepni dokument s prednostnimi nalogami za nadaljnje utrjevanje miru v BiH. Na potovanju skozi Madrid se je začetka posvetov včeraj dopoldne udeležil tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer. Za komunista lljušina ima Jelcin preveč židovskih sodelavcev MOSKVA - Komunistični poslanec Viktor Iljušin je med zasedanjem komisije za državno varnost v dumi izjavil, da ima predsednik Jelcin preveč židovskih sodelavcev in da bi moral svoje sodelavce izbirati po nacionalnem ključu. Neki predstavnik Jelcinove administracije je take izjave ožigosal kot poskus netenja protisemitske mržnje. Pred enim mesecem so še hujše protisemiotske izjave komunističnega poslanca in nekdanjega generala Alberta Makašova povzročile še hujše reakcije, saj je pozival k fizičnemu obračunu proti Zidom. NOVICE GOSPODARSTVO / NAMESTO RAZVOJA LEDENA PRHA RAZSTAVA / JUTRI ODPRTJE__ Posvet ISIG-a o posebnih statusih za mejna področja Goriški institut za sociologijo ISIG je v sodelovanju s tržaško univerzo pobudnik posveta o deželnih posebnostih in posebnih statusih za obmejna območja, ki bo jutri od 9. ure dalje v sejni dvorani go-riškega pokrajinskega sveta. Napovedanih je devet prispevkov italijanskih in inozemskih izvedencev za pravne ureditve in evropskih regij. Namen posveta je ponuditi primerjalne sugestije za bodočo ureditev naše dežele. V dopoldanskem delu bodo predavanja na temi Federahzmi in posebnosti ita-lijanskih dežel ter Posebni statusi obmejnih evropskih dežel, popoldne po 14.30 pa bo govor o Furlaniji - Julijski krajini in različnih hipotezah drugačne institucionalne ureditve. Zadnji filmski večer CAI Z nocojšnjo prireditvijo (ob 21. mi) v avditoriju v Rimski ulici se zaključuje niz filmskih večerov go-riške sekcije CAI. Tokrat ne bodo vrteh filmov na planinsko oziroma alpinistično tematiko. V načrtu je predvajanje barvnih diapozitivov, ki so jh v letošnji sezoni posneh člani društva, bodisi na orga-niziranih izletih kakor med ekskurzijami na lastno pobudo. Slo bo v bistvu za fotografski prikaz razvejane dejavnosti društva. Vstopnine ne bo. V Dolu film Na svoji zemlji Člani kulturnega in športnega društva Kras iz Dola in Poljan vabijo drevi na zadnjo predstavo iz sporeda Dnevov slovenskega filma. Vrteh bodo znani film »Na svoji zemlji«. Večer bo v nekdanji osnovne šole na PalkišCu s pričetkom ob 20.30. Štandrež: nagrajevanje učencev V Standrežu začenjajo danes pod pokroviteljstvom rajonskega sveta in v sodelovanju z osnovno šolo, društvi ter župnijo niz prireditevob skorajšnjih praznikih. Danes ob 11. uri bodo v župnijski dvorani nagradih avtorje najboljših izdelkov nedavnega natečaja na temo Andrejev sejem. Pri pobudi so sodelovali otroci vrtcev in šol iz Standreža in Vrtojbe ter Rojc. Odprta je tudi razstava. V soboto bo skupina osnovnošolcev obiskala najstarejše občane na domu ter jim izrekla voščila, v nedeljo ob 15. uri pa bo tradicionalni Praznik miru. Našli truplo pogrešanega Včeraj popoldne so v kanalu, ki dovaja vodo v hi-drocentralo v Stražicah našli truplo 28-letnega Vit-toria Paoluzzija. Mladeniča, ki je živel v ulici Tor-riani 25 so pogrešali od nedelje popoldne. Fant je svojcem izjavil, da gre na krajši sprehod, vrnil pa se ni. V torek so svojci, ki so dva dni zaman poizvedovali, izginotje sporočili karabinjerjem. Podjetju Vouk preti huda kriza Novi lastniki napovedujejo selitev proizvodnje v Brescio - Ali je to že začetek zapiranja? življenje na gradu v poznem srednjem veku Prvi korak novega muzeja Obdobje zatišja na sindikalnem področju je mimo. Dolgotrajna kriza se napoveduje v podjetju Vouk, ki ima v Gorici dva obrata, ki skupno zaposlujeta 158 delavcev. Posredno pa je na podjetje vezanih še kakih sto delavcev nekaterih manjših podjetij. Podjetje, ki se je specializiralo za izdelovanje strojev za tekstilno industrijo in ki je bilo dolga desetletja med najbolj uspešnimi v Gorici, je sredi letošnjega leta zamenjalo lastnika. Tovarno je kupila grupacija Lonati-Camozzi. Ob zamenjavi lastništva so bile dane obetavne napovedi glede nadaljne usode goriških tovarn, ki naj bi imeli, prav v sklopu grupacije, zagotovljeno tudi bodočnost. V nekaj mesecih so se stvari drastično spremenile. Večji del proizvodnje naj bi iz Gorice prenesli v Palazzolo pri Bresci. V nevarnosti je predvsem nova tovarna v industrijski coni. Tak scenarij pa bi v razmeroma kratkem času, menijo sindikati, pomenil zaprtje tudi drugega obrata ob pevmskem mostu. Prvi znaki krize so se pokazali že prejšnji mesec, zaskrbljujoč je bil predvsem molk novega lastnika, ki je za konec leta napovedal predstavitev razvojnega načrta. Namesto tega je prišla ledena prha, saj načrt, ki ga utemeljujejo s krizo na področju tekstilnega sektorja, za Gorico ni razvojni paC pa s povsem drugačnim predznakom. V torek so sindikati v podjetju sklicali skupšči- no, kjer so vzeli v pretres nastali položaj in se dogovorili o pobudah, ki jih bodo izvedli v prihodnjih dneh. Na skupščini so sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo, da novi lastnik umakne svojo namero, da bi celotno proizvodnjo preselil v Brescio in go-riški tovarni prepustil le montažo strojev. V torek opoldne (22. t.m.) je predvideno novo srečanje med sindikati in lastniki. Do sestanka bo prišlo, če je lastnik pripravljen nakazani načrt zamrzniti ali umakniti, drugače pa ne, napovedujejo sindikati, ki bodo v boju za ohranitev delovnih mest, angažirali tudi občino, pokrajino, deželo in druge ustanove. Na sliki (foto Bumba-ca) obrat Vouk v industrijski coni Na goriškem gradu bodo jutri ob 18. uri odprli precej neobičajno razstavo z naslovom »La spada e il melograno« (Meč in granatno jabolko). Posebnost se nanaša na Cas, ki ga razstava prikazuje (to je obdobje poznega srednjega veka) in ki sou-pada z obdobjem vzpona in zatona goriških grofov, pa tudi na dejstvo, da pomeni prvi korak k ustanavljanju stalne muzejske zbirke na gradu. Razstava v sedanjem obsegu bo odprta do konca junija prihodnjega leta, dobršen del eksponatov pa bo tudi po tem roku na ogled obiskovalcem v povsem preurejenih razstavnih prostorih. Razstava, ki bo, kot napovedujejo, dogodek leta 1999, sestoji iz sedmih oddelkov ali območij. V prvem je prikazan nastanek gradu, gradbena tehnika in ozemeljska razsežnost goriške grofije. Drugi oddelek bo obravnaval vojaške veščine, razstavo orožja in maketo obleganja gradu s strani vojske oglejskega patriarha. Tretji oddelek bo predstavljal grajsko življenje iz vidika prehrane oziroma kuhinje. V naslednjem oddelku bo prikazana oprema gradu, v naslednjem pa prikaz administrativne pisarne. V šestem oddelku se bodo obiskovalci lahko seznanili z družabnimi igra-mi, predvsem šahom, pri' pravami za lov, glasbenimi instrumenti itd. Sedmi oddelek je posvečen duhovnemu oziroma verskemu življenju. Med dragocenimi eksponati velja vsekakor omeniti sabljo zadnjega goriškega grofa Leonhar-da, ki jo je posodil muzej iz Dresdena. Ob pomoči najsodobnejše tehnologije pa bodo obiskovalci razstave lahko prisluhnili tudi zvokom glasbil, ki so razveseljevala sicer dolge zimske noči Meinhardov. Na osnovi fresk iz kapele sv. Ahaca so namreč izdelali tri instrumente, glasbi iz teh instrumentov pa bo mogoCe prisluhniti že s preprostim pritikom na gumb. Ob razstavi sta prireditelja - Goriška občina in združenje »II Millennio« - poskrbela tudi za tisk obširnega kataloga, medy tem ko je v pripravi tudi tisk zgibanke, namenjene predvsem dijakom. Odbornik za kulturne dejavnosti Antonio Deve-tag je ob predstavitvi razstave napovedal tudi niz spremljajočih prireditev, od prikaza lova s sokoli, do priprave (in pokušnje) srednjeveških jedi. od četrtka decembra MdUDBA "POSKUSNA . vžgi ogenj takoj lovsko salama mianon * okusna za kg mn - , si, korenjev .\ sok * 330 m, 3.000 lir/l viigolni premog * kolač J 490 _ f # 32 kosov 900 /km s koščki čokolade in mandeljni 500 g, 5.980 lir/kg 990 plum čoke * 500 g, 6.980 lir/kg 990 r kvasno mleko r okusi: naravni t vanilija A r4.150 lir/kg mešano suho sadje * 500 g, 5.180 lir/kg kitajsko metino olje * 30AT 76.333 lir/l -----: zapk . •smm A O dimljena ponceto 300 g, 12.633 lir/kg 1790 kuhoni pršut 200 g, 18.950 lir/kg 1790 l/l skoio prašičja salamo 300 g, 14.967 lir/kg ] pečena purama prša 650 g, 10 754 lir/tg 490 990 pršut lOOg, 44.900 lir/kg 4S "'v' dimljena postrv naravno dimljena r lesom 125 g, 31.920 lir/kg losos z navadnim koprom v goroeioeini omaki Z Tflrt 200 g, 33.950 lir/kg ni dl'nlLen- OD ČETRTKA, 17.12.98 DO SREDE. 30.12.98 majoneza JLS&C L2.780 lir/l 1 «390 razstopljiva priprava za čaj 1 Tort 400 g, 4.475 lir/kg I •/ ”V m kombinirani mešalnik * • stikalo za 5 hitrosti in tipka turbo za višje zmoaljivosti; • z 2 različnimi jeklenimi žvrkljam! za mešanje in stepanje; . ^ ^ z mešalno posodo; V, t z nastavkoma za stepanje/mešanje Ertl 900 vzglavnik za vrat • anatomski, za bolj zdravo spanje; • njegova posebna oblika razbremenjuje napetost tihih vretenc in omogoča globoko sprostitev 45*33x1'^ grelec za sklepe * 40% angore, 25% volne, 30% poliamida, 5% lycre, iz elastičnega tkanine, ki se prilagodi vsem vrstam mišičevja, razbremenjuje mišice, poživi krvni obtok m M gfjfj majica iz pileja * z zadrgo v ovratniku univerzalna unisex T-shirt * 1 • 50% angore, M • 30% bombaža, "j • 20% poliamida, A • velikost S-Xl Jgj )Q900 /# škatla s plastičnimi biserčki * sestava: 4 zaponke, 6 kovinskih verižic, 3 plastične vrvi, 1 plastična nit, 4 zaponke za verižice, 1 elastična nit, l^kavljev za^hane, barvani^pastični biserčki eliko^ barv in oblik Set za fonduto * » 6 vilic za fonduto, • ponev z zaščito proti pršitvi; » z grelcem, 1 mrežica za plamene, * višina ponvi 10 cm acgua scooter * • baterije niso vključene, krmilom, ki ga lahko ženska jutranja Mol'™? hrenovke v stekleni dozi § 8 kosov 1 § 360 g, 6.083 lir/kg A« I # Vo šumeče tablete J2v990 | vilamini/kalcij/magnezij 1 ž 90g, 22.111 lir/kg I .7 7 V § • tt z halia * Z "Kr •_n5ranjTdel: 80% bombaž, 20% poliester, z žepoma in pasom, bisersne I komplet navitkov * 20 navitkvo po 20 m vsaki, različnih barv, aaa 100% voščeni P UOrl bombaž _ "TV 'ro /tvon/e modelčki za sladice z božičnimi motivi * s 3 različnimi motivi: snežak, božična jelka, -r---—m dedek Mraz, se ne sprijemajo, omogočajo no D0*! ” odlično kuhanje in jih enostavno peremo 990 grelne nogavice 67% volne, 25% angore, 8% poliamida, s podplatom, ki ne drsi ir sušilnik za lose Studio 1900 * • 230 V, 1800 W, z atestom VDE; • zanesljiv, varen, profesionalen, močan in tih, ergonomičen; • stikalo za mrzli in topli zrak; • s profesionalno razpršilno mrežico; • dolžina kabla 2 m it. ' kj 2 tliSr, žepni daljnogled * • zelo lahek in odporen, • s praktičnim e tujem, ki ga lahko obesimo • 25 mm-leča objektiva, 10 povečav ^^^mjaČišČeni^ # ^ulano TRONIC^ LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/46851 1 __PROSTA CONA / BENCIN POKRAJINA / SLOVESNOST Letos ne bo dodatkov Kdor je že porabil decembrskih 40 litrov, mora počakati na januar Gojenka centra »Emil Komel« dobila štipendijo Priznanje Eleonori Castaldo V nasprotju s pričakovanji v tem letu ne bomo dobili dodatnih litrov bencina proste cone. Tako so nam povedali včeraj na Trgovinski zbornici, kjer so ugotovili, da je letošnji kontingent v bistvu že izčrpan. V začetku decembra je ostajalo še 3 milijone 100 tisoč litrov, od teh so 2, 5 milijona že razdelili (po 40 litrov vsakemu avtomobilistu). Obljubljali so, da bodo po 15. decembru, po preverjanju dejanske porabe, dodali Se nekaj litrov. Ker pa je bilo do 14. t.m. porabljenih že 1, 7 milijona litrov, predvidevajo, da bo ves razdeljeni bencin porabljen do konca leta. Kaj pa 600 tisoC litrov, ki jih Se niso razdelili? Razdeljevanje avtomobilistom ne bi imelo smisla, saj je upravičencev 67 tisoč in bi torej vsak dobil manj kot 9 litrov. Poleg tega ta količina prav pride kot rezerva za črpalke, sicer bi ponekod zmanjkalo bencina proste cone. Te litre bodo torej razdelili Črpalkarjem, za avtomobiliste pa jih bodo upoštevali pri kontingentu za leto 1999. Po novem letu bodo delili dvomesečne kontingente. Za obdobji ja-nuar-februar in marec-april bomo prejeli vsakič po 210 litrov, za naslednja dvomesečja do oktobra pa bodo količino določili po preverjanju porabe. Za november in december se bo treba najbrž, tako kot letos, zadovoljiti z ostanki. To povzroča nemalo nejevolje med avtomobilisti, ki bi hoteli enakomernejšo porazdelitev v teku leta, saj so bili letos privilegirani vozniki, ki so v prejšnjih mesecih porabili največ goriva. Eleonora Castaldo, študentka klavirja in violine na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo »Emil Komel«, je te dni prejela štipendijo Elio Corolli, ki jo • vsako leto podeljuje glasbeno združenje »Associazio-ne musicale e culturale« iz Fare ob SoCi. V šolskem letu 1997/98 je Castaldova odlično opravila izpit teorije in solfeggia na tržaškem konservatoriju »Tartini« in dosegla najvišjo oceno med vsemi kandidati iz naše pokrajine. Priznanje in Štipendijo je odlični gojenki podelil predsednik Goriške pokrajine Gior-gio Brandolin (na sliki - foto Bumbaca). _ DOBERDOB / NA POBUDO SEKCIJE SPI-CGIL Sindikalno srečanje upokojencev Ob informaciji o zadnjih novostih tudi družabnost pred prazniki Na pobudo sekcije sindikata upokojencev SPI-CGIL je bilo v prejšnjih dneh v Doberdobu srečanje upokojencev. Uvedel ga je predsednik sekcije Jožef Ferfolja (na sliki - foto Bumbaca), nakar je sindikalni funkcionar predstavil glavne sindikalne novosti iz zadnjega obdobja, ki zanimajo upokojence. Ocenil je, da so se z levosredinsko vlado razmere nekoliko izboljšale tako glede pokojnin kot zdravstva, še bolj pa naj bi se v prihodnjem letu. Sledilo je družabno srečanje z izmenjavo voščil pred prazniki. KONCERT Zbor M. Filej pri sv. Ani V župnijski cerkvi svete Ane v istoimenskem rajonu bo drevi ob 20.30 celovečerni koncert božičnih pesmi moškega pevskega zbora »Mirko Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Koncert prireja rajonski svet za Sv. Ano in Podturn, ki s tem začenja novo zanimivo pobudo na kulturnem področju. V prihodnjih mesecih napovedujejo še nekaj podobnih prireditev na področju pevske in drugih dejavnosti. Zbor bo izvajal bogat spored slovenskih, italijanskih in furlanskih božičnih pesmi. KimsNi S Danes, 17. decembra 1998, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) ZSKD GORICA otvoritev razstave računalniške grafike umetnika IBOGnAASA SOBAAZA L. ...........- Vabljeni! g OBVEŠČAMO_____________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na št. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, do 19. decembra NOVA GORICA Razstava »Carmina Burana Eur art ’97« Jutri odprtje v Hitovem centru V razstavišču Paviljon v Hitovem poslovnem centru v Novi Gorici bodo v petek, 18. decembra, ob 20. uri postavili na ogled likovna dela, ki so nastala lani v okviru multimedijskega kulturnega projekta Carmina Burana EUR ART 97. Projekt je bil izpeljan na pobudo združenja Graphiti ter s pokroviteljstvom Delovne skupine Alpe-Jadran, občin Greve, Chianti, Celovec, Nova Gorice, dežele Furlanije - Julijske krajine, Goriške pokrajine in Avstrijskega kulturnega inštituta v Milanu. Na njem je sodelovalo dvajset ustvarjalcev: poleg likovnikov, še literati in glasbeniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Vsem je bila glavni ustvarjalni izziv znamenita srednjeveška zbirka poezije, ki govori o ljubezni, naravi, religiji, uživaštvu in posebni mistiki tistega časa. Kako so se te teme v svojih delih lotili likovni umetniki Bona Baraldi, Demetrij Gej, Natalia Grusovin, Mauro A. Mauri, Franco Milani, Paul D. Redfern, Gerhard VVassnig in Etko Tutta, pripadniki različnih likovnih usmeritev in tudi nekoliko drugačnih kulturnih nazorov, bomo lahko videli na pričujoči razstavi, ki bo na ogled do 11. januarja prihodnjega leta. Celoten projekt Carmina Burana EUR ART 97 je predstavljen tudi na CD-romu, ki so ga izdali organizatorji, in na internetu. _________________KINO GORICA VTITORIA 1 16.45-18.30-20.15-22.00 »Mulan«. Walt Disney prod. (risani film). vriroRiA 317.30-20.00- 22.30 »Gatto nero, gatto bian-co«. Rež. Emir Kusturica. (Zadnji dan) CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. I. Robin VVilliams. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Scream 2«. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Darkcity«. TRZIC EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: »Gosi e la vita«. E KONCERTI PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi v soboto, 19. t.m., ob 20.30 v župnijsko dvorano na božič-no-novoletni koncert. GLASBENA MATICA GORICA vabi na Nastop gojencev v ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. MePZ HRAST v sodelovanju z župnijo Gabrje in skavtsko organizacijo vabi, ob prihodu betlehemske luči, na glasbeni božični večer v nedeljo, 20. t.m., ob 19.30 v gabrski cerkvi. \M PRIREDITVE PD PODGORA vabi na prireditev V pričakovanju Božiča v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Justa Mučenika v Podgori. UCENCI IN UČITELJI OS J. Abrama iz Pevme in L. Zor-zuta s Plešivega vabijo na predstavitev projekta Vinarstvo v Brdih v soboto, 19. t.m., ob 20. uri v KG L. Bratuža. KD DANICA prireja v torek, 22. t.m., ob 20.30 božičnico v središču Danica na Vrhu. Nastopili bodo člani KD Briški grič z igro Pesem o zimi in dekliški zbor Danica. ŽIVIO POČITNICE je geslo-prireditve, ki bo v torek, 22. t.m., ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma. Vabijo sekcije ritmike, orodne telovadbe, minibasketa in športni vrtec SZ Dom in dekleta skupine »Show dance«. H GLEDALIŠČE KD SOVODNJE vabi jutri ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah, kjer bo gledališka skupina Tabor z Opčin uprizorila narečno Veseloigro Rusa riga črjez uograde. H OBVESTILA MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi vse zainteresirane v torek, 22. t.m., ob 20.45 v Kulturni dom na se-satnek za pripravo pustnega sprevoda 1999. OBČINA DOBERDOB vabi vse upokojence na srečanje z upravitelji ob.priložnosti božičnih in novoletnih praznikov. Srečanje bo v sredo, 23. decembra, ob 16. uri na sedežu občine. SPDG - smučarski odsek bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. Tečaj bo na Koroškem. Prijave za tečaj in avtobus na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. me in četrtkih od 19. do 20. me. ; : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI DANES: 11.30, Mario Vida iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ani in naglavno pokopališče; 11.45, Vittorio Oliva iz bolnišnice sv. Justa v Budoio (PN). Moška oblačila ODPRTO TUDI OB .% NEDELJAH GORICA J§^ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 V w Podjetja, trgovci, obrtniki, gostinci: Lahko jih rezervirate do petka. Tel. 0481/536602 fax: 0481/536603 j. % osebna kartic Pri okencih naše banke bo na razpolago sproti dopolnjen seznam včlanjenih trgovin. ... Banca Agricola - Kmečka banka jo namenja izključno imetnikom tekočega računa; ob nakupih je mogoče takoj izkoristiti popuste I v trgovinah, ki se vključijo v pobudo Shopping Card. S Ekonomski pogoji so na razpolago v naših podružnicah. SHOPPING CARD Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE STATISTIKA / PODATKI ZA PRVIH DESET MESECEV LETOŠNJEGA LETA Poslanska zbornica odobrila zakon o bančnih fundacijah RIM - Poslanska zbornica je včeraj brez amandmajev dokončno odobrila zakon o bančnih fundacijah. Zakon daje vladi jasne usmeritve pri sprejemanju zakonskih odlokov s tega področja. Za zakon je glasovala vladna koalicija, pa tudi Pol svoboščin, kjer je bilo edini nasprotni glas slišati iz ust Marca Taradasha. Med cilji, ki jih bodo imele te fundacije, je zapisano tudi (dopolnilo je bilo sprejeto v senatu), da bodo te fundacije skrbele za »promocijo gospodarskega razvoja«. V zbornici je bilo v sprejetem zaklonu jasno-poudarjeno, da izraz »promocija« izključuje neposredno financiranje ali prispevke v korist podjetij in ga je treba razumeti kot nudenje storitev, ki prispevajo k gospodarskemu razvoju. Izobraževanje javnih funkcionarjev v okviru MIB in Bocconija TRST - Sola za menedžment MIB in Sola za podjetniško upravljanje pri univerzi Bocconi sta pred kratkim podpisali sporazum o sodelovanju pri podiplomskem izobraževanju vodstvenih kadrov v javnih upravah Furlanije Julijske krajine (Dežela, Pokrajine, Občine, Zdravstvena podjetja, Trgovinske zbornice itd.) in v obmejnih področjih. Kot je povedal direktor MIB Vladimir Nanut, s tem ni mišljen le Veneto temveč tudi Koroška, Slovenija in Hrvaška kot tudi druge srednjeevropske države. Tečaji bodo potekali na sedežu MIB v Trstu kot tudi drugod po deželi v skladu z zahtevami zainteresiranih javnih uprav. V blagovni menjavi z EU slovenski izvoz in uvoz večja za več kot 9% Primanjkljaj znaša 827 milijonov dolarjev, kar je 51,1 milijona manj kot lani LJUBLJANA - V prvih desetih mesecih letos je Slovenija v države Evropske unije izvozila za 4, 86 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 5, 26 milijarde dolarjev blaga. Glede na enako obdobje v letu 1997 se je po začasnih podatkih državnega urada za statistiko izvoz v države petnajsterice povečal za 9, 4 odstotka, uvoz pa za 9, 1 odstotka. Oktober je po obsegu blagovne menjave že običajno eden najmočnejših mesecev, kar velja tudi za letošnje leto. Slovenija je oktobra izvozila za 884, 9 milijona dolarjev blaga, kar je za 11, 3 odstotka več kot lanskega oktobra, uvoz iz tujine pa je znašal 972, 9 milijona dolarjev, stopnja rasti glede na enako ob- dobje lani pa je znašala 11, 5 odstotka. Po začasnih podatkih je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 88 milijonov dolarjev, kar je za 10, 3 milijona dolarjev več kot lanskega oktobra. V prvih desetih mesecih se je izvoz, izražen v dolarjih, povečal za 7, 7 odstotka na 7, 5 milijarde dolarjev, uvoz pa za 6, 2 odstotka na 8, 3 milijarde dolarjev. Primanjkljaj v višini 827 milijonov dolarjev je bil za 51, 1 milijona nižji kot v enakem obdobju lani. Blagovna menjava z državami CEFTA (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija) se je v prvih desetih mesecih letos glede na enako obdobje lani povečala, in sicer se je izvoz okrepil za 19 odstotkov na 485, 4 milijona dolarjev, uvoz pa za 2, 1 odstotka na 594, 6 milijona dolarjev. V države EFTA je Slovenija od januarja do oktobra izvozila za 74, 2 milijona dolarjev (za 2, 5 odstotka več kot v enakem obdobju lani), uvozila pa za 168 milijonov dolarjev (za 2, 1 odstotka več). Bistveno nižja je bila v opazovanem obdobju menjava z državami na območju nekdanje Sovjetske zveze; izvoz v Rusijo je bil nižji za 17 odstotkov (212, 9 milijona dolarjev), uvoz pa za 22, 1 odstotka (153, 5 milijona dolarjev). Kot je razvidno iz začasnih podatkov statističnega urada, je blagovna menjava z državami nekdanje Jugoslavije v prvih desetih mesecih ostala na približno enaki ravni kot v letu 1997. Kot še navajajo statistiki, so bili oktobrski rezultati blagovne menjave, izraženi v dolarjih, pod pozitivnim vplivom medvalutnih razmerij, medtem ko za kumulativno obdobje desetih mesecev velja nasprotno. Glede na tolarske podatke sta bila tako oktobrski izvoz in uvoz šele na drugem mestu. Skoraj celoten izvoz so ustvarile predelovalne dejavnosti, in sicer proizvodnja prometnih vozil in plovil, strojev, naprav, kovin in kovinskih izdelkov, na uvozni strani pa so bile najmočneje zastopana vozila in plovila, kovine in kovinski izdelki, kemikalije in kemični izdelki ter električna in optična oprema. (STA) r ZDRUŽEVANJA / VELIKANI Sl PODAJAJO ROKE n Val združevanj velikih podjetij Do največje industrijske »poroke« prišlo v začetku decembra LONDON - Letošnje leto se bo v zgodovino poslovnega sveta vsekakor zapisalo kot leto združevanja podjetij. Roke si je namreč podalo kar nekaj svetovnih velikanov, ki so še do nedavnega veljali za ostre medsebojne konkurente. Napoved največje industrijske »poroke« v zgodovini se je zgodila v začetku decembra, ko je namero o nakupu Mobila, druge največje ameriške naftne družbe, v vrednosti 77 milijard dolarjev objavil Exxon, najuspešnejša in največja naftna družba v ZDA. Vrednost tržne kapitalizacije bodočega koncema Exxon Mobil Corp bo presegla 200 milijard dolarjev. S tem bo združeni Exxon Mobil postal tudi največja ameriška družba, saj bo prehitel General Motors in Ford. Letos sta se združili še dve naftni družbi, in sicer je British Petroleum (BP) avgusta objavil prevzem ameriškega koncema Amoco. Novo podjetje, ki nosi ime BP Amoco, pa naj bi bilo po mnenju borznih poznavalcev vredno okoli 110 milijard dolarjev. Francoski koncem Total SA pa namerava prevzeti belgijsko Petrofino. Nujnost tovrstnih premikov na področju avtomobilske industrije so kot prvi zaznali pri nemškem Daimler-Benzu in ameriškem Chryslerju. Novo podjetje Daimler Chrysler naj bi po pričakovanjih lastnikov ustvarilo bmto promet v višini 130 milijard dolarjev. Za »zgodovinsko« združitev na področju financ pa sta poskrbeh ameriški finančni ustanovi: banka CitiCorp je namreč za 72 milijard dolarjev kupila finančno hišo Travelers. Rezultat združitve je eno največjih svetovnih finančnih podjetij Citigroup Inc. Letos sta se združili še Nations Bank in Bank America, prva pa je za drugo plačala 60 milijard dolarjev. Tudi farmacija se ni mogla ubraniti prednosti, ki jih v globalizaciji svetovnega gospodarstva ponujajo združevalni procesi. Na prvem mestu je vsekakor decembrska združitev farmacevtske in kmetijske dejavnosti nemškega koncerna Hoechst in francoskega Rhone-Pou-lenc. Skupno podjetje bo nosilo ime Aventis. To naj bi s prometom v višini 20 milijard dolarjev postalo vodilno farmacevtsko podjetje na področju farmacije in kmetijskih preparatov. Z združitvijo britanskega in švedskega farmacevtskega podjetja, Zeneca in Astre, v minulem tednu pa je nastalo tretje največje farmacevtsko podjetje na svetu, vredno okoli 67 milijard dolarjev. Pobudniki večine združitev so ameriška podjetja, kar nenazadnje potrjuje tudi dogajanje na področju telekomunikacij, kjer sta se letos združili podjetji AT&T in Tele-Communications (vrednost 55 milijard dolarjev) ter Bell Atlantic in GTE (48 milijard dolarjev). JEKLARSTVO / SKUSAL SE BO POVEZATI Z ENIM OD VELIKIH KONKURENTOV Furlanski holding Danieli ima velike načrte Lani je imel Danieli 1893 milijard lir prihodkov, dobiček pa je znašal 79 milijard BUTTRIO - Lahko bi se zgodilo, da bi že čez nekaj mesecev v furlanskem Buttriju tamkajšnje podjetje Danieli postalo prvo na svetu v načrtovanju in gradnji kompletnih jeklarn in podobnih tovarn. V Evropi je danes 5 takšnih podjetij, ki imajo vsa enaka naročila in zelo podobne letne obračune. To so Danieli v But-triu, nemški tovarni Schliemann in Mannesmann-Demag, avstrijska Voest Alpine in norveško-angleška Kvaerner. Amerikanci so se s tega področja skoraj že umaknili, Japonci so se specializirali. Furlanska tovarna Danieli, v njej so delali in delajo tudi nekateri naši slovenski strokovnjaki, je že dolga leta prisotna na tem področju. Kompletne tovarne so zgradili vsepovsod po svetu. Veliko dela so imeli tudi v nekdanji Sovjetski zvezi in v več državah na Daljnem Vzhodu. Zaradi denarnih težav v današnji Rusiji skoraj nimajo poslov s to državo. V podobnih težavah so se znašli tudi zaradi sedanje krize na Daljnem vzhodu. Svojčas so bile tež-ve tudi z izplačili iz Irana. Sedaj imajo opravka s turškim bojkotom napram italijanskemu gospodarstvu. Doslej so takšne težave vedno prebrodili. Svoje zanimanje, enako delajo tudi druge, prej omenjene tovarne, sedaj obračajo v Južno Ameriko. Ce ne bo tudi tam prišlo do težav bi lahko na tej celini zgradili več tovarn. Prav zaradi omenjenih težav se je konkurenca med peterico zaostrila. V taksni tovarni morajo delati načrte na deset let in se ne zadovolijo s prodajo po-trošnega blaga, ki je lahko muha enodnevnica. Zaradi teh težav imata sta vsaj dve od prej omenjenih podjetij probleme. To sta holding Kvaerner in Mane-smann-Demag. V železarskih krogih menijo, da bo precej nujno, da pride do spojitev ali kakšne druge oblike sodelovanja med temi podjetji. Za obe omenjeni se zanimajo vsi trije ostali holdingi, saj bi se tako konkurenca na svetovnem trgu zmanjšala. V Buttriu so o tem javno govorili na skupščini delničarjev na začetku letošnjega novembra. Takrat je bil seveda govor tudi o številkah. Njihov letni obračun zaključujejo konec junija. V zadnjem finančnem letu so imeli 1.893 milijard lir prihodkov, kar je bilo precej več kot leto prej, ko so vnovčili 1.659 milijard lir. Njihov čisti dobiček je znašal 79 milijard lir, šest več kot leto prej. Naročil v tekočem finančnem letu imajo za 1.850 milijard, kar pa je, prav zaradi prej omenjenih težav v nekaterih predelih sveta, pet sto manj kot leto prej. Po-dobna so upanja za naročila v naslednjem finančnem letu. Da so lahko prisotni na trgu, morajo veliko tudi investirati. Sedaj imajo v načrtu investicijske izdatke v višini 200 milijard lir-Nujna pa je povezava z nekom drugim. V ta namen imajo na razpolago 500 milijard lir, lahko pa bi dobili še več denarja, če bi od delničarjev zahtevali povišek kapitala in dobili še enkrat tolikšno vsoto. Delničarjem in tudi novinarjem sta vodilna v tem furlanskem holdingu Cecilia Danieli in Gianpietro Benedetti povedala, da se še pogovarjajo z morebitnimi novimi partnerji in da bodo tozadevne odločitve padle že V prvih mesecih leta 1999. Ker je vsak od sedanjih petih evropskih holdingov na isti vrednostni črti, bo tisti od treh, ki mu bo uspelo pridobiti enega od dveh ostalih partnerjev postal vodilni v svetu. AVVS 16. DECEMBER 1998 v LIRAH sc valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.624,00 1650,00 m ^ nemška marka 982,00 998,00 funt šterling 2.738,00 2.793,00 5 o švicarski frank 1.213,00 1.238,00 <0 N H belgijski frank 46,97 48,97 < SL4/) francoski frank 290,00 300,00 danska krona 255,00 265,00 o '•"El norveška krona 209,00 219,00 < u*- švedska krona 199,00 209,00 se -o kanadski dolar 1.042,00 1.082,00 IM ffl portugalski eskudo 9,15 10,05 2 N nizozemski gulden 863,00 888,00 ne avstrjski šiling 138,60 142,95 o španska pezeta 11,13 12,23 ■VI grška drahma 5,60 6,40 FM irski šterling 2.418,00 2.498,00 japonski jen 13,65 14,55 d ll8% avstralski dolar 971,00 1.041,00 arra madžarski florint 6,50 8,00 F hrvaška kuna 240,00 265,00 slovenski tolar 10,00 10,30 16. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.620,00 1.650,00 nemška marka 982,00 997,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2.713,00 2.803,00 irski šterling 2.416,00 2.511,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,18 kanadski dolar 1.044,00 1.079,00 švicarski frank 1.213,00 1.238,00 avstrijski šiling 138,60 143,10 slovenski tolar 10,15 10,40 hrvaška kuna 242,00 260,00 16. DECEMBER 1998 V LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1.647,740 EKU 1.944,000 nemška marka 990,230 francoski frank 295,270 funt šterling 2.766,230 nizozemski gulden 878,610 belgijski frank 48,008 španska pezeta 11,638 danska krona 260,280 irski šterling 2.459,250 grška drahma 5,904 portugalski eskudo 9,657 kanadski dolar 1.070,170 japonski jen 14,188 švicarski frank 1.225,540 avstrijski šiling 140,750 norveška krona 213,690 švedska krona 204,780 finska marka 325.730 MILANSKI BORZNI TRG 16. DECEMBER 1998 INDEKS MIB 30: +0,33 delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. 20.925 +1,60 Mediolanum 10.206 Bca di Roma 2.676 +0,52 Mediaset 12.439 Bca Fideuram Bca Intesa 10.179 9.365 +1,36 +2,45 Mediobanca Montedison 19.113 1.893 Compart 1.189 +2,85 Comit 10.868 -0,22 Olivetti 4.895 Benetton 3.042 + 1,13 Parmalat 3.008 Edison 16.878 -0,14 Pirelli Spa 4.916 Eni 10.238 +1,52 Ras 20.776 Fiat 5.041 +0,05 Rolo 40.689 Generali 63.541 + 1,64 H.d.P. 1.190 -0,75 San Paolo IMI 26.626 Ina 4.082 -0,34 TIM 10.723 Italgas 8.633 + 1,36 Telecom Ita 13.811 var. % +2,H +0,16 +1,57 +1,01 +0,04 -0,29 +0,08 -0,58 +0,32 +1,33 +1,97 +2,12 O ljubljanska banka Podružnica Milano ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 * VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SUKA Nad jugozahodno Evropo in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi bo čez dan spet začel dotekali nad naše kraje topel in suh zrak. 990 980 6 980 1000 1010 6 1020 6 6 S - -IONDONo^STER r02marina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 3. del); 9.30 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 MePZ J. Gallus; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 športnik leta '98 (neposredni prenos); 18.15 Blues; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; v9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17,00 Poslovne Informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22,(X) Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-lh; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-lh; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19,30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnas!um; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23,00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora; 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dimih Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040'772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG HM IS naš dne Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec '■ša:'. I našega življenja, bodimo strnjeni okoli I ISl svojega edinega dnevnika. Postanite naši naročniki! ; e