ETNOLOG GLASILO ETNOGRAFSKEGA MUZEJA v LJUBLJANI L. XVII - 1944 UREDII. DE. RAJ KO LOŽ AR RAVNATELJ ETNOGRAFSKEGA MUZEJA LJUBLJANA 1945 Herausgeber und Verleger Etnografski muzej, Ljubljana, Bleiweisova cesta 24 (verantwortlich dr. Rajko Ložar). — Izdajatelj in založnik Etnografski muzej v Ljubljaei, Bleiweisova cesta 24 (odgovoren dr. Rajko Ložar). Uredkiištvo in uprava istotam (dr. Rajko Ložar). Rokopisi, namenjeni za objavo v listu, dopisi uredništvu in upravi ter pu- blikacije, namenjene za oceno v listu, naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo Etnologa, Etnografski muzej, Ljubljana, Bleiweisova cesta 24. Druck der Učiiteljska tiskarna, Ljubljana — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (verantwortlich — odgovoren Fr. Štrukelj). ETNOLOG GI.ASIJLO ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI L. XVII - 1944 UREDIL DS. RAJKO LOŽAR RAVNATELJ ETNOGRAFSKEGA MUZEJA LJUBLJANA 1945 44061 Kazalo vsebine Sasel, dr. Josip, Pravne starožitnosti iz Roža....... 1 Vilfan, dr. Sergij, Žegnanja v slovenski pravni zgodovini ... 16 Matičetov Milko, Rezijanska pripovedna pesem...... 26 Grafenauer Ivan, Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 34 Kotnik France, O piri in ženitovanjskem kruhu...... 51 Novak Vilko, Pridelovanje lanu v Slovenski Krajini..... 61 Ložar Marta, Rokavci v slovenskih nošah........ 63 Honerlein Mirko, Totemizem........... 82 IZVESTJA Malnerič, dr. Martin, Žeželj........... 99 S. A., Orači na Dravskem polju.......... 100 Kuret Miklavž, Pustne šeme na Cerkljanskeni...... 101 t Šašelj Ivan, duh. svetnik. Slovenski pregovori in reki .... 102 Ložar Rajko, Ljudska kurjava in razsvetljava...... 108 Zorenč Alojz, Šempetrani in Srejani v boju za trške pravice . . . 111 PREGLED t šašelj Ivan, Bibliografski pregled spisov od 1. 1939—1943 ... 114 SLOVSTVO Narodopisje Slovencev (V. Bohinec)......... 119 Kotnik Franc, Slovenske starosvetnosti (R. Ložar) ..... 125 Mrkun Anton, Etnografija velikolaškega okraja. I. Kmetijstvo. II. Obrti in trgovina Velikolaškega okraja. (Fr. Kotnik) ... 128 Turnšek, dr. p. Metod, Pod vernim krovom. Prva knjiga: Od ad- venta do posta. (Dr. J. Mal)......... 130 Kos Franc, Ornamentika lesenih stropov v cerkvah na Slovenskem (Fr. Stele).............. 133 Finžgar F. S., Makalonca (Ivan Grafenauer)....... 137 Ljubic Tone, Ljudske pripovedke iz Dobrepolj. Narodopisna knjiž- nica 3. zv. (Ivan Grafenauer)......... 138 Zupane Lojze, Velikan Nenasit (Ivan Grafenauer)..... 140 Lovrenčič Joža, Tri božje poti (Ivan Grafenauer)...... 141 Slomšek A. M., Blaže in Nežica (Stanko Bunc)...... 143 Erjavec Fran, Živalske podobe (Stanko Bunc) ....... 144 Wester Josip, Iz domovine in tujine (R. Ložar)...... 146 Babic Ljubo, Boja i sklad (Fr. Stele)......... 147 Kotnik Fran, Misijonar Jernej Mozgan (R. Ložar)..... 149 Jaklič, dr. Fran, Apostolski provikar Ignacij Knoblehar (R. Ložar) 150 Vinski Zdenko, Die südslavische Großfamilie in ihrer Beziehung zum asiatischen Großraum (R. Ložar)..... . 151 Vinski Zdenko, Uz problematiku starog Irana i Kavkaza (R. Ložar) 152 Vinski Zdenko, Zagonetna kultura Uzkrsnog otoka (M. Honerlein) 152 Pravne starožitnosti iz Roža Dr. Josip Šašel šele v novejšem času se je izčrpneje in globlje začel proučevati ustni zaklad naših narečij, tako jezikoslovno, kakor tudi narodopisno. Prej je veljal narodov jezik skoraj načelno za pokvarjen, v kolikor ni soglašal s slovnico. Taki predsodki pa še obstojajo proti koroškim na- rečjem, posebej proti rožanščini, ki je zaradi mnogih tujk, zaradi okr- njene izgovorjave črke k ter zaradi posebnega naglašanja besed in preglaševanja samoglasnikov (n. pr.: anä sasträ, dbi sastre, pet sistr) za nevajeno uho v resnici težko razumljiva. Pa ravno ta govorica je ohranila dosti starinskega, kar je v življenju slovenskega jezika dru- god že izumrlo. Kakor Homer, poznajo Rožani samo besedo »medočje« za obraz, vsakdanje se v Rožu določa čas z izrazi kakor: dokleder, pozdi, prigode, zagoda, vtore jutro (torek zjutraj), na četrti, peti vačar (četrtek, petek zvečer) itd. Zob časa pa gloda na tem fluidnem blagu. Pozabljenju ne zapa- daj o samo običaji in šege dedov, temveč tudi posamezne besede. Tako se spominjam, da sem svoj čas, ko mi je stara Rožanka pripovedovala, kako se je na Ljubelju prebudil »lintver« in prilomastil iz brloga, da se je zemlja tresla in je skrun letel od njega, — postal pozoren ravno na besedo skrun, katero sem v narečju prvič slišal; na vprašanje, kaj po- meni, je ženka pojasnjevala: »Danes se bolj po nemško pravi: strup, včasi pa se je po slovenji rekalo: skrun!« Tedaj še nisem vedel, da poznamo besedo strup edino mi Slovenci (izmed vseh Slovanov) v po- menu Gift; tudi v staroslovenščini je ta beseda pomenila le rano (Mi- klošič: Lexicon pal.). Ona Rožanka se je morala še temno zavedati, da se je z besedo izvršila neka sprememba, ki se je v gorskem svetu onstran Ljubelja dogodila menda bolj pozno. Navajam pri tem, da imamo blizu Borovi j an krajevno ime Otrovca; tudi Gutsmann zabele- žuje v svojem starem slovarju za besedo Gift poleg strup še: otrova. Drugod se je stvorila predstava, da je Korotan čuden svet, v kate- rem je marsikaj narobe. V resnici pa je tam še mnogo tega po-redno, kar je drugod izredno, in »poredni« otroci so tam še pristno neporedni. Radi nekakih predstav o pokvarjenosti se je Korošcu na govorici po- pravljalo tudi to, kar je samobitno in lepo. Le tako si tolmačim, da se dosledno pišejo krajevna imena: Glin je, Borovi je. Podgorje itd. v teh 2 Dr. Josip Sasel: oblikah, ki jih domačini v narečju nikdar ne izgovarjajo, temveč pra- vijo le: Gllnjane, Borovljane, Doljane, Trnjane, Llpljane, Svečane, Macane, Podgorjäne, Srejane, Bröjane, Hraščahe, Klečane, Osojane itd. Vsa ta stanovniäka imena se sklanjajo v ustih Rožanov še točno tako, kakor podobna imena v staroslovenščini in starohrvaščini.i Rožani ima- jo celo dvoje Goričan, nikdo tam pa ne bo rekel: »Bil sem v Goriča- nah.« Mestnik se vedno glasi: v Goricah, v Borovljah, v Ločah, v Drav- Ijah itd.; iz te oblike pa so Nemci prevzeli svoje poimenovanje. Samobitnost rožanščine mora biti zelo stara. Kažem pri tem na zapis krajevnega imena Zlusina gora v Kosovem Gradivu II, št. 375. Ime tam ni obrazloženo; po krajevni legi sodeč more to biti le Zlosena gora (temno se spominjam, da sem v hrv. nar. pesmih nekje čital ime Zlosinjani). Za narečje značilno preglasovanje se je torej že v oni zgodnji dobi začelo. Po tej bežni opozoritvi na konservativnost in svojstvenost narečja, ki je neposredni naslednik onega jezika, kateri se je ob s\itu naše zgodovine govoril na Krnskem gradu in pri Gospisveti, hočem v na- daljnem razpravljati o besedah in običajih, ki izvirajo verjetno še od pravnih ustanov naših prednikov. Pismena poročila iz one pradavne dobe so tako skopa, da so nam tudi drobci, sposobni, da posvetijo v ono temo, dobrodošli. I. Božanski semenj. Beseda semenj je izven Koroške manj poznana, več se sliši sejem, največ pa pridevnik: semanj(sk)i. Z vsemi temi pojmi pa se veže na- vadno le predstava trgovanja, tržnega dneva in tržnega kraja. Tudi Pleteršnik navaja besede semenj in senjem le v pomenu Markt (Jahr- markt) in Kirchweihfest. Istotako celo Gutsmann2. Zato je treba takoj poudariti, da rožanski semenj, v kolikor se še obhaja po starih obi- čajih, s kakim trgovanjem sploh nima kaj opraviti. Tržni dan ime- nujejo Rožani »jarmak«. Svoj semenj pa vsaj še Starosvetni ljudje tudi razlikujejo od »žegnanja« ali »pranganja«, t. j. cerkvenega praz- novanja patrona ozir. posvetila cerkve. Večinoma pa se to cerkveno praznovanje obhaja istočasno s semnjem, a o tem pozneje. Kaj j e torej rožanski semenj ? Rožani so znano druželj ubni, nj ih semenj pa je najsvečanejša družabna prireditev. Sami pravijo, da je to največji »hišni« ali »domači« praznik. Obhaja se vedno na kako nedeljo (praznik) visokega poletja ali zgodnje jeseni, ko sadeži do- zore. Na tak po običaju določeni praznik se zberejo v kmečkih hišah ožjega okoliša, ki obsega eno, dve ali tri naselja, sorodniki gospodarja 1 Mažuranić, Prinosi za hrvat, pravno povjesni rječnik s. v. ime III 1. - Gutsmann, Deutsch-wind. Wtb., Klagenfurt 1789. Pravne starožitnosti iz Roža 3i in gospodinje ter se prav izbrano, s posebnimi jedmi pogostijo. Bistvo in namen semnja pa je ravno v tem, da se sorodstvo tako sestane in >^potrdi žvahto«. Ker mi ni znano, da bi se bilo o tem semnju že podrobneje kaj pisalo (razen kar sem sam v narečju in z ožjega gledišča o tem poro- čal v »Nar. blagu iz Roža« str. 98 si.)3, hočem v naslednjem o njem podati predvsem preglednejše poročilo, nato pa izreči neke domneve ter nakazati smeri, po katerih bi bilo treba ta starodavni običaj še po- j asniti. Semenj se obhaja torej istočasno v določenem, po običaju strogo opredeljenem okolišu, sredi katerega se nahaja (pa ne povsod!) župna ali kaka podružna cerkev. Pri tej se na dan semnja poje običajna ali slovesna maša, ponekod se vrši tudi slavnostna procesija (»pranganje«), kakor na Rešnjega telesa. Kolikor je to- mogoče, se določa tudi semenj po tem patrociniju; če svetnik ne pade na nedeljo, se vzame najbližja nedelja. V okolišu cerkve, posvečene n. pr. sv. Jakobu, se vzame ne- delja pred 25. julijem, če pride »šentjakopelca« na ponedeljek, torek ali sredo; naslednja nedelja pa pri dne\'ilh četrtek, petek in sobota. Pogosto pa se ni mogoče ravnati po patrociniju (če se svetnik praznuje n. pr. v letnem času, ko se semnji sploh ne vršijo), potem se določa semenj ali pd praznovanju posvečen j a cei"kve ali pa samostojno. Naj to pojasni nekaj primerov.4 Velika župnija Šteben (zapadno baškega jezera) praznuje semenj v 6 okoliših in sicer: a) diski samän za Dičoves, Stopce in Mlinare na nedeljo, najbližjo 10. avgustu, ker je v Dičivesi podružna cerkvica sv. Lovrenca; b) teharski šaman za Teharče na četrto nedeljo avgusta; c) zagoriški samän za Zagoričane na drugo nedeljo sept.; č) maloški Šaman za Malošče na roženvensko ned. (prvo okt.); d) šenkocjanski Šaman za Škocjan, Rute in Starigrad (Bekštajn) na drugo nedeljo okt.; e) štebeški saman za Stehen in Dvorec na tretjo ned. okt. Ta nedelja velja (oziroma je veljala) v krški škofiji za »žegnanjsko« (Kirchweih- sonntag), ker se tedaj obhajajo posvetila cerkva tam, kjer datum posve- ćenja ni znan. Sosedna župnija Ločane praznuje v treh okoliših in sicer: a) loški Saman za Ločane (župna cerkev sv. Urha), Dobje in Hriber na prvo nedeljo julija; b) pogorski saman za Pogorjäne in Ratenče na angel- sko nedeljo (pr\o septembra); c) rutarski saman za Sp. Rute in Ovčino na drugo nedeljo septembra. V tej okolici baškega jezera naj omenim še Bače same s podružno cerkvijo sv. Jurija (fara Marija na Zilji), kjer se obhaja samän na 3 Arhiv za zgodov. in narodopisje, II. knj., Maribor 1936. ■* Za podatke se zahvaljujem rojakom i. s.: Uršiču Fr. z gospo (za baško okolico), Primožiču Ludv. z gosipo (za Št. Jalkob v Rožu), Špicarju Jak. z gospo (za Skočidol), Kričeju Drag. (za Hodiše), dr. Reichmannu BI. (za Bilčovs). 4 Dr. Josip Sasel: tretjo nedeljo septembra. Zapadno od tod, počenši z župnijo Brnca in po vsej Zilji dalje, pa ne poznajo več semnja, temveč samo »žegen«. Semenj je torej značilen za Rožane, kajti tudi Podjunčani na drugi strani ne poznajo več tega naziva. Zaradi tega je treba smatrati prebi- valce okoliša baškega jezera, ki jih prištevajo nekateri Ziljanom, tudi po tej značilnosti za Rožane. V veliki župniji Št. Jakob v Rožu se obhaja semenj v 7 oziroma 8 okoliših in sicer: a) šenpečri semenj za Št. Peter (s podr. cerk.) in Te- šinjo na »šenpečerco« 29. junija; b) pograški semenj za Pograd (župna cerkev sv. Jakoba) se obhaja na nedeljo, najbližjo »šentjakopelci« (25. jul.) kot t. z v. »medli« semenj bolj skromno, obilno pa obenem s so- sedno Breznico na tretjo nedeljo oktobra kot t. zv. »debeli« semenj; c) poreški semenj za Reko (prebivalci: Porečani) in Ščedem (ki ima podr. cerkev sv. Janeza) pride na prvo ned. avgusta; č) sreskis semenj za Srejane (podr. cerk. Šentjederti), Gorinčiče, Kot in Laze na rožen- vensko nedeljo; d) veški semenj za Velkoves (podr. cerk. sv. Dionizija) na drugo nedeljo oktobra; istočasno se obhaja tudi leski semenj za oddaljene Lese in gredo Lešani to nedeljo v Velkoves k maši; e) po- kreški semenj za Podkraj (to je skupno ime za Svetneß s podr. cerk. sv. Uršule, Hodnino, Čemrnico in.Dobre) se zopet obhaja kot »medli« semenj k šenturhovi nedelji (najbližji 4. juliju), kot »debeli« semenj pa na nedeljo k »šenturšali« (21. okt.); f) Dravljane in Bistrica praz- nujejo semenj še na nedeljo po »svinsvatah« (vseh svetih). V to župnijo spada tudi novo naselje Podrožčica (staro ime: Fu- žine) s podružno (tudi novo) cerkvico Kristusa Kralja, kjer pa se praz- novanje kakega semnja ni več razvilo. To je nekaj primerov za kraje južno Drave, ki so nekdaj spadali pod oglejski patriarhat. Podobno se določa semenj tudi severno Drave (od nekdaj pod salzburško nadškofijo). Župnija Sköoidol ima 4 okoliše in sicer: a) skočidolski semenj (senjam) za Skočidol'^ (žup. cerk. sv. Marjete) in Dragniče na nedeljo, najbližjo 13. juliju; b) podr61ski semenj (senjam) za Podravljane (podr. cerk. sv. Štefana), Novoves, Ulmat« in Klečane na angelsko ned.; c) vernberški semenj (senjam) za Vernberg z grajsko kapelo sv. Not- burge, Žlebno in Cetinjo na drugo nedeljo sept.; č) dolenjski semenj (senjam) za Doljane in Goričane na roženvensko nedeljo. Od tod preko župnij Lipa, Loga ves, Škofiče poimenovanje senjam čimdalje boilj prevladuje. V župniji Hodiše poznajo že samo senjam 5 Sreski (v narečju: srašča, podobno kakor: svašča k Svečane) je pridevnik k Srejane (izgov.: Srijane, nastalo iz Sred-jane). 8 Svetne (izgov.: Svatne) se napačno — celo po večini! —piše: Slatne. Skočidol se je zapisal: 1360 Schotidol, 1363 Scozidol, iz česar sledi, da se je ime prvotno glasilo: Skotji dol. * Napačno Udmat na nekaterih zemljevidih. Pravne starožitnosti iz Roža 5 V okoliših: a) Ribnica, Ravnje in Sekira praznujejo »šentanski se- njam« (podr. cerk. sv. Ane) na nedeljo, najbližjo 26. juliju; b) ho- doški senjam za Hodišes (žup. cerk. sv. Jurija), Železnico, Trato, Ple- sišče, Dobanjo in Zv. Rut se praznuje na Jernej evo nedeljo (najbližjo 24. avgustu); c) šmiklavški senjam za Šmiklavž, Sp. Rut, Dvorec, Prti- če, Ležbe, Jezernico, Rjaveč in del Megorja na nedeljo, ki je najbližja sv. Rozaliji (navadno prva ned. sept.); č) šmarješki senjam za Šmar- jeto (staro ime: na Gradu), Zavisoko, Podlipo, Pešerko ter Mali vrh na ned. najbližjo »šmarčici« (11. nov.). Južno od tod v župniji Bilčovs se praznuje zopet samo »semenj« in sicer v 5 okoliših: a) moščeniški in kaj ženski semenj za Moščenico in Kajzaze (Edling!) na nedeljo, najbližjo »šentjdkopelci«, ker se vrši tedaj slovesna služba božja s »pranganjem« za vso faro pri župni cerkvi sv. Jakoba v Bilčovsu; ako pa pšenica tedaj še ni zrela, napro- sijo Kajžani in Moščenčani župnika, da njih semenj oznani šele za na- slednjo nedeljo; b) potoški semenj za Potok, Bilnjövs, Sodraževo in Malogoro (podr. cerk. sv. Helene) se obhaja 14 dni (ozir. za primer preložitve 1 teden) za prejšnjim; c) bilčovski semenj za Bilčovs, Brän- čoves in Podgrad na nedeljo po Veliki gospo j niči; č) želuški semenj za Želuce (podr. cerk. sv. Lenarta), Stranje, Kovice in Zg. Vesco na nedeljo po Mali gospojnici; d) volinjskiio semenj za Velnjoves (podr. cerk. sv. Petra in Pavla), Sp. Vesco in Muškavo na nedeljo pred »šmar- čico« (11. nov.). Pri vseh prednjih podružnih cerkvah na Mali gori, v Želučah in Veljnivesi se vrši »pranganje« še posebej. Podobno se določa čas semnja tudi drugod. V ostalem pa je med ljudstvom tako znan, da se neredko postavlja tudi za termin izpolnitve pri pogodbah, n. pr.: »Plačam na želuški semenj.« Kakor razvidno, se ta čas ozko naslanja na kako cerkveno prazno- vanje: paitrocinij, praznovanje posvećenja cerkve ali vsaj nedeljo. Zgodilo se je že, da se je semenj obenem s cerkvenim praznovanjem preložil: tako v Svečah (žup. cerk. sv. Lamberta) od »šenpečerce« (29. jun.) na nedeljo, ki je najbližja sv. Uršuli (21. okt). V splošnem se lahko reče, da je cerkev vsaj v preteklosti podpirala željo ljudstva, da svečanost semnja čim bolj povzdigne s svojimi obredi, posebno s procesijami tudi pri podružnih cerkvah. To se pa v novejšem času precej opušča. ^ Pravilno bi bilo: Hodoše; ime se izgovarja v narečju Hodaše, pridevnik pa samo: hodiiašča senjam, hoduaško jizaro. Velnjaves izgovarjajo v narečju nekateri: Valmjaves, drugi Vilnjaves, tudi že: Vinjaves; prebivalci so: Valinčana, tudi Volinčana; pridevnik pa se glasi: volinšča, tudi valinšča. Kraj se nemško imenuje Wellersdorf, zapis 1204 Welens- dorf (Gradivo V, št. 69). 6 Dr. Josip Sasel: Pravi semenj se obliaja v vsakem okolišu samo enkrat na leto. Izjeme so le navidezne. Te obstojajo predvsem pri romarskih Mariji- nih cerkvicah: Marija na Zilji, Podgorjäne, Otok in Žihpolje, kjer se na obe gospojnici še nekako govori o »večjem« in »menjem« ali o »medlem« in »debelem« semnju, v resnici pa se obhaja tam pravi semenj pri malokateri hiši in še to bolj zabrisano; kajti došli sorod- niki izginejo med množico romarjev in se večinoma posvetijo cerkve- nim opravilom. V teh krajih govori tudi ljudstvo več o »žegnanju« (vsaj v Podgorjah), kakor o semnju ali pa — zlasti v okolici Otoka — že popolnoma istoveti senjam s cerkvenim praznovanjem. Kjer pa se drugod v rožeškem okraju obhajata dva semnja pod imenom »medli« in »debeli«, je treba enega od teh gotovo prišteti cerkvenemu praznovanju; kateri je potem pravi semenj, mora poka- zati krajevni običaj, navadno pa je oni, ki se obhaja bolj na jesen. To mešanje pojmov dokazuje, da je semenj v ljudstvu tako globoko zakoreninjen, da je dal ime tudi cerkvenemu praznovanju, dočim je obratno, n. pr. na Zilji, ime »žegen« prekrilo tudi semenj. Na južnih Gurah in v Sp. Rožu pa ljudstvo dobro loči cerkveno »žcgnanje (pran- ganje)« od svojega semnja. Glavni namen semnja je torej, da se sestane žvahta. Glede kroga tega sorodstva in glede vprašanja, ali naj ono pride na vabilo ali brez vabila, pa so zavladali v novejšem času različni običaji. Povsod je opa- žati nekako propadanje semnja. Popolnoma se semenj že opušča v bli- žini Celovca in v industrijskih krajih Borovljane in Bistrica, drugod pa se krog udeležencev čim dalje bolj krči in še ti pridejo samo, ako so jim »vkazali«, t. j. ako so jih povabili. To velja že skoraj splošno za Zg. Rož in kraje ob nemški jezikovni meji. Drugod v Sp. Rožu, zlasti na južnih Gurah, kjer se še najbolj držijo podedovani običaji, pa sem od starejših ljudi vedno slišal, da mora žvahta priti na semenj brez vabila in to ne samo bližnja (prva), temveč tudi daljna žvahta. Rožani štejejo k bližnji žvahti še sorodstvo stranske Mnije v tretjem kolenu; pravijo nazorno: »Od bratranca otroci so še na prvi žvahti.« Preko tega je že »deljnja žvahta«, ki se je upoštevala nekako do sedmega kolena, po mnenju drugih pa je segala še dalje. Dejansko pa tako daljno sorodstvo itak ne pride do veljave. Tudi semenj se ni- kjer ne razvije več v onem razmahu kakor nekdaj, ko so gostili (po pripovedovanju) semvavce pri premožnejših hišah tudi na 10 do 12 miz (kakor pri kaki »gosceti« = ženitovanju), miza po 12 gostov. Naj- večje število, kar mi je udeležnik mogel navesti, da je sam videl, je »šestred« (60) ljudi. Domači pa so še vedno ponosni, ako se morejo pred drugimi pohvaliti, na koliko miz gostijo. Tudi v krajih, kjer ve- lja še pravilo, da mora; priti žvahta na semenj brez vabila, se sorod- niki pri slučajnih srečanjih med letom opominjajo: »Pa pridi kaj k nam, ali prej näk, pa na semenj.« Vendar pa se zlasti oddaljenejši kaj Pravne starožitnosti iz Roža 7 radi postavijo na stališče: »N'ča poj demo, pa vračeva ti ne bo treba.« Kajti od hiše, kamor kdo sam ni šel na semenj, tudi nima pričakovati protiobiska. Sicer pa obstoja dolžnost, vrniti semenj. Če izostane kdo izmed bližnje žvahte, potem gospodar žalostno ugotavlja: »Ta me pa n'čeme več rad.« Razen žvahte pridejo na semenj tudi »kotri«, t. j. oni, ki so z gospo- darjem, gospodinjo in njih otroci v botrinstvu. Vendar pa za »kotre« ni veljala povsod dolžnost, odzvati se brez vabila, ako sicer niso bili v žvahti; običajno pa se itak večinoma sorodniki naprošajo za »kotre«. Rožani dajejo namreč (na razliko od Podjunčanov) prednost krvnemu sorodstvu pred botrinstvom. Končno so v novejšem času vabile neka- tere zavedne hiše na semenj tudi »narodno žvahto«, t. j. prijatelje in ugledne j še narodnjake in njih svojce iz bližnje okolice. Vse to je men- da povzročilo, da se skoraj v večini okolišev na semenj že »vkazuje« (vabi). Vendar pa je ta praznik še povsod, koder se obhaja, obdržal svoj poseben čar. Po' Veliki noči je gotovo največji kmetski praznik, na katereiga se veseli staro in mlado, moški in ženske. V kolikor n. pr. gospodar kake številne družine ni presegel, da bi vse člane k Veliki noči na novo oblekel in obul, tolaži prikrajšane: »Boš pa na semenj nov.« Ponekod zbirajo fantje prispevke za nakup smodnika in na se- menj streljajo iz »movžarjev« kakor k Veliki noči. Vsaka hiša se se- veda temeljito počisti, navadno tudi na novo prebeli. Večina semnjev se vrši v času, ko poljski sadeži dozorevajo ozir. so dozoreli, t. j. v mesecih avgust, september, oktober ter v prvi polo- vici novembra. Po zgornjem pregledu se najbolj zgodaj praznuje »šen- pečri semenj« okoli podružne cerkve sv. Petra, župnije Št. Jakob v Rožu, to očitno zaradi patrocinija. Isto se lahko reče za vse semnje, ki se obhajajo potem že julija, tako: Ločane (sv. Urh 4. jul.), Skoči- dol (sv. Marjeta 13. jul.). Pograd (sv. Jakob 25. jul.), Ribnica (sv. Ana 26. jul.). Moščeniški in Kaj ženski semenj k »šentjakopelci« pa se še preloži, ako pšenica dotlej ni dozorela. Kajti stare zaloge so večinoma že pošle, gospodarji težko čakajo, da dozori ozimno in jaro žito ter da se živina Oipita. Za semenj je namreč treba pripraviti toliko jestvin, da jih še tako številni semvavci ne bi pojedli. Nekdaj je gospodar poleg ovec zaklal še vsaj kakega vola ali tele in prašiče, gospodinja pa nekaj kuretine. Pa tudi v novejšem času, ko se šte^^lo gostov krči in se tudi ti ne gostijo več v nekdanjem obilju, se noben gospodar ne bo izpostavil sramoti, da bi — tudi pri nepričakovanem obisku — kaj zmanjkalo. Kajti na vsak semenj se oglasijo še kaki berači, navadno pridejo tudi prejšnji posli, ki se pogostijo v veži ali v kuhinji. Vse- kakor povsod še zakoljejo kakega »biceja« (koštruna); brez ovčjega mesa bi ne bUo pravega semnja. Navadno gospodar že kar vigredi, ko se začne paša, določi kake biceje, rekoč pastirju: »Ta bo pa za se- 8 Dr. Josip Šašel: menj.« Te ovce se potem obdržijo doma in posebej pitajo; če pa gredo z drugimi na pašo, ima pastir dolžnost, da nanje posebno pazi, zlasti pri dajanju »leka« (sol in otrobi). Ko napoči po teh pripravah radostno pričakovani dan, se praz- nično oblečejo domači, in začne tudi žvahta praznično prihajati. Go- spodar in gospodinja jim gresta nekoliko nasproti in se rokujeta re- koč: »Buh te primi! Zahvalim te, da si prišel (ali: Lepo, da si prišla)«, nakar se obredno poljubijo (navadno edinokrat v letu!). Gospodar opominja še kake manjše otroke: »Srečo nesi in poljubi strica, pa ta pravo srečo daj!« S tem posvari otroka, da bi v razburjenju ne podal leve roke. Imenitne j ši sorodniki se tudi pripeljejo s kolesij i; večinoma pa pridejo peš in ponajveč kar naravnost v cerkev, tako da se po- zdravljanje izvrši šele po cerkvenem opravilu. Ponekod imajo tudi navado, da pridejo dopoldne samo moški sorodniki, njih žene z otroci pa šele popoldne, ko se pri pojedini začnejo streči močnate jedi. Vsak semenj se torej začne s cerkvenim opravilom, pri katerem se v nekaterih krajih vrši tudi pranganje. V večjih krajih so razsta- vili med tem pri cerkvi (v novejšem času skorajda povsod) lectarji svoje »krame« pisanih, rdeče-belih medenih izdelkov, kakor: srceta s tiskanimi verzi, čeče, jezdece, konjičke, peteline, ure itd., zlasti pa tudi »štege« (medene rezine), da se morejo fantje v doraščajoči dobi izkazati s tradicionalnim »sekanjem štege«. V to svrho stoji poleg teh kram lesen nätan, na katerega se pokoncu postavi taka štega, fant pa vzame v roko ostro nabrušeno sekirico in mora dobro pomeriti ter z veliko močjo in posebno spretnostjo zamahniti, da štego skoz in skoz preseka. Pri teh kramah, ki prodajajo tudi medico» piskale, čindre itd., utolažijo strici in tete ter kotreji in kotrice poželjivost svojih malih varovancev; fantje kupujejo svojim dečlam čeče in srceta, v zameno pa dobijo »pušeljce« in peljejo dečle nato na ples v bližnjo gostilno, od koder že vabi godba. V nekaterih krajih se je nekdaj sestopila mladina k plesu takoj po cerkvenem opravilu na trati blizu cerkve in ta običaj še obstoja n. pr. v Bačah in na grajskem dvorišču v Vernbergu. Drugod pa je du- hovščina to odpravila. Verjetno so se v starejših dobah tudi v Rožu izvajaH obredni plesi na prostem, kakor na Zilji (pri Hodišah imamo še kraje\Tio ime Plesišče), vendar pa se to ne pomni več. Tu se je prej, ko še ni bilo toliko gostiln, plesalo po večini samo doma in sicer se je plesišče priredilo na gumnu, ali pa so se začasno položile kake »dile« pod stogom in tudi kar na prostem. Za godca pa se je poklical kak »harmonikar«. V novejšem času pa se ples prireja tudi na semenj (kakor že prej vedno na žegnanje) skoraj povsod v gostilnah. V Zg. Rožu se v to svrho združijo skupine fantov začasno v t. zv. »konte«"; ^1 Več o »kontah« gl. Potočnik, Vojvodina Koroška I. zv. str. 162 si. No- vejši razvoj popisuje dr. Gr ab er, Volksleben in Kärnten. Graz 1941, str. 274 sl- Pravne starožitnosti iz Roža 9 pri tem vsak prisipeva določen delež v gotovini in s tem denarjem pla- čajo godbo kar počez, da ni treba za vsak ples posebej plačevati; na- dalje kupijo od gostilničarja kar cele sodčke piva ali večje količine vina po nekoliko znižani ceni in to skupno izpijejo. Redki so še kraji, kjer spravljajo gospodarji takoj po maši svojo žvahto domov. V takih primerih pogosti gospodinja došle še pred »vožino« (južino) s kakim mrzlim prigrizkom. Navadno pa peljejo gospodarji svoje sorodstvo še v bližnjo gostilno,, da dovršijo medtem ženske doma zadnje, obsežne priprave za »gositnijo«. Ta je seveda va- žen, neobhoden del semnja; vsaka gospodinja se potrudi kolikor naj- več more, da se s svojo kuhinjo izkaže. Gostija obstoja iz treh delov: iz »vožine«, pred katero- in po kateri odmoli gospodar na glas običajne molitve, iz popoldanske »mavžine« in na koncu ilz »popotnice«. Pri vsakem teh delov se dajejo po običaju določene, posebne, ne pa »vsednje« jedi (kakor kruh, kaša ali podobno). Na mizo se prinese predvsem »oisava župa«, s katero se pojedina začne in brez katere si rožans^keiga semnja ni mogoče misliti. Tako kislo juho pripravi vsaka gospodinja s posebnimi začimbami samo za to poje- dino; ista je seveda pokisana, precej gosta, v njo se dajo rezanci ali vlivanci, v glavnem pa ovčji drob (vampi i. dr.) ali najboljši deli ovčjega mesa. Po kisli se postavi na mizo »sladka« župa, ki pa ima men- da samo zaradi antiteze to ime; stvarno je to namreč običajna, precej mastna goveja juha z rižem. Nato postrežejo še z dvojnim mesom (kuhanim govejim in pečenim ovčjim), z različnimi prikuhami, zlasti s hrenovco, solatami in sadjem, kar se pač v dotični letni dobi pre- more. Samo v Sp. Rožu zaključi »vožino« t. zv. beli močnik, ki se ime- nuje na severnih Gurah tudi sejmski močnik, na južnih Gurah pa ponekod »masovnjak«. Pripravljen je iz pšeničnega, v mleku zaku- hanega zdroba z jajci, kolikor največ posladkan in močno zabeljen z maslom. Tudi ta jed v teh krajih ne sme manjkati in je tako zna- čilna za semenj, da se zlasti ženske sorodnice pomembno opominjajo: »Boš dro prišla na beli (ali: sejmski) močnik!« Za »mavžino« pride predvsem do veljave mrzla nadevana ovčja pečenka in »šartlinje« v obliki večjih in manjših šartljev, srcet in krajčičev. Na zapadnih Gurah dajo pri tem tudi »črni močnik«, na- pravljen iz »prge«i2 (ki se tudi »pumprava« imenuje), t. j. ilz moke zmletih ali stolčenih »kvoc« (posušenih hrušk); tak črni močnik se za moške »zabeli« z žganjem. Z omenjeno prgo napravijo v Zg. Rožu nekake testene zavitke, »klobase« imenovane. V rožeškem okraju po- strežejo popoldne še »pijane fancovte«, to so še enkrat prepečeni krapi, ki se namočijo v žganju. 12 Prga je zlasti za prebivalce severno Vrbsikega jezera (Kostanjčane, Teholj- čane) tako značilna, da so jim sosedi dali vzdevek Pfgarji. 10 Dr. Josip Šašel: Kjer se v rožeškem okraju obhaja poleg »debelega« še »medli« semenj, se po prednjem obrazcu pogostijo samo pri »debelem« semnju; pri »medlem« pa se pripravi za semnjake samo neka »vožina« s kislo juho kot glavno jedjo. Vsak semenj, ki se opravlja po starem običaju, se konča zvečer, najpozneje s sončnim zahodom. Pred razhodom postrežejo še s kavo, s pogačo in fancovti (krapi). Vsekakor pa dobi vsak sorodnik pri slo- vesu nekaj »semnja« s seboj in je že običaj, da v ta namen vsak pri- nese »hadrco« (ruto), v katero mu gospodinja zaveže nekaj »fancov- tov«, kos nadevane ovčje pečenke ter bližnji žvahti še večji šartelj, daljni žvahti krajčič, otrokom pa »srce«. V mnogih krajih se to ime- nuje »popotnica«. Seveda se pri pojedini tudi pije. V prejšnjih časih se je dajala samo doma pridelana pijača: sadni mošt, med (medica), na Gurah ludi ol, ki so ga pri nekaterih hišah nekdaj še doma kuhali. Znano je, da so tak ol prav do najnovejšega časa še kuhali v »gostilni Ure j v Otočah pri Celovcu in so se Gorjanci za svoje semnje tam z njim za- lagali; tudi Nemci so prav radi hodili ta Steinbier pit. Od nekdaj se je semvavcem dajalo tudi »strdeno« ali »trbos«, t. j. žganje, pomešano s strdjo ozir. medico. V novejšem času se ponekod poleg navedenega postreže tudi z vinom in pivom. Pri tem se gostom kmalu razvežejo jeziki. Vsak se potrudi, da do- prinese kolikor največ k dobremu razpoloženju. Živo teče pogovor o dnevnih skrbeh, med moškimi tudi o znamenitejših prednikih in dobrih starih časih. Vsak posameznik se počuti v tej skupnosti z žvahto ve- ljavne j šega, pridobi na samozavesti. Mnogo se tudi prepeva, saj so Rožani, zlasti Gorjanci, znano dobri pevci. Le redko kje pa izreče kdo kako obširnejšo zdravico; ni običaj, da bi se kak posameznik slavil. Navadno pa se najde kak šaljivec, ki zabava ostale z zanimivim pri- povedovanjem ali nastopom. Prej, ko se je tudi ples vršil kar doma, je vlogo šaljivca igral tudi godec; na to še kaže rečenica »ta je pa ena godčeva«, če kdo kaj prav neverjetnega in smešnega pove. Ostanke semnja razdajejo revežem, kar pa še ostane, to »šobajo«, t. j. použivajo domači naslednje dni potem tako dolgo, da jih pospra- vijo. V novejšem času se je raz^'il po nemškem vzgledu ponekod v obrobnih krajih še nekak »Nachkirchtag« ob ponedeljkih: uglednejše kmete pridejo tedaj obiskat njih poslovni prijatelji in kaki trgovci, pa tudi zamudniki iz sorodstva. Pogostijo se z ostanki. Tudi po gostilnah se še nadaljuje ples mladine pri šumni godbi. Prednje pa je pripisati izključno nemškemu vplivu. Menda se kaže ta tudi v tem, da se ljudstvo ob jezikovni meji manj zaveda svojstvenosti semnja, smatra ga bolj za cerkveno praznovanje, za »Kirchtag«, kakor Nemci tudi naš semenj imenujejo. Vendar pa je tudi ob tej meji težišče semnja še vedno doma, pod krovom kmečke hiše; tja pribiti tudi mla- Pravne starožitnosti iz Roža H dina od plesa v gostilni na glavne dele pojedine. Na nemški strani pa se je težišče Kirchtaga preložilo že menda izključno v gostilne.is Tudi rožanski semenj torej kar vidno in nezadržno propada pred- vsem pod bremenom drage gostije. Le s težavo se še vzdržuje, najbolj še v odleglih krajih pri patriarhalnih razmerah. Kakor povedano, se je ponekod že popolnoma opustil. Zanimivo je, da povsod tod beseda semenj ali senjam še dalje živi, vendar pa s pojmom tržnega dneva in kraja; tudi živinski ali drugi trg dobiva tam že ime semenj. Po tej analogiji se sme domnevati, da je tudi drugod med Slovenci, kjer je beseda semenj (sejem) še običajna, to poimenovanje prešlo od prvotnega, rožanskemu semnju podobnega praznovanja, na tako sejmišče. To praznovanje je za našo preteklost tako naravno in dru- žabnemu razvoju odgovarjajoče, da se sme upravičeno domnevati, da je bilo nekdaj vseslovensko ter da se je razvoj razkrajanja in ugaša- nja, ki se pred našimi očmi vrši v Rožu, drugod dovršil že pred več ali manj davnim časom. Isto ime, ki je obstojalo drugod po Sloveniji in je tako značilno, je označevalo verjetno tudi isto ustanovo. To bi se dalo morda kje še dognati z arhivalnimi študijami. S tem preidem na vprašanje, kje nam je iskati izvor tega prazno- vanja in od kedaj isto obstoja. Moigoče je predvsem dvoje: ali je obred semnja domačega, ljudskega izvora ali pa cerkvenega. Na kak drug vpliv menda ni misliti. Osebno ne dvomim, da sega ta ustanova v našo sivo preteklost, podobno kakor »veča«, od katere je preostala tudi med Rožani samo še gola beseda v pomenu davka. Cerkveni vpliv je pri semnju jasno izražen z obredi v cerkvi sami ter več ali manj tudi pri določitvi dne- va za semenj. Vse to pa se da ostro ločiti od ostalega, za nas glavnega dela praznovanja, ki se vrši v kmečkih hišah: shod žvahte, slovesni sprejem, pogostitev z določenimi jedmi, ples mladine, razhod s »po- potnico«. Na vsem tem vendar cerkev ni imela interesa. Nasprotno, ako je pravilna predpostavka, da je bilo praznovanje semnja prvotno vse- slovensko, potem je verjetno, da je cerkev drugod našla v njem kaj nedopustnega in ga je zatrla popolnoma, dočim je to praznovanje v Rožu sebi prilagodila in ga postavila tako v svojo senco, da se doslej ni posebej opazilo in nimamo o njem drugih poročil, kakor golo be- sedo v slovarjih s tolmačenjem: Kirchenfest (Gutsmann), Kirchweih- fest, Patrociniumfest (Pleteršnik). Mogoče pa je, da je cerkev imela v preteklosti kak vpliv pri dolo- čitvi okolišev, ki istočasno praznujejo semenj. Kajti običajno imajo ti okoliši v svoji sredi kako cerkev (župno ali podružno), pri kateri se na dan semnja tudi vršijo cerkvena opravila. Mnenja pa sem tudi pri tem. da je bil ta cerkveni vpliv bolj neznaten, omejen morda na Dr. G r a b e r , Volksleben in Kärnten, 1. c. 12 Dr. Josip Šašel: korekturo mej, okoliši pa da so že obstojali, ko se je vanje postavila cerkvica. Kajti nemogoče si je drugače obrazložiti dejstva, da obstoja nekaj okolišev brez cerkvice (n. pr. pri zgor. redkih primerih: Lese in Dravljane v župniji Št. Jakob v Rožu, Doljane v župniji Skočidol, ^ Moščenica in Kajzaze v župn. Bilčovs), ki pa vsi ljubosumno varujejo svoj podedovani semenj, čeprav bi se brez nadaljnega mogli priklju- čiti sosednemu okolišu. Vzrok te oddelitve mora biti globok in star. Mislim, da je treba spraviti ta pojav v zvezo z načelnim vpra- šanjem: Zakaj pri nas toliko slikovitih cerk\äc na gričih, holmih in poljanah? Vsaj za Rož ravno v tej zvezi predpostavljam, da predstav- ljajo ti okoliši ozemlja nekdanjih rodov, ko so isti živeli še v prvotnih zvezah in so po ipokristjanjenju posnemali srednjeveški običaj ter se postavili pod zaščito kakega svetnika, kakor drugod mesta, dežele, rodovi, zlasti tudi srbski rodovi. In ne samo to: ti okoliši so postavljali v svoji sredi tudi hrame božje, morda pod vplivom cerkve ravno na mestu prejšnjih poganskih svetišč. Razumljivo postane pri tem tudi, zakaj se praznovanje semnja tako ozko naslanja na patrocinij ozir. posvečenje cefkve. Taka cerkvica je potem okoliš z novo vezjo skupaj držala. Iz tega stališča bi bilo želeti, da se natančneje preišče, kako in po čigavi pobudi so nastale naše številne cerkvice. Toliko torej smatram vpliv cerkve za odločilen, v ostalem pa je semenj po mojem mnenju še preostanek pradavne staroslovanske družabne ustanove. Kajti na to, da bi bil nastal v novi ali fevdalni dobi, ni misliti; fevdalni vek je podobne ustanove prej odpravljal, kakor pa ohranjeval. Za domnevo, da izvira semenj še iz staroslo- venske dobe, govori tako ime samo, kakor tudi naša pravna in socialna zgodovina. Važna beseda gre torej filologiji. Slavista Miklošič^* in Bernekeris dajeta pri svojih razlagah prednost besedi snem (katero izvajata iz glagola sneti se = sestati se), iz te šele pa je po metatezi nastala be- seda semenj; v tem smislu z obširno utemeljitvijo in navedbo zgodo- vinskih zapisov teh besed razpravlja o tem tudi Ramovš (Histor. gram. 11, str. 92). Pri teh razlagah se menda predpostavlja osnovni pojem: Markt. Ako pa slavisti popravijo to svoje mnenje in se prepričajo, da je osnovni pojem iskati v še živem rožanskem semnju ozir. njegovem jedru: sestanku rodu, potem bo neobhodno, da pritegnejo k svojim razmotrivanj em tudi staroslovensko besedo sembja = rodbina ozir. nje pridevniško obliko. Meni vsaj se zdi prepričevalno, da je beseda semenj nastala iz pridevnika »seme j ni« (n. pr. shod, nedel ali pod.), da je ta beseda prvotna in se je šele iz nje stvorila beseda senjam, kakor to kaže dejanski razvoj severno Drave. 1^ Etymolog. Wtb. der slav. Sprachen s. v. — jem. 15 Slaw. etym. Wtb. s. v. imo, jeti. Pravne starožitnosti iz Roža 13 Tudi krajevna imena na rožanskem ozemlju glasno pričajo, da so prvotni prebivalci z njimi poudarjali rod in rodovno povezanost ter jih zajemali iz tega kroga misli. To so že zgoraj omenjena stanovniška imena z njihovo, še danes ohranjeno, prvobitno sklanjatvijo; nadalje patronimična imena: Trdaniče, Cinoviče, Dragožiče, Žitiče, Radoljče i. dr., zlasti tudi S e m i s 1 4 v č e (kakor nalašč sredi tega ozemlj a). Omenjam pri tem, da se krajevni prislov »tukaj« glasi v rožanščini »temi«, prvotno nedvomno- »semi«. Občutek imam pri tem, da je treba osebna imena Semislav in Tomislav razumeti v antitezi: nosilec prvega naj bi bil slaven »semi«, nosilec drugega pa na »tom« svetu (v staro- slovanskem smislu, t. j. na onem svetu). To antitezo je moglo popol- noma naravno izzvati pokristjanjenje; kralj Tomislav na jugu je z dejanji dokazal, da je bil zvest svojemu programatičnemu imenu, povest o Ingovi gostiji (ki se je prav možno mogla dogoditi ob kakem semnju) pa pri nas priča, da so se neki »Semislavci« odklanjajoče držali proti novi veri. Danes se izgovarja beseda semenj sledeče: Okoli baškega jezera govorijo samžn, sgmna, na samnä pa tudi na samnje; obiskovalci so samnjači, samnjakov. Drugod po Rožu, južno Drave in na južnih Gurah, se sliši povsod samänj ali samenj, samnja, obiskovalci pa se v Sp. Rožu imenujejo semvavci ali sgmvavci. Severno Drave, okoli Vrbskega jezera, pa se sliši večinoma senjam ali Sanjam, ut sma, na sme. Samo v območju izgovorjave senjam se sliši pridevnik sejmski in še to samo v zvezi: sejmšča močngk. S stališča naše pravne zgodovine se torej more reči, da semenj prav verjetno izvira še iz predkrščanske dobe. O onih pradavnih raz- merah sicer skoraj da nimamo nikakih obširnejših podatkov, o njih moremo sklepati le, če jih primerjamo z razmerami sorodnih plemen in narodov na podobni kulturni stopnji ter z dedukcijo iz pozneje danih razmer in nazivov, to- zlasti s pomočjo filologije. Iz dejstva, da so naši predniki živeli v državni zvezi Karantanije, moremo izvajati, da so že prej temeljito izgradili predhodne stopnje tega ravoja, rodovne in plemenske zveze. Verjetno rodbine tedaj še niso temeljile na individualistični, temveč na zadružni podlagi, kjer so člani še neoddeljeno skupno živeli in gospodarili. To vprav klasično izpričuje ravno iz predmetnega ozemlja listina iz leta 888., Kos, Gra- divo II, št. 292, v kateri se omenj a Trebibrater s sinovi in nj ih ženami nad Porečami; vsi ti so živeli še skupaj, v nekaki »družini«, kakor Rožani še danes običajno označujejo vse člane hišne skupnosti, vštevši samske bratre in sestre gospodarja (evt. še nadaljnje njegove sorod- nike) in posle (služinčad). Prišel pa je seveda čas, ko so se tudi take skupnosti morale deliti in je okoliš rodu (dotlej ekstenzivno izkoriščan) moral rediti številnejše potomstvo, ki je zemljo iz novih naselij ven tudi intenzivnejše moglo obdelovati. Tak po krvi povezan okoliš pa se 14 Dr. Josip Šašel: je moral sestajati na periodične zbore, na katerih so se urejevale skupne upravne, sodne in tudi kultne zadeve. Sklepati smemo, da so se ti zbori imenovali semnji, ali da se je tako imenoval vsaj sestanek na prelomu poletja in jeseni, ki se je obhajal mogoče tudi kot nekak žetveni praznik. Taki semnji, kakor tudi širši zbori plemena (župe) z obsežnejšimi kompctencami, za katere je obstojal naziv veča, so se vršili potem tako dolgo, da se jim je odtegnil prvotni delokrog. Veče so izginile popol- noma, ko se je njih pristojnost prenesla na gosposka in tržna sodišča (Kaspret: O večah CZN 4, 214), semnji pa so jih vsekakor preživeli. Kajti ožja rodovna zveza je bila mnogo odpornejša proti razkroju in se je v svojih okoliših žilavo branila proti vdoru tujih ljudi in tuje krvi na njih ozemlje. To je tudi naravno. Kajti po tedanjih pravnih pojmih je obstajala dolžnost članov rodu, da odvračajo hudodelstva na svojem ozemlju, za tam povzročene škode pa odgovarjajo kolek- tivno.16 Zato pa so imeli člani rodu pravico prvenstvenega nakupa pri kaki prodaji kakega zemljišča (Dolenc str. 158, 168, Mažuranić s. v. baština, dar III, 2. kupiti, občina, priekup, ponuda, prodaja i. dr.). Prebivalci takega okoliša so torej še dolgo v srednjem veku tudi pri individualnem lastništvu (kolikor je to v fevdalnih razmerah sploh obstajalo) mogli ostati med seboj krvno povezani in so verjetno praz- novali še skupen semenj. Ko pa so posestne spremembe s časom tudi to krvno povezanost raztrgale in skupen semenj vsega okoliša ni imel več pravega smisla, se je istočasno praznovanje (kakor se to dejansko še danes vrši) sicer nadalje obdržalo, sorodniki pa so se sestajali v po- sameznih domih, iz katerih so izšli. Prednji okoliši, ki istočasno praznujejo semenj, so razmeroma ne- veliki. Smela bi bila trditev, da predstavlja njih ozemlje še oni obseg, katerega je pri prvotni naselitvi zavzel kak posamezen rod; mislim pa, da pri kakih okoliših stare naselitve tudi take možnosti ni mogoče brez nadaljnega izključiti. Kajti današnji obseg teh okolišev bi znal vsaj približno odgovarjati onemu, katerega je v tistih davnih dobah potre- boval kak rod za svoj obstanek. Znano pa je, kako je ljudstvo v teh vprašanjih (kri, zemlja!) konservativno. Pred izdajo zgodovinskih vi- rov, zlasti urbarjev, pa smo obsojeni tipati o tem v mraku. Kakor sem že naznačil, imam vtis, da obstoja po izvoru neka skup- nost med našim semnjem in srbsko slavo. Mogoče bo ravno primerja- nje teh obredov pripomoglo k razjasnitvi težavnega vprašanja o na- stanku proslavljanja krstnega imena pri Srbih, ki svoj čas ni bilo ome- jeno na pravoslavne.i'i' Znano je, da so si tudi hrvatski rodovi izbirali 1» M. Dolenc, Pravna zgodov. za slovensko ozemlje, str. 172. Mažura- nić, Prinosi... s. v. jamstvo IV, osjednik, pleme II, škoda, šteta, i. dr. 1^ Dr. S c h n e e w e i s , Grundriß des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten. Celje 1935, str. 204. Pravne starožitnosti iz Roža 15 nebeške zaščitnike, tako Šubiči - Zrinski sv. Ivana Krstitelja (Mažura- nić: Prinosi... s. v. dan in krstan). Na srbskem jugu je pozneje ostalo pri tej idealni skupnosti, vsak posameznik je kot slavijenec častil svo- jega svetnika ločeno od drugih sorodnikov; Rožani pa, ki so svojemu zaščitniku postavljali tudi cerkvice, so ohranili še skupnost rodovnega ozemlja tudi po razpadu krvne povezanosti, zunanji člani rodu priha- jajo samo na to ozemlje, kjer se v posameznih domih neosebno pro- slavlja rod. Iz te perspektive bi torej rožanski semenj predstavljal edinstveno, še živo ustanovo iz sive davnine. Skozi tolika viharna stoletja je zdru- ževal leto za letom rod za rodom v zbore, kjer so semnjaki črpali samo- zavest in silo v boju za obstanek na rodni grudi. Vse naokoli se je ru- šilo in razpadalo, tudi semenj pri teh spremembah ni ostal nedotak- njen; valovi časa so mu izpodnesli mnogo opravil, niso pa dosegli nje- govega jedra: proslave rodovne skupnosti. V tem jedru vrši semenj svoje poslanstvo še danes in tako veže sedanjost z našim začetkom. Zusammenfassung. Der Rosentaler semenj. In einer Einleitung, in der darauf hingewiesen wird, daß der Rosentalerdialekt viele altertümliche Wort- und Satz- wendungen konserviert hat, bringt der Verfasser einen übersichtlichen Bericht über die Abhaltung des ebendort bestehenden semenj genannten Haus- oder Familienfestes. Dieses nach Ostern freudigste Bauernfest wird unter feststehen- den, althergebrachten Förmlichkeiten abgehalten: örtlich in den Bauern- höfen eines Umkreises, welcher ein paar Dörfer (auch nur 1 Dorf) umfaßt; zeitlich im Hochsommer oder Frühherbst, als die Feldfrüchte (Weizen) eingebracht und das Vieh schon gemästet ist, iimimer aber an einem Soinn- oder Feiertage in Anlehnung an das Patroziniums- oider Kirchweihfest der Pfairr- oder Filialkirche des betreffenden Umkreises. Wesentlich ist besonders der P e r- sonenkreis der Teilnehmer; nach älteren Bezeugungen sollten zum Fest die Blutsverwandten des Bauern und der Bäurin une ingeladen und ohne Beschränkung auf den Verwandtschaftsgrad erscheinen. Diese Regel wird aber derzeit nur in wenigen abgelegenen Orten eingehalten; zumeist erscheinen die Verwandten nur auf Einladung. Das Fest beginnt mit der Messe bei der Kirche, worauf sich die Jugend zum Tanz in ein Gasthaus begibt (früher wurde im Freien getanzt), seine Gäste aber führt der Bauer nach kurzem Gasthaus- besuch nach Hause, wo sie feierlich begrüßt und ausgewählt bewirtet werden mit herkömmlichen Speisen (Hammelfleisch, Mehlspeisen aus Weizen) und Getränken (Meth, Most, früher auch ol- Steinbier u. a.). Die Gäste werden bei Sonnenuntergang mit einer popotnica = Bescheidessen verabschiedet. Die Slawisten leiten das Wort semenj von stnbm, snem ab, welche Wortform sie für ursprünglich halten, wobei die Grundbedeutung »Markt« vorausgesetzt wird. Der beschriebene Rosentaler semenj aber reicht glaublich in so entfernte Zeiten zurück, daß er die Grundbedeutung (Verwandtenzusammenkunft) bein- halten dürfte, weshalb notwendig das altsla. sembjä (Familie) bezw. die Adjek- tivform semejni zur Wortdeutung heramgezogen werden muß. Der semenj ist demnach von der Versammlung der altslaw. GroßfamiMe herzuleiten. Auf dem einer solchen Großfamilie gehörigen Grund und Boden entstanden späterhin durch Teilung oft mehrere Siedlungen, die die heutigen Umkreise der gleich- zeitigen semenj-Feier darstellen dürften. Vermutlich stellten sich diese Groß- farailien (wie ähnlich serbische — Slavafeier — und kroatische, überhaupt mittelalterl.) unter den Schutz von Heiligen, denen sie Gotteshäuser bauten, wes- halb die enge Anlehnung dieser Feier an das Patroziniums- bezw. Kirchweihfest besteht. Žegnanja v slovenski pravni zgodovini Dr. Sergij Vilfan Ljudski sestanki z ustaljenimi pravnimi oblikami, ki so nam znani iz zgodovine Slovencev, razpadejo glede na namen, ki so mu posvečeni, v tri tipične skupine: 1. V prvo Mejemo sestanke oz. zbore j avnopravnega značaja, t. j. sodne in upravne zbore (sosečke, volitve mestnih organov) ter manj znane cerkvenopravne zbore ob voUtvah župnikov in ob vizitaciji, t. zv. placita di Cristianitä. Slednja so izpričana na Tolminskem, kjer je vizitator vprašal zbrano ljudstvo in njegove predsitojnike, ali se kaj pritožujejo za- radi vedenja svojih dušnih pastirjev.^ (Prim. karalni postopek svetnega prava!). 2. V drugo skupino sipadajo zibori za trgovske namene, ki jih poznamo predvsem pod nazivom semenj oz. sejem. Ločimo jih v letne in tedenske sejme v mestih in trgih, ter v letne sejme na deželi, ki se časovno radi skladajo z žegnanji.^ Tedenski sejmi na deželi so pri nas le sporadičen pojav^ (14. in 15. stol.). 3. Tretjo skupino tvorijo ljudski zbori Ob cerkve- nih slovesnostih, od katerih so znani zlasti oni, ki jih poznamo pod ime- nom žegnanje, proščenje, opasilo, cerkvanje itd., aU tudi semenj.*' — V gornjih treh skupinah niso upoštevani sestanki v okviru rodbinski h^^ edinic, med katerimi bo treba zlasti rožanskim semnjem odrediti mesto v naši pravni zgodovini in narodopisju. (Prim. razipravo dr. šašla v tej šte- vilki Etnologa.) Predmet tega članka so oni zbori tretje skupine, ki jih naši viri ozna- čujejo kot »Kirchtage«. Kolikor niso viri natančneje navedeni, velja sledeče: Deželni ročini so deželni privilegiji — Landhandfesten. V njihovih tiskanih izdajah (posebej za vsako deželo) je navedena mesta iskati s pomočjo letnice listine. Kjer je citiran starograjski urbar, je mišljen reformirani urbar za zastavno gosposko Stari grad nad Kamnikom (Oberstein) iz 1. 1571. Dal mi ga je iz pri- jaznosti na razpolago g. univ. prof. dr. Janko P o 1 e c, ki se mu za to, kakor tudi za mnoge koristne naisvete prav posebno zahvaljujem. Dostop do virov škofij- skega arhiva mi je omogočil g. prof. dr. Maks Miklavčič, ki mL je preskrbel tudi druge podatke. K razjasnitvi pojma Kirchtagov mi je v znatni meri pripo- mogel gosp. prelat dr. Fr. Ks. L u k m a n. Obema imenovanima gospodoma, kakor tudi drugim, ki jih pri posameznih podatkih sproti imenujem, gre prav tako moja iskrena zahvala. 1 Simon R u t a r, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, str. 66. — Enake oblike cerkvenih upravnih in sodnih zborov je v virih za Kranjsko zasledil prof. Miklavčič. '■^ Prim. na pr. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912, str. 158. — Tako je prišlo do tega, da so se trgovski sejmi vršili na poko- pališčih: Rutar 1. C. — Namesto na praznik se vrše danes žegnanjski sejmi veči- noma dan prej, kar moremo morda izvajati iz prizadevanj prosvetljenega abso- lutizma (prim. naredbo od 31. Vil. 1779). ■"■ Starejša kranjska mesta in meščanstvo, LjuhUana 1929, str. 54. ' Prim. Pleteršnik passim in Roris Orel, Slovenski ljudski običaji, Narodopisje Slovencev, Ljubljana 1944, str. 343. i žegnanja v slovenski pravni zgodovini 17 Pojmi in terminologija. Ko prevajamo naziv »Kirchtag« v slovenščinoi, imamo težave, prvič ker se ta beseda uporablja v različnih zvezah in se različno tolmači, ter drugič, ker se slovenski izrazi, ki bi ji morda smiselno ustrezali, mporalbljajo nedoisledno in je njihov pomen pre- malo raziskan. Zato moramo terminologijo o našem predmetu šele ustvariti in to na temelju ločitve dveh osnovnih pojmov": 1. d e d i k a c i j e , t. j. proslave obletnice posvečevanja cerkve in 2. patrocinija (festum tituli), t. j. proslave godu cerkvenega patrona, svete osebe ali skrivnosti. Vprašanje je, v kakem razmerju je beseda »Kirchtag« do teh dveh pojmov. »Kirchtag« (bavarsko Kirta), odslej KT, smatrajo v siplošnem za bavarsko-avstrijski sinonim za »Kirchweihe« (Kirmes), torej kot označbo za praznik posvečevanja cerkve, dedi kaci j o. Naslanjajoč se na po- ganske običaje so se oibenem z dedikacijo nekako od 6. stol. dalje vršile veselice in tržni sejmi.^' L. 601. je paipež združil nekdanji žetveni praznik s cerkvenimi dies dedicationis.'' Ko so prenesli praznovanje dedikacij na tretjo nedeljo v oktobru — prvič so to sitoriie nekatere provincialne sinode v 16. stol.** — je ljudstvo začelo prenašati naziv »Kirmes« na patroci- n i j.** Vendar je napačnoi, če Steirische Taidinge" očividno pod vtisom tega novejšega pomena besede Kirmes itd. definirajo KT splošno kot praznik cerkvenega svetnika (des Kirchenheiligen...), ker temu nasprotujejo v tej knjigi sami priobčeni teksti, po katerih se KT ne ujema s praznikom cerkvenega patrona. — Razvoj v drugo smer je doživela beseda KT že zgo- daj s tem, da je dobila pomen »Jahrmarkt«, torej tržnega sejma, ki se je prvotno vršil hkrati s podeželskimi dedikacijami. Tudi viri za našo bližjo okolico ne ločijo KT od »Kirohweihe«, anipak uporabljajo oba naziva promiscue. Prav tako razlaga Valvasor (VIII, 714) besedo KT kot na Kranjskem običajni sinomin za »Kirchweihe«, ter govori (VIII, 714, 728) o »KT oder Kirchweihen«.KT in »Kirchweihe« pomenita torej eno in isto. (Nasprotnega mnenja prof. Kelemina.^^) Pri ugotovitvi pomena besede KT pri nas moramo zopet izihajati od cerkvenih praznikov. Kateri teh praznikov je podlaga za KT, ugotovimo iz starih matrikul.i^ Primerjava tam navedenih dedikacij in patrocinijev z dnevi, ob katerih se vrše KT (Valvasor, starogr. uiib.) doka- zuje, da se (1) KT ujemajo skoraj dosledno z dedikaci- ^ Prim. Franc U š e n i č n i k, Katoliška liturgika, Ljubljana 1933, str. 182 ss. i " Kellner, K. A. Heinrich, Heortologie, II. izd., Freib. im Breisgau i 1906, str. 150. i ' Lexikon für Theol. u. Kirche pod Kirchweihe; Meyerjev leksikon pod j Kirmes. Prim. Matthias L e x e r , Mhd Taschenwörterb. XXII. nakl. Leipzig 1940, i str. 108. Lud. Eisenhofer, Hb. der katlv Liturgik. II. nakl., Freib. im. Breis- gau 1932, I, str. 589 ss. i " Oesterreichische Weistümer VI: Bischoff-Schön b ach, Steir. u. j Kärntn. Taid., reg. 613; X: Mell-Müller, Nachträge. 1" Na str. 786 srečujemo enačenje: Kirchtag, Kirchweih, Kirchwidmungs- [ feler, dedicatio. Vendar terminologija tudi v Valvasorju ni dosledna, ker na pr. ] na str. 734 (Košana), 829 (Vače) loči Jahrmarkt oder Kirchweihe od Kirch-i widmung.sfeier. i 11 Jakob Kelemina, Staroslovenske pravde. GMDS XVI, 1935, str. 50,; op. 58. ' 1* Lj'ubljanski škof. arh. (zlasti: Radovljica, Sora, Šentjernej, Skale, St. Peter-' Brezovica, Komenda i. dr.) Matrikule so pregledi cerkvenih opravil v določeni: fari ali vikariatu skozi cerkveno leto ter z njimi zvezanih stalnih dohodkov. i 18 Dr. Sergij Vilfan: jami, le izjemoma s patrociniji. S tem je ugotovljen prvotni in najobi- čajnejši pomen besede KT: dedikacija. Temu prvotnemu pomenu pa se pri- družujejo trije (2) preneseni pomeni: a) Kjer ima kaka cerkev izje- moma več KT (predvsem nekatere župne cerkve), se KT vrši morda tu in tam brez dedikaoije v zvezi s kako drugo cerkveno proslavo. A tudi v teh primerih zveza med KT in dedikacijami ni vedno izključena, ker gre tu lahko za KT v zvezi s posvetitvijo obnovljene cerkve, z dedikacijo kake kapele, oltarja ali v zvezi s kako poizalbljeno dedikacijo. — b) Izjemoma se prenese beseda KT tudi na patrocinij, zlasti kadar pade obletnica posvečevanja cerkve na ta dan. Raba besede KT za potrocinij je verjetno postala splošna po preložitvi vseh dedikacij na enoten dan po Jožefu II. (Gl. spodaj pod 2.). — c) S KT-idedikacijami je tudi v naših krajih zdru- ženo (podeželsko in mestno trgovanje. Tako je tudi pri nas prišla beseda KT do tretjega prenesenega pomena tržnega semnja. Zato so, kot spri- čujejo nekateri zgledi v Steirische Taidinge in Valvasorju, začeli zamenja- vati besedi KT in »Jahrmarkt«, uvedli pojem posdbno privilegiranih KT (Freikirchtag) 13 in so vladarji podeljevali KT kot semnje. V splošnem se tudi ti trgovsko pojmovani KT najbrž niso oddaljili od dedikacij. Značilno je, da imajo Ruše še danes cerkvene slovesnosti na nedeljo Marijinega ime- na po Mali Gospojnici," za katero je baje Friderik III. podelil temu kraju pravico sejma,i^ in da se sploh ob seranjih vrše pose'bne maše. KT-dediikacije so bili priložnostii, ob katerih so se vršile ljudske vese- lice in plesi; večinoma dedikacije in ne toliko godovi cerkvenih patro- nov se omenjajo v latinskih (cerkvenih) virih, ki govore o ljudskih plesih (gl. sp. pod 2.). Dedikacije so do Jožefa II. razdeljene po vsem cerkvenem letu, v raz- nih župnijah po različnih razvrstitvah, ponekod kar po zaporednih nedeljah (v fari Komendi od sv. Jakoba do 3. nedelje po sv. Jerneju), drugod brez reda, tudi pozimi in spomladi. Težko bo zato trditi, da je pri n as prihajal ob dedikacij ah splošno do izraza njih značaj kot žetveni praznik, zlasti ker so poznali ponekod še posebne zahvalne nedelje v oktobru (Komenda, Sora). Po gornji ugotovitvi prvotnega in treh prenesenih pomenov besede KT- dedikacije ter s KT zvezanih običajev, se nam zdi — če pustimo ob strani lokalne izraze kot č i r t a k, ki r v an j e^" — najustreznejši slovenski oz. udomačeni izraz beseda žegnanje. Ta se uporablja sicer zelo nedo- Steir. Taid. 181, 191, Nachtr. 16(5. 1^ Prijazno sporočilo g. prelata Lukmana. Steir. Taid. Nachtr. 243. 1" Beseda oirtak je znana na Koroškem (Rož), kirvanje v okolici Slovenske Bistrice in Konjic. — Cahejeva nedelja je gorenjska oznaka za žegnanj- sko nedeljo, ker se tedaj bere Cahejev evangelij (Luka 19, 1—10). Beli zastavi, ki jo ob tej priložnosti obešajo, pravijo »Cahejeve hlače« (Mengeš, Stara Loka — prijazno .s,poročilo g. župnika Veiderja). — Štajerske in koroške lepe nedelje se različno tolmačijo; po Kotniku so isto kot proščenje (Slovenske starosv. 6), a !kiat se vrše na Koroškem (v Rožu vsako nedeljo od sv. Rešnjega Telesa do sv. Jerneja pri župni cerkvi, če ni kake slovesnosti pri podružnici), kaže bolj na neko vrsto »Wettersegen«, iz katerega verjetno izhajajo tudi štajerske lepe nedelje (g. prelat Lukman). Kakor so v Komendi razvrščena žegnanja, so bile morebiti z njimi združene lepe nedelje. Drugod pa predvidevajo ma- trikule posebne »benedictiones campi«. - Cerkveni shod pomeni v ljudskem izražanju ijredvsem shaj,anja pri romarskih cerkvah tudi izven de- žegnanja v slovenski pravni zgodovini 19 sledno in v raznih pomenih, a izluščiti moremo dva tipična današnja po- mena: I. žegnanjska nedelja, dedicatio omnium ecclesiarum, ki se pri nas praznuje določeno nedeljo v oktobru. II. ž e g n a n j e kot pro- slava godu cerkvenega patroma. Koren te besede, zlasti pa zgodovina dedi- kacij pri nas kaže, da je pomen žegnanja kot dedikacij e prvotnejši : žegnanje je bilo spomin na posvečenje cerkve, ki se v poljudni predstavi ni ločilo od blagoslovitve — »žegna«, saj tudi na pr. B. Orel tega ne razlikuje in rabi netočni izraz »blagoslovitev«. Ljudstvo je ta naziv verjetno začelo prenašati na druge KT (2a) in je zlasti po uvedbi žegnanjske nedelje po Jožefu II. nadomestilo poedina žegnanja pri raznih cerkvah, ki so bila ukinjena, s proslavo patrocinij ev ter na to prenesla tudi naziv žegnanje (analogno KT 2b). Tako se je beseda žegna- nje razvila podobno kot KT in njegovi sinonimi od dedikacije do patro- cinija in jo torej upravičeno uiporabljamo kot označbo za KT. Le tretji pre- neseni pomen KT (2c) v besedi žegnanje ne prihaja tako jasno do izraza. Zato podajam ta pojem s skovanim izrazom »ž e g n a n j s k i semen j«, ikar se ujema tudi z Valvasorjevim »Kirchweih-Markt« (VIII, 784). Sploh ustreza tudi beseda semenj ponekod pomenu KT, a jo uporalbljam v danes najobičajnejšem pomenu kot označbo za zbiranje ljudi s poudarjeno trgovsko funkcijo. — Semenj v pomenu sestanka rodbinskih edinic, torej v pomenu, ki je verjetno najprvotnejši (šašel o. c.) bo kazalo ločiti od drugih s pridevnikom rodbinski semenj. 1. Med poročili naših zgodovinskih virov o žegnanjih je z vidika pravne zgodovine predvsem zanimivo dejstvoi, da sodeluje pri žegnanjih v starejši dobi d e ž el s ko s od n a ali redkeje kaka druga gosposka. Funk- cije teh gosposk in njihovih onganov, zlasti deželskih sodnikov so nasled- nje: a) Deželski sodnik začenja shod slovesno z razglasom (okli- cem),^^ ki vidno poudari dblast določene deželskosodne gosposke in zače- tek postroženega prazničnega miru (Festfriede); ta je potreben zaradi ne- varnosti, da se vršijo ob velikem stekanju ljudi neredi.^® Praznični mir je soroden tržnemu miru ob letnih sejmih v mestih, ki pomenja strožjo kazen- skopravno zaščito življenja udeležencev; o tem nas poučuje zlasti kostanje- viško-novomeško mestno pravo.^^ Besedila oklicev žegnanj nam sicer za naše kraje doslej niso znana po neposredno ohranjenih virih, pač pa mo- remo vsebino teh oklicev, kakršni so bili v navadi na Gorenjskem, posneti iz Valvasorjeve beležke, da je dal deželskosodni gospod oklicati, kdo je kupil ples, in da se mora vsakdo, ki bi rad plesal, s tem dogovoriti; da pa ne sme biti prepirov in pretepov (VI, 284). V slednjem svarilu spominjajo ti raz- glasi na razglase drugod.^" ki so vsebovali prepoved nošnje orožja ob žegna- njih, prepoved prepirov, pretepov in preklinjanja. Kjer je irriel KT poudar- jen trgovski pomen, je oklic govoril zlasti o tržni isvoboščini, tako na pr. dikacij in nima istega pomena kot KT. Tako loči na primer radovljiška matrikula »concursus ... populi« pri sv. Petru nad Begunjami od dedikacij. (Prim. tudi Valvasor VIII, 802.) i'^ Kelemina, o. c. 50. is Prim. Eberhard v. Künßberg, Rechtl. Volkskunde. Halle/Saale 1936 (odslej RV), str. 62. Prim. Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939, str. 79. " O. c. v op. 3, 22. Eberhard v. Künßberg, Lesestücke zur rechtl. Volksk. Halle/Saale 1936, str. 30 s. 20 Dr. Sergij Vilfan: na žegnanjskem sejmu na Blokah.^i —b) Druga funkcija deželskega sodni- ka je v a r s t v o (Behütung) žegnanj, ki ga omenjajo na pr. goriški urbar iz 1. 1523. (Ozeljan v župi šempas, Sv. Križ), zapiski iz Goričan (Stanežice), starograjski urbar ter podatki iz Sv. Lucije na Tolminskem.-- Na manjših žegnanjih (Osek v župi šempas, Anhovo, Vojščica — Wonscbitz, morda Va- sice?) sta izvrševala varstvo župan in deloma obenem z njim sodja kot na- mestnika deželskega sodnika.^^ Včasih so na kakem žegnanju izvrševali varstvo drugi in ne deželskosodni gospodje (Sv. Mohor pri Moravčah, Sv. Jernej v Peči, Sv. Štefan — starogp. urb.) — Varstvo žegnanj pomeni toli- ko kot izvrševanje nekake policijske nadzorstvene oblasti, zlasti ker je bil verjetno v spremstvu deželskega sodnika ali njegovega namestnika tudi birič,^* na Blokah pa poleg bobnarja in piska- čev celo vojaki (VIII, 784). Ponekod pa je imelo varstvo tudi pomen obrambe pred napadi zunanjih nasprotnikov, zlasti če je bil kak kraj sporen med deželskimi sodišči ali kadar so kako žegnanje napadali meščani zaradi trgovanja, ki je bilo običajno združeno z žegnanji. Urbar pl. Egkbov določa na primer, da se ne sme pripustiti poseg Kranjčanov v žegnanje sv. Tilna na Beli. Kako ostro so včasih meščani nasprotovali žegnanjskim sej- mom, kaže dejstvo, da so Tržačani 1. 1565. zažgali vas Lokvo zaradi tam- kajšnjega sejma.^" (O Devinu gl. spodaj.) — c) V zvezi z varstvom je pra- vica deželskosodnega gospoda oziroma njegovega organa do prejemanja dajatev od prebivalcev vasi, kjer se vrši žegnanje (Kirchtaggeld^"), do 21 Semenj na Blokah, Iki se časovno ujema s patrocinijem (sv. Mihe!) je bil | in je deloma .še danes eden najimenitnejših podeželskih sejmov na Kranjskem. ' V zvezi z njim so se do še razmeroma nove dobe ohranile starinske navade, ' med njimi tudi običaj razglasa sejma, o katerem imamo poročilo dveh očividcev, j bogoslovnih profesorjev, iz 1. 1821.: Na strehi neke ute, ikaterih je bilo »za celo i mesto«, je stal na pol gosposko, na pol kmečko oblečen človek, ki se je s strehe \ drl na vse pretege. Pod uto pa je stal najbrž kak uradnik, ki je »gori sufliral«. ' Gornji je bil sluga, spodnji pa uradnik šneberske graščine. Med drugim sta si 1 oba očividca — baje dobesedno — zapomnila tole: »She vezh vam pusti Shnc-j berska Komesija vun klicat, de, kar ta Shmihelski somenj antizhe, bo dva dni i dershan po navadi; danes zeli dan in jutro. — Pa jutro, ki je nedela, ne f.mč)\ nobeden prodajati ne sjutraj, kadar bo masha in Pridiga, ne ob desetih med j Andohtjo, ne popoldne per kershanskim navuku; kdor bo takrat kaj prodajal, j bo na shivotu shtrafan. Jest in she eden bomo smeraj okoli hodili. Zhe bomo ■ ktiriga prodajat dobili, samerkajte, bo meni bol, ko njemu. Po pervi mashi pa | noter do desete, po deseti do kershanskiga navuka in po kershanskem navuku le prodajajte. Noben vam ne more braniti, in ne bo branil. Somenj oba dva i dni trpi. — Sdaj pa dobre vole bodite, — jejte in pite — pa name ne posabite.« Poročilo o tem razglasu posnemam po članku »Nekdanji velesejmi na Blokah«, ki ga je napisal Strmiški v Ponedeljskem Jutru, 7. VI. 1943. | -- K e 1 e m i n a o. c. 53, 52; R ut a r o. c. 159. Starogr. urb. ima te določbe j pod naslovom »Khürchtag vnd kiirchtagsbehuet in dem gericht der herrschaft ; Oberstein«. — Po Ant. M e 11 u , Grundr. der Verf. u. Verw.-Gesch. Steiermks, Graz 1929/30. str. 228, 495, je imelo na Štajerskem pravico varstva vaško obla- stvo (Dorfobrigkeit). Kelemina o. c. 46, 53/4. 24 Prim. Rutar 1. c. \ 2» Simon Rutar, Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1893, str. 124; j Ž o n t a r o. c. 441/2; o sporih med deželskimi sodišči gl. na primer o. c. 81, 33 s. i 2'i Kelemina o. c. 44 za Nevlje na Gorenjskem; po starograjskem ur-' barju, ki tudi vsebuje ta kraj, pa je to dajatev oddajala le župa Podmilje. Gl.; dalje Valvasor VIII, 829 za Rovišče pri Vačah (cekin). žegnanja v slovenski pravni zgodovini 21 pobiranja p r i s t o j b i n in do pogostitve pri županu oziroma župni- ku.^' Od pristojbin^** moramo omeniti stoj ni ne (»štantnine« — Stand- geld) od kramarjev in drugih prodajalcev, ter t očni ne — Taferngeld od kromarjev (starogr. urb. in Steir. Taid.). Te pravice so bile v raznih krajih različno urejene. Nekaterei, thelonium in denar od vedra prodanega vina, se omenjajo za Dolenjsko že v listini iz 1. 1265., s katero se ukinjajo v prid posestvom freisinških škofov.^^ Če je izvrševala varstvo kaka druga in ne deželskosodna gosposka je slednji vendar pripadala točnina od krčmarjev (starogr. urb.). — d) Med pravice imetnika sodne in redkeje cerkvene oblasti ob žegnanjih spada slednjič pravica prvega plesa o z. p r v i h p 1 e s o v ter do njihove podelitve ah prodaje. Na kastavskem ozemlju je imel pravico prvega plesa kastavski glavar, pravico drugega in tretjega pa sodniki; ostale plese so prodajali godci (Valvasor VI, 323). V Istri je prodajal prvi ples župan (VI, 331), na Gorenjskem (VI, 284) in Goriškem^" pa deželski sodnik. Kje je vzrok, da so na Vipavskem prodajali ples duhovniki in ne sodna gosposka (VI, 309), še ni razjasnjeno. Kakor ima deželskosodna gosposka pravico in dolžnost, izvrševati var- stvo, tako imajo določene skupine prebivalstva podobnoi dolžnost, ki bi njeno izvrševanje mogli imenovati s tražen je žegnanj pod poveljstvom de- želskosodnih organov, žegnanje v Križu stražijo na pr. prelbivalci petih imenoma naštetih žup; prebivalstvo Vojščice (Wonschitz) straži svoje že- gnanje; podložniki devinskega sodišča pa žegnanje o sv. Ivanu. Devinski urbar določa celo, kdo je dolžan postaviti stražarjem lopo iz listja.^i Kakšen pomen ima straženje, v naših virih ni izrecno povedano. Verjetno daje izvr- šilno moč deželskosodnemu organu in ima torej iste funkcije kot varstvo žegnanj po tem organu, le da je še bolj poudarjena obramba pred zuna- njimi napadalci. To moremo posneti iz podrobnih norm o organizaciji stra- ženja devinskega žegnanja, ki dobijo svoj pravi smisel le, če upoštevamo, da so to žegnanje v 16. stol. dejansko napadali Tržačani, ki jim je konjski in vinski semenj ob tem žegnanju pomenil konkurenco.^^ (Napadali so ga tudi v 18. stol.(, a devinski semenj o sv. Ivanu se je kljub temu obdržal še dolgo dobo; pri roki imam podatek za 1. 1858.) Kar smo doslej povedali o organizaciji starih žegnanj, uipravičuje našo uvrstitev žegnanj med zbore z ustaljenimi pravnimi oblikami. 2. Nadzorstvo gosposke ni bilo edino sredstvo proti neredom na žegna- njih. Ohranjeni so nam podatki o raznih poskusih, ki naj bi nerede prepre- 2^ Kelemina 1. c. (Čepovan); Leveč 1. c. v op. 28; Valvasor 1. c. (Ro- višče) ter II, 124. Natančnejše določbe o pogostitvi deželskosodnih organov, ki čuvajo žegnanje, vsebuje starogr. urb. za Št. Gothard, kjer je tudi vnaprej dolo- čeno, kateri podložniki prispevajo županu jedila. 2s Starogr. urb. passim, Kelemina, o. c. 54 (Vojšica); Žontar, o. c 79, 81; Vladimir Leveč, Schloss und Herrschaft Flödnig in Oberkrain, MMVK IX. 1896, Str. 134. Prim. po Valvasorju (VIII, 784) izpričani običaj, da si mora kupec na žegnanjskem sejmu prihaviti listek oid deželskosodnega gospoda, da sme blago odne.sti (Bloke). — Prim. Steiir. Taid. passim. S c h \v i n d - D o p s c h , Ausgew. Urk. z. Verfassungsgeschichte itd. Innsbruck 1895, str. 101. »"Kelemina o. c. 53. — Prodaja plesa je bila pri nas zelo razširjena, a ni bila izključna posebnost naših krajev. Prim. podelitev plesa za ceno enega jagnjeta v Landskronu. Steir. Taid. 326. 31 1. c. & seq. »^ Simon Rutar, Božja pot in semenj pri sv. Ivanu Devinskem, LZ III, 1883, 506. Isti (op. 15) 119. Prim. Almanag di Guriza (1858) pri navedbi sejmov. 22 Dr. Sergij Vilfan: čili z radikalnejšimi sredstvi, s prohibicijo alkoliola na žegnanjiti, s prepovedmi žegnanj in s preložitvijo na drug čas. Pre- povedi žegnanj iz varnostnih razlogov je razlikovati od prepovedi iz razlo- gov trgovinske politike (o tem pod 3.). S Koroškega nam je znana določba cesarja Friderika III. v čl. 4. pri- vilegija iz 1. 1444. (tisk v koroškem deželnem ročinu). Po tej določbi ne sme nihče vo.ziti ne piva ne vina na žegnanja, da se preprečijo uboji (Manßlecht) in drugi neredi. Za Kranjsko se nam je obranil podatek, ki kaže, da je vladar v 1. pol. 16. stoletja prepovedal vsa žegnanja po deželi. To sledi iz gravamina kranj- skih stanov iz I. 1541., s katerim poročajo, da se žegnanja v nasprotju z vladarjevo prepovedjo zopet začenjajo vršiti, in zahtevajo izvedbo prepo- vedi.ä^ Take zahteve so stanovi verjetno večkrat izrekali. Ohranjen nam je memoriale kranjsikih stanov svojim odposlancem na odborni zbor (4. maj 1567), v katerem se zopet izraža zahteva po odpravi žegnanj (abstellung der Geykirchtag). Obenem predlagajo stanovi, naj župniki obhajajo cerkve- ne slovesnosti na druge dni.^* (Morda je pri tej zahtevi deloval isti nagiib kot pri preložitvi cerkvenega shoda v Stični na zimo, ker so upali, da bodo tedaj duhovi mirnejši.)''" Zanimivo dopolnitev podatkov, ki nam jih nudijo deželna gravamina, črpamo iz pisma pl. Egkha z dne 16. sept. 1569, ki se nanaša na smledniško gospoisko. Tukaj beremo, da so žegnanja sicer pre- povedana, da pa se prepoved v sosednih sodiščih ne upošteva. Vrše se zato tudi na njegovem področju. Na ta žegnanja, pravi, prihajajo dva do trije kra- marji s kaj čudno robo.^« Zapis žegnanj v starograjskem urbarju (1571) prav tako dokazuje, da prepovedi niso izvajali. — Vzrok prepovedi oz. zahtevam po prepovedi povedo viri sami: na žegnanjih se zgodi mnogo slabega (in vili weeg vbells gestifft). Zgovorno nam oriše te slabe strani Trubar: »plešejo, pijančujejoi, bij o inu čestu z beticami, z rantami, s koli, s ikamenam inu z meči vmej sebo odpustike dile«.^^ Nerazpoloženost stanov proti žegnanj em v 16. stol. smemo razlagati iz teh neredov, obenem pa tudi iz splošne tendence protestantske dobe, ki je bila morda celo prevladujoči vzrok. (Prim. naspro- tovanje kranjskih stanov romanjem na Sveto Goro pri Solkanu.) Iz istega leta, v katerem je nastal omenjeni kranjski memoriale, po- znamo na štajerskem odlok nadvojvode Karla z dne 15. dec. 1567 (v štajer- skem deželnem ročinu), ki kaže, da so bila tam žegnanja oficialno priznana in celo nelkako zaščitena. V tem odloku prepoveduje nadvojvoda, da bi lovski hlapci plenili kmetom puške in dovoljuje kmetom, hraniti puške in vaditi se z njimi na svojih shodih in žegnanjih, vendar izven lovskih revirjev. V 17. stoletju so bila žegnanja tudi na Kranjskem ne le splošno obi- čajna, ampak tudi načeloma dovoljena, kar spričujejo Valvasorjevi podatki o žegnanjih, iz katerih tudi mestoma izhaja, da glede nasilij, ki so se na plesih (VI, 283) in posebej na žegnanjih dogajala, ta doba ni bila nič boljša od prejšnje (Begunje; cerkveni shod v Beričevem pri Dolu — Valvasor VI, 284, VIII, 763). Prepovedi žegnanj pa so veljale le za nekatere kraje, kot za žegnanje pri podružnici sv. Jurija pri Igu, ki je nekoč trajalo po tri dni 33 Sergij Vilfan, Dva pojava ljudskega prava. SP. LVII, 1943, str. 221. 34 Stan. arh. Landesvert., stara fasciikulatura 90. Danes nedostopno; zato podatek ni kontroliran. 35 G r u d e n , 1. C. 30 L e v e C , o. c. 146. 3' Citirano po Franu Kotniku, Pregled slov. narodop. Narodop. Slov. (op. 4.) str. 22. žegnanja v slovenski pravni zgodovini 23 in ki so ga morali prepovedati zaradi prepirov, pretepov in ubojev, ki so se ob tej priliki dogajali (Valvasor VIII, 750). Podobno poroča Valvasor (VIII, 754) o žegnanju na Klani. Novi ukrepi proti posvetni strani žegnanj izvirajo iz miselnosti pro- svetljenega absolutizma. Z generalom z dne 24. dec. 1770 se je prepovedal ples ob žegnanjih in sejmih, ker so se ob teh priložnostih večkrat dogajali poboji. Izvedba prepovedi se je poverila gosposkam. Iz spisov, ki so v tej zvezi ohranjeni v arhivih blejske gosposke, izhaja, da se je v tej dobi že- gnanj ski ples že popolnoma prenesel v krčme in da je prepoved veljala tem plesom.^s — Tudi Jožef II. je 1. 1786. posegel v žegnanja in jih preložil na tretjo nedeljo v oktobru. Zato so, kot navaja Künßberg, ponekod zasmeh- Ijivo govorili o cesarjevem žegnanju (Kaiserkirohweih) .^^ Jožefova določba je odločilno vplivala na razvoj žegnanj v naiših krajih. — Posamezna žeg- nanja, kakor pri Sv. Frančišku na Logu (Železniki), pa so bila v tej dobi sploh prepovedana."" Doslej naštete prepovedi in spremembe so izvirale od posvetnih obla- stev. Cerkev žegnanj kot takih ni prepovedala, marveč jih je skozi dolga stoletja obhajala celo kot zapovedan praznik. Prav zaradi razvad in nered- nosti, ki so bile zvezane s posvetno stranjo žegnanj, pa je papež Urban VIII. 1.1642. obletnico posvečevanja cerkva črtal iz vrste zapovedanih praznikov."*! Nekaj domačih virov o cerkvenih ukrepih proti razvadam ob žegnanjih nam je znanih iz 18. stol. Ljiibljanska škofijska sinoda 1. 1723/24 je poudarila ve- liko dušno kvar, ki jo povzroča ples (chorearum ductus) na žegnanjih in naložila dušnim pastirjem Skrb, da to zlo po možnosti iztrelbijo.*'^ Isto je ponovila Herbersteinova sinoda 1.1774. v »Decretum de chorearum ducti- bus maxime in ecclesiarum dedicationibus. . . exstirpandis«."^ — Zanimivi so ukrepi, s katerimi so skušali posamezni duhovniki pripraviti ljudi do tega, da bi opustili ples na žegnanjih. V matrikuh fare Sora iz srede 18. stol. bere- mo, da je duhovnik Jurij Tomec podaril cerkvi v Preski relikvijo sv. Janeza Krstnika, potem ko mu je soseska obljubila, da bo popolnoma opustila raz- vado javnih plesov oib dedikacij ah. Pod vplivom jožefinskih reform je sicer ostala v veljavi preložitev žegnanj-dedikacij na skupen dan meseca oiktobra, a ker so začeli kot »žegnanja« slovesneje obhajati patrocinije, tudi ta ukrep ni dosegel uspeha. Tako so nekako 1. 1834. v Černelem pri Stični vdrli pijani ljudje ob žegnanju v cerkev ter oponašali cerkvene obrede. Za kazen je bila cerkev zaprta, dokler se vaščani niso zavezali, da ne bodo več plesali ob žegnanju (prijazno sporočilo msgr. Steske). Po danes veljavnih cerkvenih določilih se sme dedikacij a, razen za stol- nico, obhajati v vsej škofiji ina en dan. V slovenskih škofijah je ta dan zelo blizu nekdanjemu Jožefovemu terminu v oktobru. '■'^ Vladimir Leveč, Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. IMK VI, 1896, str. 48. 39 Viktor S t e s k a. Cerkvena pratika Ljubljanske škofije. IMK 1909, str. 169; Franc Ušeničnik, Katoliška liturgika. Ljubljana 1933, str. 1S3; Künßberg, RV 38. — Tiskan razglas dekreta z 12./X. 1786 s spremnim dopisom z 26./X. v ljublj. škof. arhivu. 4» A. K (oblar) , Jožefinske naredbe. IMK IX. 1899, str. 223. "1 Ušeničnik o. c. 182. Decreta in dioecesanis synodis Labacensi 1723/4. Tiskan izvod v škofij- skem arhivu. Constitution es synodales Labacenses in synodo generali promulgatae, 1774. Rokopis v škofijskem arhivu. 24 Dr. Sergij Vilfan: 3. Ker je znano, da so mesta in trgi uživali znaten trgovinski monoipol, nastane vprašanje!, kako se je moglo s podeželskimi žegnanji združiti trgo- vanje, z drugimi (besedami: kakšna je bila pravna podlaga ž e g - n a n j s ki h sejmov. Predvsem velja poudariti, da trgovinski monopol mest in trgov, ki so ga ščitili vedno novi vladarjevi odloki, niti v pravu ni bil popolnoma brez- izjemen, še manj seveda v praksi.''^ Od načelne stroge prepovedi vsakega trgovanja plemičev, duhovnikov in kmetov po deželi so bile predvidene tudi bolj ali manj znatne izjeme. Po t. zv. reformaciji štajerskega deželnega roči- na iz 1. 1445.4» smejo kmetje trgovati doma in na trgih s svojimi pridelki, ne pa n. pr. z beneškim blagom. Proti podeželskim tedenskim sejmom je naper- jen naslednji člen, po katerem se na nedeljskih sejmih ne sme prodajati živa velika živina, niti volnene ali platnene tkanine, niti koža ali rezano usnje. Veliko obsežnejše so bile izjeme od trgovinskega monopola mest in trgov na Kranjskem. Podobo dejanskega stanja v tej dežeU nudi pogodba med prvimi tremi stanovi in mesti iz leta 1492.^", po kateri je ikmetom dovoljena trgovina ne le z lastnimi pridelki, marveč tudi z določenimi uvoznimi predmeti (sol). Ko je policijski red iz 1. 1552. obnovil prepo- ved trgovanja plemičev in kmetov v notranje-avstrijskih deželah, so prvi trije stanovi Kranjske (četrti stan je meščanski) dosegli omilitev, ki jo je deželni knez uzakonil 1.1553. (kranjski deželni ročin). Ta sprememba je dovoljevala plemičem, duhovščini in kmetom me le prosto prodajo lastnih pridelkov, ampak celo dokaj obsežno eksportno in importno trgovino. Neko- hko ožje so meje kmečkega trgovanja po generalu iz 1. 1602. za Kranjsko." Vse to kaže, da je kljub trgovinskemu monopolu mest ostalo še dovolj pred- metov za kmečko trgovanje, ki se je vsaj deloma vršilo na žegnanjskih sej- mih, o katerih v gornjih prepovedih ni govora.''^ Neposredno pravno podlago in upravičenost pa je dajal žegnanjskim sejniom običaj, ki izvira večinoma pač že iz dobe, ko mestnih in tržnih sej- mov še ni bilo. Pogodba iz 1. 1492.^" jih označuje kot običajne žegnanjske semnje (gewondliche kiricbtege). Novi sejmi so lahko nastali na ^podlagi po- sebne podelitve.*^ Borba meščanov in prepovedi podeželskih sejmov iz gospo- darskih razlogov so zato naperjene predvsem proti neobičajnim (nezakoni- tim) letnim in proti vsem tedenskim podeželskim sejmom. 4. Kakor s trgovino, tako so imela žegnanja ponekod tudi zvezo z javnopravnimi zbori. Neko rahlo krajevno zvezo moremo zaslediti v tem, da se pozorišča cei'kvene in posvetne plati žegnanja — cerkve in lipe — omenjajo ponekod tudi kot kraji ljudskih sodnih in volilnih zbo- rov. (Cerkve: na pr. Kostanjevica, MetUka; lipa: Koroška v 13. stoletju, Gamberk, Kočevska, Beneški Slovenci, Bled)."" Ti kraji so bili pač najpri- mernejša zbirališča za vse priložnosti. — Važnejši je pojav sodnih in drugih *" Splošno o prepovedih kmečkega trgovanja gl. v op. 3 cit. delo, 50 ss. 4s Tisk v štajerskem deželnem ročinu. Dodatki in spremembe gl. v Maksimi- lijanovih odlokih iz 1. 1502 in 1510. ki so prav tako natisnjeni v ročinu. 4« V op. 3 cit. delo, str. 52, 54. 4^ Ibid. 53; Gruden o. c. 843. ■'S Prepoved podeželskih sejmov, ki jo omenja Josip Gruden, Cerkev sv. Janeza ob Boh. Jezeru, IMK XIX. 1909, 132 s, pač ni obveljala. 49 Na pr. Steir. Taid. Nachtr. 243, 181 op., 191. Nekaj literature k temu citiram v Očrtu slovenskega pravnega narodo- pisja, Narodop. Slov. (op. 4), str. 261/2, pod 33. Glede zborov okrog cerkve prim. Rutar o. c. (op. 1) 66, glede lipe s kamni 78. žegnanja v slovenski pravni zgodovini 25 javnopravnih zborov, ki se vrše v časovni zvezi z žegnanji in njim sorodnimi shodi, bodisi v presledku nekaj dni, bodisi istočasno. Najzanimi- vejši zgled nam je ohranjen iz De\4na. Na god farnega patrona sv. Janeza Krstnika, o kresu, se je tam vršilo žegnanje, semenj in eden od šestih let- nih sodnih zborov deželskega sodišča. Tudi po osnutku Goriškega ui^barja iz 1. 1523. moremo posneti, da se vse podeželsko sodstvo časovno strinja s KT.^i V Rušah se je sodstvo vršilo ob velikem sej mu.Ker je bil v zvezi z zasedanji deželskih sodišč običaj, da so se izklicale meje deželskosodnega okraja, smemo tudi iz razglasa mej na žegnanju pri sv. Križu in na »sejmu« sv. Florijana v Bovcu sklepati na istočasno sodno zborovanj e."-* V Pazinu so se županske volitve vršile na praznik sv. Jurija (Valvasor XI, 376), žegna- nje pa nedeljo na to (VIII. 776). V Metliki se je od sedmih rednih javno- pravnih zborov le eden vršil v neki odvisnosti od enega od devetih KT (sv. Martin).^" — Prav tako kot z nekaterimi žegnanji imajo javnopravni zbori zvezo tudi z drugimi cerkvenimi prazniki, tako z Martinovim (oddajanje da- jatev),*® zlasti pa s kvatrami. O slednjem so potrebne še podrobnejše pre- iskave. S tem smo premotrili izrazito narodopisni pojav »žegnanja« z vidika naše pravne zgodovine, in to z namenom, opozoriti na nekatere vidike, ki jih kaže upoštevati tudi pri poznejših raziskavah. Zusammenfassung. Kirchtage in der slowenischen Rechtsgeschichte. Als Kirch- tage bezeichnen unsere Quellen die mit Lustbarkeiten und Markt verbundenen Kirchweihfeiern (dies dedicationis). Im übertragenen Sinne kann das Wort Kirchtag auch für andere Angelegenheiten, inisbesondere Patrotzimium und Jahr- markt angewandt werden. Die rechtsgeschichtliche Bedeutung der Kirchtage wird in vier Beziehungen erörtert: 1. Die Mitwirkung der landgerichtlichen (seltener anderer) Herrschaften bestand in »Ausrufung« und »Behütung« des Kirchtages, wofür der behütenden Herrschaft u. a. der spruch auf Kirchtag-, Stand- und Taferngeld (letzteres gebührte in allen Fällen dem Landgericht), sowie auch auf Bewirtung zuerkannt war. Die Kirchtagbehütung verfolgte zwei Zwecke: Polizei und Abwehr gegen auswärtige Angreifer (Städte!). Zur Verstärkung der landgerichtlichen Polizei wurden mancherorts aus dem Kreise der Bevölkerung Wachen aufgestellt. Sehr verbreitet war in slovenischen Orten das Recht der Gerichtsherrschaften auf den ersten Tanz bzw. die ersten Tänze und deren Verleihung und Verkauf. In Istrien übten dieses Recht die Župane, in Wippach der Ortspriester. 2. Die an Kirchtagen sich ereignenden Unordnungen und Totschläge hatten mannigfaltige Sicherheits-Bestimmungen zur Folge: Alkohol-Prohibition (Kärn- ten 1444), allgemeines Kirchtagsverbot (Krain, 16. Jahrhundert, das aber nie durchgeführt wurde), Verbote einzelner Kirchtage, Tanzverbote- und Verlegung aller Kirchweihfeiern auf einen bestimmten Sonntag. Kirchlicherseits wurden einige Maßnahmen im 18. Jahrb. getroffen. ■3. Die rechtliche Grundlage der Kirchweih-Märkte ist einerseits im alten Brauch, andererseits im tatsächlich und teilweise (insbesondere in Krain) recht- mässig geübten Geuhandel zu suchen. 4. Schließlich kann bei mehreren Kirchtagen festgestellt werden, daß sie mit gerichtlichen Tagungsterminen übereinstimmten. ; *i Kelemina o. c. 54/5, 50. Iz tu priobčenih virov se da to dokazati za Ozeljan ter župo Vitovlje, Gojače in Selo. ä2 Steir. Taid. Nachtr. \r. 40, str. 244; prim. K e 1 e m i n a o. c. 50. ^'^ Kelemina, o. c. 53; Simon Rutar. Meje. LZ 1883, str. 812. ^ Anton Svetina, Metlika, Ljubljana 1944, str. 18; Valvasor XI. 385. ^3 Kotnik, Starosvetnosti 72. Rezijanska pripovedna pesem Milko Matičetov 1. Baudouin de Courtenay si je z deli s področja režijanske kulture nesporno priboril trajnih zaslug za slovensko dialektologijo; njegovo gradivo (seveda ne brez Ramovševega ključa — ČJKZ VII, 107) je ne- izčrpna zakladnica vsakomur, ki se zanima za Rezijo. Žal, da ni vse čisto zlato, kar prihaja iz te zakladnice! V pet in dvajsetih dnehi zbrati grmado statističnih podatkov, prodreti v tajne hudo zapletenega na- rečja in še zajeti celotno podobo ustnega slovstva prej neznane pokra- jine je za človeške sile več ko preveč. Kljub temu je Baudouin povolj- no rešil prvi dve nalogi, komaj pri tretji mu je izpodletelo. Po lastni izpovedi je na svoji znanstveni poti imel pred očmi le »eine tiefgrei- fende Erforschung des Dialektes selbst«, vse ostalo si je zamišljal kot »Nebenzweck«. Res da samozavestno dostavlja: »Unterdessen fiel ich fast immer aus der Rolle des Dialektforschers heraus und versetzte mich in diejenige eines nach einer möglichst reichen Fülle des litera- rischen, mythologischen und sonstigen derartigen Materials haschenden Folkloristen« (Materialy 1,2 str. VII), — vendar se ni mogel vživeti v vlogo folklorista. Objavil je obilico precej zanesljivih in narodoslovno dragocenih tekstov, toda nikoli se ni izmotal iz železnega oklepa jezi- koslovne metode. Folkloristika pa je nekaj prožnega, pri čemer treba mnogo več intuicije kakor pedantizma. V monografiji »Rezja i Rezjane«3 podaja B. de C. med drugim ana- litičen pregled režijanskih ljudskih slovstvenih tvorb. Uvodoma pravi: «всЛИ HHCliMfHHKl^li ПаМНТНИКФК-К y PlSbHHli, МОЖНО CKdSdTh, ПОЧТИ H-kT-h, 3dT0, само coKO» pdsvM-kETCH, ecTK памнтники народнои слокјсности, сказки, п-ксни и т. п., x^т^, кпрочемт*, втносителкно KickMd ншногочислјннмс« (str. 298). Potemtakem Režijani umetnega, pisanega literarnega izročila nimajo, njihovo ustno slovstvo pa je »razmeroma zelo borno«. V pregledu so zastopane tele oblike: pravljica (navadna in živalska), lovska pripo- ved, bajka, legenda, uganka, pregovor, vaška zbadljivka, pesem (Iju- bavna, plesna, zabavljiva, nabožna, otroška). Od nestrokovnjaka kaj ^ Prvič se je B. mudil v Reziji avgusta 1873. leta. Kasneje se je tam zglasil še trikrat: 1890., 1892. in 1893. 2 Kratica MATERIALY (I, II) = И. A. Бодузн1.-де-Куртенз, МАТЕРЈАЛН ПЛП 1ОЖН0СЛ0ВННСК0И Д1АЛЕКТ0Л0Г1И И ЗТНОГРАФ1И. L: PesbHHCKie текстн . . ., САНКТПЕТЕРБУРГБ 1895; II.: Образцм лзнка на говорах терских Словин ..., С. ПЕТЕР- БУРГБ 1904. 3 Kratica REZJA = (В. de Courtenay), РЕЗБН И РЕЗИНЕ, Словннск1А сбор- никЂ III, Str. 223-371. (Spt. 1876). Rezijanska pripovedna pesem 27 več ne moremo zahtevati. Nevede in nehote j e prezrl pravo narodno le- gendo (gl. ciklus o Kristusu in sv. Petru po svetu), zagovor, obredno pesem, pripovedno pesem. A razen tega, da so Baudouinoлi izsledki nepopolni, so tudi njegove sodbe večkrat prenagljene in nejasne, če že niso zmotne. Tako n. pr. meni, da pripovedi o čarovnikih in čarovnicah v Reziji „можно слишатк кккдла р-кдко"; res bo ravno nasprotno! Ob legendi sv. Aleša veleva: ». .. kcč подскнме разсказк! заимсткокани из-к ;(вдлчиук жизнеописании скнткЈук«; brez dvoma je tu do- bršno zrno resnice, vendar vprašanje ni tako preprosto.4 Pravljice „не прЈдставлжот-к ничего особјнного«. A zakaj je dejanje v živalski prav- ljici, ki je Režijanom hudo všeč, vselej presajeno na domača tla, pri- lagojeno domačim razmeram? Avtor se spretno umakne z izgovorom, da noče reševati vprašanja, koliko je v teh živalskih pravljicah samo- stojne režij anske tvorne sile in koliko se v njih odraža ario-evropejski ali posebej germanski »Thier-epos«. Najbolj pa jo je poljski učenjak zavozil pri pesmih. \'Р£Зкнн-к — pravi — tcTh скои ocokkih п-ксни, какт^ слока, тлк-к и нап-кки, и естк тоже cßofi ocoEKiH танец-к (REZJA, 271). V nasprotju s tem se prav malo kas- neje takole samovoljno izraža: »П-ксни Рјзкнн-к no кодкшж части Etaco- д(ржателкнк1 и, точно так-к же как-н и их"^ сказки, не прсдстаклнкЈт-к ничего сссвенного (REZJA, str. 311). Iz te obsodbe niso izvzete niti plesne pesmi, ki jih B. de C. ni prepoznal ali pa jih je podcenjeval.^ Za časa omenjene monografije je bil dobri Baudouin pač uverjen, da ima pred sabo ves režijanski pesniški zaklad. A vseeno je zgornja omalovažu- joča trditev neupravičena. Med množico slabo zapisanih in slabo pre- »vedenihs pesmic so nekatere prav srčkane, tako, da jih najstrožji este- Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj in po kateri poti so se v Reziji pojavili (laški) ljudski tiski, kako so vplivali na prejšnje rezijanske legende, itd. Sicer tudi Terjani niso brez podobnih knjižnih vplivov. Podbärdan n. pr. se Redina Kolicösa pogostokrat sklicuje na »librinje«, ki jih je bral njen oče. Zaenkrat pa nimamo boljših dokazoiv ne za Ter ne za Rezijo; niti ni jasno, ali se B. opira na kak dokument ali ne. ^ Pri § 286. ga je pripovedovalec opozoril: »Questo si canta in ballo« (MA- TERIALY I, str. 77 pod črto). Drugače nam B. v svojih zapisih nikjer ne pokaže plesnih pesmi, čeprav jih ima tu pa tam raztresene med svojim gradivom (100, 285, 368, itd.). B. ni imel prilike videti rez. plesa »v polnem razmahu«, zato ga je opisal kar z besedami I. Sreznevskega. Veliko plesnih pesmi z napevi in sprem- ljavo nam je ohranila Eli von Schultz-Adajewski (gl. MATERIALY I, 5. in 7. del). Rez. ples kot organična celota — t. j. koreografija, glasovna ter instrumen- talna Sipremljava, besedilo, itd. — pa še čaka obdelave. " V »nesrečnem« prevodu (tako ga imenuje avtor sam — MATERIALY I, str. X) kar mrgoli vprašajev in neredke so naipake. Iz obilice zgledov samo enega: »Pleši, pleši, črni kos!« vzklika slov. in z njo rez. deca. Kos se brani, ker je bos. Kam si dal svoje čreveljce? Sem jih dal babi Laški cd, ki mi je dala piti in jesti na to nizko mizic o — täraa to Tsiško (1. 1890. popr. v »raiško«) täwojlo (MATERIALY I, 1077). B. pa ko.su postreže vse više — na nemški mizi (»da auf dem deutschen Tische«)! 28 Milko Matičetov: tik ne bi mogel zavrečiJ Nekatere so zanimive radi starinskih izraz- nih sredstev« in morda ni niti ene, ki bi bila brez vsakršne etnografske vrednosti. 2. Nujno je bilo omajati zaupanje v Baudouina narodoslovca, saj bi se drugače zdelo neverjetno, da je leta 1873. čul od otrok na Rä- vanci porušeno pripovedno pesem (varianto slov. narodne balade o Lepi Vidi?) ter jo meni nič tebi nič obelodanil pod naslovom »Sinnlose Erzählung« — Materialy I, 1203. Sicer pa nima smisla očitati okoste- nelemu jezikoslovcu, kateremu je šlo predvsem za slovarsko gradivo, zakaj ni takoj opazil, da ima opravka s pesmijo;^ zakaj ni skušal do- gnati njene prvotne oblike, zakaj se ni obrnil do odraslih, itd. Bodimo mu rajši hvaležni za to, kar nam je s svojo dlakocepsko natančnostjo rešil, in zavihajmo rokave: bog ve, morda se komu posreči najti izvirno režij ansko Lepo Vido. Evo tu Baudouinovega zapisa: Na šla pa ni putyci, na src&tla dwä synyhö (synö): tu mcelo jymce Lübeh änu den barkarjül. Döpo) ni so rikle, da „käku ti si släba". „Käku ni man bi släba? ä si posijala wse te ayvB täpod Morjäno", Tede ny so šle ta hysi; de na pövyla näha synyhu, de na šla prat tah mürjco. Döpo na šla tä hysi and S9 skryla tau scenö, Anu döpo paršsl jisket Lübeh, a ny möh9l naldest. An döpa ni so närdili no lipo hyso, änu ni so paršle vydcet, anü onä ny tcela pry vydbt. Ali V knjižni slovenščini: šla je po stezici, srečala je dva mladeniča: ime jima je bilo f.jubič in drugemu Čolnar. Potem sta rekla, da »kako si ti .slaba«. »Kako bi ne bila slaba? Posejala sem vse njive pod Morjano.« Tedaj so šli domov. Nato je rodila sinčka, nato je šla prat k morju. Potem je šla domov in se skrila v seno. In potem je prišel Ljubic iskat (njo ali dete?), ga ni mogel najti. In potem so naredili lepo hišo, in so prišli gledat, in oina ni hotela priti gledat. Pričujočo zapleteno otroško pripoved smatramo za ostanek epsko- lirske pesmi. Epsko - lirska pesem temelji na globokih življenjskih skušnjah, ki so otroškim zasanjanim očem še zastrte. A ne samo vse- binsko, tudi oblikovno, metrično je otroku preoddaljena in otroškemu rahločutnemu ušesu ne nudi potrebnega opoja. Ni čuda torej, če so re- žij anski otroci našo domnevno balado pustili razpasti v nevezano be- ' čim krajše so, tem lepše: gl. MATERIALY I, 284; 772, 783; 1228 (uspa-i vanka?). ; « N. pr. »läwo mä« (MATERIALY I, 1078, »hlavoa ma« (E. v. Schultz- | Adajewski, n. d., 1361, 1367a), v rod. »hlave mi« (n. d., 774, 1073). Na isti izraz- naletimo v pripovedni pesmi »iz tolminskih ali idrijskih hribov«: Ko sv. Lukež- spozna, da je umoril lastne starše, se zgrozi: »Ovbe, ovbe! ti glava moja!« i (SNP I, št. 608, v. 44). 9 B. še dvakrat podaja pesemske odlomke kar med proznimi odstavki: ;MA- TERIALY I, 1253; MATERIALY II, 931. Rezijanska pripovedna pesem 29 sedo in tako skoro zabrisali njeno prvotno lice. Vendar že neimenovan Baudouinov pripovedovalec priča, da je ta sinnlose Erzählung prav za prav pesem: »To na uyža« (Das ist ein Lied) .10 Dva verza ima- mo brž v prvem stavku: Na šla pu ni putjjci, na srdbtla dzvä synyhö .. .^^ Čolnar, dvogovor z ženo, pranje ob morju, sinček, Ljubičevo brez- uspešno iskanje ( Ljubic = Vidin mož?) — vse to najbolj spominja na slovensko Lepo Vido. Vendar se ne smemo žareči: ni namreč izklju- čeno, da smo na sledi novemu motivu, ki še ni prišel v seznam sloven- skih ljudskih pripovednih pesmi. 3. Prva, doslej edina znana rezijanska pripovedna pesem po svoje opeva snov Godcapredpeklom (prim. SNP I, 64^6, 419, 673); tako se naravno uvršča v isti krog s slovenskimi vzhodnimi sestrami, celo s sto šest let starejšim zapisom iz Cerovca pri Ljutomeru. Pesem, kakor jo je podpisanemu povedala (prvič 26. VIII. 1940., zadnjič 1. I. 1941.) Žvana Siega »Bješčica«, r. v Belem potoku 1.1860., priženi ena v Ter 1. 1895., živeča v Teru od 1. 1895. daljcia, slove: Sv^'te Sinfelđzvdeć ce šozu po ne potyce: de tälyko pkozu, kä barvi ioe nosylo. E sritozu näya moža, ke te by zludej, „Kam-bej ti yres te Läwdec?" yrim po svaetu se zyvdbt."" „Pryde famej ta h mlde, con ti däte wsäke sjörte becow." „„ 'A nejćon ninih becow, com mäter no ocö no mijä brätre dzua."" Sveti Sintilavdić je šel po (eni) stezici; je toliko jokal, da obrvi to [mu] je odnašalo. 5 Je srečal (enega) moža, ki (to) je bil zlodej. „Kam (ti) greš ti Lavdič?" »»Jaz grem po svetu se preživljat."" „Pridi hlapec [= za hlapca] k meni, bom ti dal vsake vrste novcev." 10 „„Jaz nočem nobenih novcev, hočem mater in očeta in moja brata dva."" ^0 MATERIALY I, Verbesserungen im resianischen Texte, str. 627. 1 1^ Tudi Lawdic »ce söw po ne potyce . .., oe sritow näya moža . ..« Tebnične i zahteve pripovedne pesmi so zelo omejene; z istimi sredstvi ljudski pesnik lahko 1 razpolaga brez pridržkov v najrazličnejših situacijah. Sto in sto slovenskih pesmi \ i\. pr. se prične s »Stoji, leži ravno polje«. Taik Rezijanom običajen uvodni obrazec 1 je srečanje — na ni putyci — glavnih nosilcev dejanja. To »slučajno« sre-^ čanje pa ni drugo kot priprava za dvogovor, s katerim se šele pričenja pravi j zaplet. \ ^- Žvanini hčeri Đine'a in Jevica sta materino rezijansko w i ž o nezavedno že precej prilagodili terskemu narečju. Đinea (r. v Teru 1. 1899.) jo je v laškem pravopisu takole prenesla na pajpir (28. VIll. 1940): Sveti sinti laudig e suu po ni putizi / e te lico ocuu che barvi te nosilo / e srituu naa musa, hanbei ti / gres ti luudig? e grin posvetu se / 5] sivet, ne stuu i hodit po svetu / puidi ti famei tah mle, che / cion ti dat usache siorte bezuu / ia ne- gion nini siorte bezuu / ia cion mu mater / 10] anu mi ha ocio a nu mie / brate dua, ia vin cheie tua / mater unu tuoi ocia anu pa / tuoia bratre dua, ni so ta / nutre upe-' 30 Milko Matičetov: „A vin, kce jce twa mate no očd ng tzuija brätre dwa, ni so wse ta nu' w peklce: mäti ne obišana za läse, oča e za azek, brätre dzva ny pldešata ta po peklce." E me dazu nü trombeticu: „ZapyScy ng zatrombätej, ka tzvöjo mäter an ocö ang twije brätre dwa h kräju to će ynat." Zapyskow ng zatrombätöw, päklg toB ynälo w trgye, mäter te ynälo h kräju. „„Mäte, kvo ste' fäläwalä?"" „Se bylä na wgStdera, wödö "a se misala, te böyin a se pylä krij." Zapyskow ng zatrombätöw. päklö toe ynälo w trgye, ocö te ynälo h kräju. „„Ocä, kvo ste fäläwow?"" „Se by perlt ang nodär, te böye se böyew, te boyäte se boyätow." Zapyskow ng zatrombätöw, päklö toe ynälo w trgye, brätre dwa toe ynälo h kräju, „„Brätre ksfo stä fäläwalo?"" „Judin sawä se smotalo ng fäme sawä venäsalo." Zapyskow ng zatrombätöw za ne sg se tele za Läwdeöa, za ne sg šle um paravys. Jaz vem, kje je tvoja mati in oče in tvoja brata dva, 15 oni so vsi tam notri v peklu: mati (ona) je obešena za lase, oče je [obešen] za jezik, brata dva (ona) plešeta tam po peklu.' Je mu dal (eno) trobento: 20 „Zapišči in zatrobi, ker tvojo mater in očeta in tvoja brata dva h kraju to bo [prijgnalo." Zapiskal in zatrobil, 25 pekel to je gnalo v drobce, mater to je [prijgnalo h kraju. „„Mati, kaj ste zagrešili?"" „Sem bila (ena) gostilničarka, vodo jaz sem mešala. 30 (tem) ubogim jaz sem pila kri." Zapiskal in zatrobil, pekel to je gnalo v drobce, očeta to je [prijgnalo h kraju. „„Oče, kaj ste zagrešili?"" 35 „Sem bil zemljemerec in notar, (te) uboge jaz sem ubožai, (te) bogate sem bogatil." Zapiskal in zatrobil, pekel to je gnalo v drobce, 40 brata dva to je [pri] gnalo h kraju. „„Brata, kaj sta zagrešila?"" „Ljudem sva se smejala in obrekovanja sva raznašala." Zapiskal in zatrobil, nato (oni) so se prijeli za Lavdiča, nato (oni) so šli v raj. hle, tua mater /15] ne obisena sa lase, tuoi ocia / e sa asech, e tuoi brate dua / ni plesaiu ta po pecle. / Ta dei e mu dau nu trorabetizu / e nu e mu requu, sa pisci /20] e nu sa trombetei che hgraiu / to ceeh eh nat. ta dei / e sa pischuu a nu sa trombetuu / che mater te hnalo hgraiu / mater cho ste folauala, si bila / 25] na ustera grii ti bosih ia si / pila. ta dei e sa pischuu a nu sa trombetuu, che ociö / te hnalo hgraiu, ociö, cho ste / folau, si bi pirit a nu nodar / 30] te hohe ia si bohuu te / bohate si bohatuu, e sa pischu / nu sa trombetuu che brate / dua te hnalo hgraiu, / bratri cho sta folauala / 35] iudin si mo se smeala anu / fame si vua vinasala / e sa pischuu a nu sa trombetuu / ta dei so se ieli sa laudiga / e nu uu paravis ni su sli. / fine Negotovosti v izvirniku: 1. si nt i ali Sinti, pisava začetnice s niha med malo in veliko; 3, han bei ti, ni jasno ali je t a ali t e ali t i ; 9. med cion Rezijanska pripovedna pesem 31 Nekaj jezikovnih opazk k tekstu: Starka je pesem neštetokrat ponovila, a v potankostih vsakokrat nekoliko drugače zasukala. Njeno ostro poudarjanje naglašenih zlogov (- označuje iktus, - iktus in kakovost) sliči šolski deklamaciji. Redkejše (radi tega nič manj pravilne!) oblike in posebnosti izgo- vora so verno nanizane tule pod črto. Zgornji dobesedni prevod pa naj nadomestuje nadležno ter zamudno tolmačenje težjih mest. V. 4 : iCB = to -f e = to je; v. 5 : moža včasih izg. skoro muzo; v. 6 : enkrat ,Kambe yr^š, ti Lazvdeč?"; v. 7 : Ä včasih izg. celo kakor e, včasih za, včasih va : radi sintaktične fonetike ali radi napake v zobeh; v. 8 : pryde, večkrat tudi hode; v. 9 : enkrat sprte; \. Vi : nejčoninih; v. 12 : večkrat mije, včasih mija, skoro mijo; v. 13 : enkrat___, k(B so tva . ..; v. 14 : večkrat čul twije in celo twiju; v. 15 : ta nu = ta nutre; peklu; v. 16 : ne ='na-)-e = ona je; enkrat : toa mämä bišana za lase; v. 18: enkrat dančata; v. 21 : twöjo, čul tudi pravilnejšo rez. obliko tivo; v. 22 : enkrat skoro imiju, parkrat ime; v. 23 : tudi ui kraja; Anica C. (kakor Zvana priženjena v Ter) pravi, da bi bilo „dro ICBpo po bjeskeh i tako : to če ynate w krej"; v. 25 : trpye = trohe ?, čuden prehod nezvenečega A v zveneči γ; Zvana razlaga: ... hi dem; v. 27 (34, 41) : k!fo, tudi koj; v. 29: v prvem zapisu po izg. wödova; v. 30: enkrat bpzin; v. 35 : by, enkrat bizv; v. 37 : prvič boyätew, pozneje tudi zboyätow; v. 42 : sqwa, prvič säva; vv. 41, 42, 43 : fala- malo, smCBalo, venašalo — primere edninske končnice srednjega spola za 3. osebo dvojine glej v Materialyh I (§§ 14, 29, 102, 103 itd.); mar naj tu vidimo podobno obliko za drugo in prvo osebo? Bolj verjetno je le -o<-a; v. 44 do konca: Lazvdeč e zapyskow anu za- trombätow, za ni su šli za Latudičan^naraj. Srečanje s čudnim »možem« — namesto njega v drugih slovenskih: inačicah nastopi sam Bog — je žfe na prvi pogled protislovno: mar naj ravno zlodej svetuje junaku, kako rešiti drage iz pekla? Zato lahko domnevamo, daje ta odlomek (vv. 5—10) zašel sem kot locus com- munis, usedlina kake druge pesmi, ki nima z Godcem dosti ali celo nič opravka. Preko domneve pa tudi tu ni mogoče. 4. Če govorimo splošno o režij anski pripovedni pesmi, se prav za prav sučemo okrog neke stvarnosti, ki je tako vsebinsko kakor šte- vilčno še neopredeljena in neopredeljiva, a je odslej nihče ne bo smel tajiti ali zanemarjati. Pred dvema, tremi rodovi je bila to živa, pre- kipevajoča stvarnost, drugače je ne bi srečali izven režijanskih tesni v bližnji in daljni okolici. Tako n. pr. vse do danes ni umrla legenda o Godcu, presajena v Ter skoro pred pol stoletjem. Poleg te pa imamo sila važno pričo iz špetarskega okraja: Tu ni η C o s t a p e r a r i a, r. 1882., cerkovnik, pomni iz svoje otroške dobe, da se je vsako leto nastanil v vasi zgovoren Režij an. Zvečer se je zbiralo okrog njega mlado in staro. Nikoli mu ni zmanj- kalo; pri neki zgodbi so se poslušalcem kar jezili lasje. Tunin je žal pozabil vsebino in besedilo; le nejasno mu še zveni v ušesih, kako je pripovedovalec zlogoval: in m u prečrtano m i h a ; 13. ni so ta, ipod t a bereš t u u ; 14. med nutre! in upehle prečrtano upechle; 21. med ceeh in eh prečrtano h e ;^ j 22. pred trombetuu prečrtano t robu; 34. folauala, spodaj prvotno.] f o 1 a u a I o . 1 32 Milko Matičetov: Predi, predi na kvätarnu sabgtoju ... Kapala si bila kilin kuć . . . Sam predla deveti zvreten na kwätarno saböto „Očeš krit ti, očin krit ja ?" (Ta druga j rekla:)^^ „„Očin krit ja!"" Ta s Caninowa zazoekalo ... (= Paršou. glas z gore Caninove)P Iz hudo okrnjenega in niti na pol razumljivega teksta kar nekam baladno zazveni skrivnostna grožnja, koj nato pa — kakor tragičen odmev — pretrgan stok (»zawekalo«) s Kanina. Morda imamo tu v pe- sem prelito izročilo o bajeslovnem bitju, ki na kvatrno soboto žuga neposlušni predici ter jo ugonobi. (Prim. v rez. soseščini bovške, ko- roške, gorenjske uvere o peh tri, torki j i, kvatrni babi, itd. Kelemina, Bajke, št. 57—60.) Potujoči Režijani so se do nedavnega lahko ponašali pred odje- malci ne samo s svojo obrtjo, z vrhanim oprtnjakom ročnih izdelkov, ampak tudi s polno mero drugačne neotipljive krame — od dedov prevzetih izročil, med katerimi gotovo ni bila na zadnjem mestu pri- povedna pesem. Pripovedna pesem je bila v Reziji zasidrana oblika duševnega iz- življanja, samo zato je lahko segla preko ozkih robov domačega ognji- šča. Toda od kod je prišla v Rezijo? Iz primerjave med beneško-ter- skim in režijanskim narodnim blagom je vedno lepše razvidno, da ni samo režij ansko narečje »vmesni člen« na »verigi od koroščine do be- neščine in goriščine« (Ramovš), ampak tudi rezijansko ljudsko slov- stvo obenem s pripovedno pesmijo, katero smemo mirne duše povezati z usodo slovenske pripovedne pesmi. Pri tem nas niti najmanj ne moti, če se je v istih življenjskih okoliščinah kakor narečje Režijanov tudi njihova pesem preoblikovala in morda včasih oddaljila od slovenske. Nikdar ji ni bila zaprta pot nazaj, nasprotno ne bi bilo težko dokazati, da so se med obema vzpostavljale vedno nove posredne in neposredne vezi. Žal, da sta še zelo nesistematsko raziskani gornja Soška in Ka- nalska dolina, ki bi kot primerjalna in dokazna tla morali priti na vrsto med prvimi. Baudouinovo samostojnostno teorijo — zgrajeno na jezikoslovnih temeljih — je Ramovš pravilno izpodkopal z jezikovnimi dognanji. 1* Tuninova dopolnila. Rezijanska pripovedna pesem 33 Poleg teh pa so odločno zoper B. de Courtenaya tudi narodoslovna dej- stva; celo gradivo, ki ga je sam objavil.i* Da pošteno zaključimo pričujoče vrste, nam ne preostaja nič dru- gega kakor priznati, da je Rezija prav za prav še velika neznanka in izraziti željo, da bi se čimprej čim več ljudi pozanimalo za duševne zaklade tega zapuščenega slovenskega kotička. Pojasnilo glede Sintilavdiča in zlodeja Ivan Grafenauer Sklepni stavek v pripomnjah Matičetovega Milka k režijanski pesmi o Godcu pred peklom, da glede vprašanja, od kod je motiv zlodeja nam. Boga, »ni mogoče preko (gole) domneve« (str. 31), je prečrnogled. Primerjati je legende in pravljice o Tistem, ki je vragu služil in duše iz pekla rešil. Legendama narodna pesem iz Brinja ma Hrvatskem Sveti Antun i so- tona (Broz-Bosanac, Hrv. nar. pjesme I, št. 12) pripoveduje: Svetega Antona najame satan, da v peklu vodo nosi, kotle zaliva in »grišne duše pazi«, za plačilo pa si ne izgovori »Niti zlata ni stebra, Nego ono u kotlu«. Sklepni motiv, da »Tri su duše u kotlu: Prva krivo vagala. Druga krivo pri- segla, Treća s kumom zgrišila«, pa je bolje ohranjen v Volčičevi istrski inačici (n. d., str. 488—9): Pakal se je otvorit, Vse duše su vanka šle, I' okolo svetega Su se prijle Antona, Samo tri su ostale, Ke su smrtno grišile: Prva duša pisana, Ka je krivo prisegla; Druga duša pisana, Ka je s kumom grišila; Treta duša pisana, Ka dečicu morila. Podobno tudi v Peganovi inačici »iz tolminskih hribov« (SNP I, št. 415: Sveti Anton v pekel prodan): Svet Anton loč' d'šičice ... : »Pojte, duše, za menoj. Sam tri ostante notrka: Ta, k je nad Bogam obupala. In ta, k je z botro grešila. In ta, k je druzga vmorila ...« Sicer pa sta te dve inačici slabše ohranjeni: o službi ni govora, ker sv. ; Anton duše kar talkoj osvobodi; pridejanih je tudi drugih motivov, legen-: darni, n. pr. Antonova pridiga ribam, v tolminski tudi, da je bil (že pred j rojstvom) hudobcu prodan; v tej obliki je slovenska pesem o sv. Antonu ■ vplivala tudi na legendarno pesem o »Sv. Petru in njegovi materi« (SNP I,' št. 413—4 iz F ram a). | Primerjati je tudi legendarno pravljico »Sveti Ilija i davo« (čaj ka-f novic. Srpske nar. pripovetke I [1927], št. 42, iz Vojnića pri Karlovcu) in '\ " K с»жлл-кн11в — toži B. nekje ob terskih pesmih — зтв п-кснн злр\-к1жнлгв првнсхвжл^нш сказ1ЈЕ41»|(1дгвси к них свхрлншкм чнст« слокннских слвв н «coKfHHocTfS flShiKđ. (M. II, str. 84). Jezik pa nikakor ne more biti edino merilo za določanje domovinske »pristojnosti« ljudskih izročil. Slovenskega narodnega blaga, ki bi mu lahko vse več povedalo, B. sploh ne upošteva, ker ga najbrž ne pozna. A prav to, česar se on vztrajno otepa, je za nas dragoceno priznanje, s katerim si usojamo korak dalje: mirne vesti lahko podpišemo, da je rezijanska pesem istega »zarubežnago proishožde- nija« kakor terska,, bovška, koroška, itd.! 34 Ivan Grafenauer: pravljice, v katerih rešitelj duš, ki služi peklu, ni svetnik: čajkanovič I, št. 43, Besmrtni starac (iz Vojnića pri Karlovcu) in inačice, navedene n. d., str. 515—6 k št. 42—3, pa tudi pri Bolteju-Polivki, AKHM II (1915), 423—6, največ slovanskih. Motivni niz službe v peklu in rešitve duš iz pekla je že srednjeveški; v posebni obliki je prišel že v starofrancoski fablel »Saint Pierre et le Jon- gleur«: sv. Peter od igrca, ki v peklu služi, duše priigra (Montaignon- R a y b a u d , Recueil des fabhaux V^ št. 117, B o 11 e - P o 1 i v k a II, 189). Od hudiča pa priigra duše junak v nekaterih inačicah pravljice o »Veselem bratcu« (B o 11 e - P o 1 i v k a II, št. 82, str. 164—5, 179—82 passim). Z rezijansko inačico Godca pred peklom se je zlepila kaka inačica tol- minske pesmi o Sv. Antonu in hudobcu. Obema pesmima je mimo drugega skupen tudi motiv grehov, ki jih šteje ljudstvo za naglavne; prim. zlasti »krivo vagala« vbrinjski inačici (očetovi grehi!) in »krivo prisegla« vbrinj- ski in istrski (grehi bratov). Srečni konec je rezijanska posebnost. Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah Ivan Grafenauer Eden poglavitnih virov za spoznavanje predkrščanskega verstva naših prednikov so narodne bajke, t. j. narodne povestice z bajeslov- nimi osebami in dogodbami. Za kritiko tega vira pa se raziskovalci praslovanskega in praslovenskega bajeslovja doslej niso preveč po- trudili. Bajke štej e j o raziskovalci narodnih pravi j ic in pripovedk ne- kaj med pravlj ice, nekaj med pripovedke ; med pripoved- kami in pravljicami pa so ugotovili glede notranjega in oblikovnega značaja močne razločke.i Bistveni razloček je 1. glede raz- merja do resničnega sveta: pripovedka hoče podajati resni- co, pravljica hoče z izmišljenimi zgodbami zabavati. Iz tega sledi še nekaj drugih razločkov: 2. glede razmerja do nadnarav- nega sveta: v pripovedki se kažejo nadnaravni dogodki kot nekaj izrednega, kot čudeži, ki kar vznemirljivo posegajo v resnični svet, pravljica pa v čudežnem svetu živi in se zato za resnični svet sploh ne meni, čudežni dogodki so ji kakor vse drugo zgolj igra domišljije in so v njenem svetu kar nekaj navadnega; 3. glede svetovnega naziranja: v pripovedki veljajo večni zakoni nravnega svetovne- ga reda; vsaki krivdi sledi zato kazen in ta zadene pogosto tudi člo- veka, ki nam je pri srcu, sklep je neredko tragičen; v pravljici zadene kazen le ljudi, ki so do kraja hudobni, in se te kazni le veselimo, pre- brisani sleparji, tatovi i. pod. pa jo srečno uneso, često zakrije ugoden, ^ Bolte-Polivka, merkungen zu den Kinder- und Hausmärchen der Brüder Grimm (cit. Bolte-Polivka) IV (1930), 36—8; I v. Grafenauer V Narodopisju Slovencev II (v tisku, založba Klas). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 35 uspeh celo očitno obsodbe vredna dejanja njenih junakov;2 4. glede sloga : pripovedovanje v pripovedkah je preprosto, nekako trezno, stvarno, v pravljicah živahno, pisano, umetno razpredeno.3 Glede bajk se glasi prvi, bistveni razloček določne j e: bajke-pripovedke, t. j. prave stare bajke, predstavljajo versko izro- čilo naših prednikov, izhajajo še iz časov, ko so ti v svoja Višja bitja (V. b.) še verovali, tudi v dogodbe, ki so se o njih pripovedovale; baj- kam-pravljicam, t. j. pravljicam z bajeslovnimi osebami, so bajeslovna Višja bitja le še pravljične osebe, ki v njihovo resničnost ne verujejo več; tudi zgodbe, v katerih nastopajo, so le zabavna igra domišljije.* Samo bajke-pripovedke morejo biti potemtakem raziskovalcem prvi vir za staro verstvo, bajčne pravljice pa samo v toliko, v kolikor so v njih uporabljeni motivi iz pravih starih bajk; to pa je treba za vsako besedilo posebej dokazati. Res pa je, da v določenih primerih ni vedno lahko spoznati, ali gre za pripovedko ali za pravljico. Kar je bUo starim pripovedka, ki so v njeno resničnost verovali, je poznim vnukom često že pravljica in tc^ je moralo vplivati sčasoma tudi na slog; predvsem v pripovedkah v nevezani besedi, kajti pesemska oblika, baladna, legendarna, je mnogo trdnejša. Pravljice so se v novejši dobi krušile in krčile, zlasti pri nas, ko je s spremenjenimi družbenimi razmerami pripovedniška izurjenost in spominska zvestost neredko močno opešala in se je pravljični slog zelo približal preprostemu slogu pripovedk. Zato je treba pri uporabi narodnih povestic za preučevanje starega slovanskega in slovenskega verstva preudarnosti in razsodnosti. Presojo omogočajo izsledki sodobnega primerjalnega raziskovanja pravljic, ki zasleduje pravljične motive, obrazce, tipe in, kolikor mo- goče, tudi njihovo razširjenost po svetu in v vseh časih, in izsledki kul- turnozgodovinskega narodoslovja, ki je zbralo množico pristnih verskih izročil, pa tudi pravljic iz etnoloških kultur vsega sveta ter jih v pro- storu razporedila v kulturne kroge, časovno v kulturne plasti. Kot vir za versko zgodovino, za resnično bajeslovje, se more uporabljati samo to, kar se po primerjalnem gradivu obeh znanstvenih strok izkaže kot pristno versko izročilo, kot bajka-pripovedka; kar pa to primerjalno 2 Sleparji: Bolte-Polivka 11 (1915), št. 61 Das Bürle, št. 110 Der Jud im Dorn; slov. inačice str. 498. — Obsodbe vredna dejanja: Bolte-Polivka II, št. 111 Der gelernte Jäger; srbske-hrvatske inačice str. 504. 3 G r i m m o v razloček, da se pripovedke gode v določenih krajih, pravljice pa da krajev sploh ne imenujejo, ne drži. Prav najstarejše bajčne pripovedke, kosmološke bajke n. pr., krajev ne imenujejo (a so tudi izjeme); vzhodne prav- ljice pa se gode redoma v določenih krajih, celo čas se imenuje in zgodovinske osebe; tako tudi v mnogih balkanskih pravljicah, izjemoma celo v srednjeevrop- skih. * Take bajke so n. pr. že mornariške pravljice, ki jih pripoveduje Odiseus pri Fajakih (Od. IX—XII). 3* 36 Ivan Grafenauer: gradivo označuje kot pravljico, se sme upoštevati le toliko, kolikor je v njej zaslediti motivov in motivnih obrazcev iz pristnih verskih iz- ročil. Gradivo, ki se po dosedanjih raziskovanjih še ne more oprede- liti, se sme pritegniti samo s potrebnimi pridržki. To velja seveda tudi za pravljice in pripovedke o Rojenicah-Soje- nicah. V tipični obliki — troje Rojenic različne naravi določi rojen- čevo usodo takoj po rojstvu — so razširjene najbolj in v najrazličnejših obrazcih med Slovenci in Kaj kavči. O Suđenicah, Usu da h, Naručnicah, Narečnicah, Orisnicah, Ermenkah go- vore pa tudi druge balkanskoslovanske pripovedke in pravljice, grške govore o M o j r a h, češke o Sudičkah, a obrazci so manj številni, inačice, zlasti tipične, so redkejše. Pri drugih narodih so to Vile (Feen, F e e s), usodne sestre i. pod.s Predstava o Rojenicah-Sojenicah je sicer nedvomno bajeslovna, dokazana je razen v slovanskem bajeslovjus tudi v staro- grškem in staronordij skem (Mojre, Norne); povestice, ki se o njih pripovedujejo, pa so po večini pravljice, kakšna je tudi po izvoru zgodovinska pripovedka. Tipična pravljična novela, ki prvotno z usodo in s prerokbami, s Soj enicami, ni imela čisto nič skupnega, j e prva Valj avčeva »Pripovedka od Rojenic Hiti Sujenic«,'^ v kateri določijo Sojenice no- vorojencu, da se bo moral do določenega časa oženiti s hčerko vilin- skega kralja, sicer ga same ubijejo. Zgodba obsega drugi del prav- ljičnega tipa, v najraznovrstnejših oblikah na široko znanega, v katerem vilinska žena človeškemu možu uide, ker je slabo skril njeno vilinsko (ptičjo) obleko, ker je rekel ali povedal, česar bi ne bil smel, i. pod. Za tem sledi iskanje žene, vpraševanje in pomoč pri Mesecu, Soncu, Zvezdah, pri Burji, Vetru, Oblaku i. pod.; ko ženo spet najde, je treba pogosto še magičnega bega (magične ovire zasledovalcem ali skrivanje 5 Pregled literature in poglavitnih inačic nudi Bolte-Polivka I (1913), 439—40 (k št. 50 Dornröschen); krajše, a z upoštevanjem slovenske literature in nekaterih inačic: Prijatelj-Polivka, Jurčičevih Zbranih spisov I zvezek (1919), 486—7 (k Jurčičevemu zapisku »O Rojenicah«, str. 35—6. <■' O »Rodu« in »R o ž d a n i c a h« rcksl. virov gl. Gr. Krek, Einteilung^ (1887) 384^, Miklošič, Lex. Paleoslov. s. v. roždanica (tudi tu str. 47 ss.). -- Narodopisne starine o veri v Rojenice-Sojenice obravnava dr. Jos. Mal, Slo- venske mitološke starine, GMS XXI (1940), 18—20; pripomniti je le, da je etimo- loška zveza med rcksl. roždanico-rožanico in belokranjskim imenom R o ž a n e c nemogoča; kajti stcksl. roždanica, rcksl. rožanica (tudi roženica) bi se glasila pri Slovencih in Kajkavcih rojanica (rojenica). Domnevi o češčenju Rojenic v rožan- skem mitreju Judovlju odpade s tem opora; ni pa dvomiti o zvezi med cerkvico sv. Jurja nad Judovljem in poganskimi spomini, zvezanimi s staroveškim mitre- jem, med Mithrom, ubijalcem prabika, in s v. J u r i j e m , ubijalcem zmaja. Valja v ec - {— Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici sakupio, 2. izd. [1890], Pripovedke od Rojenic iliti Sujenic), št. 1, str. 76—80; prim. F r i e d r. Krauß (Sagen u. Märchen der Südslaven II [1884]), št. 105 iz Bosne (več o tej inačici spodaj str. 45, op. 44). Slovensiko-kajikavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 37 v podobi naravnih predmetov) ß Precej j e tudi obrazcev z zamenj animi vlogami: žena išče moža, ker so mu živalsko kožo sežgali in je izginil; na poti žena ponosi troje železnih čevljev, porabi železno palico i. pod.9 Tudi Valj avčeva pravljica o »Rojenicah in Cic/ančku« iz Za- mladincaio je čisto navadna pravljična novela. Ta Cigan, ki mu Soje- nice odsodijo, »da bu tri dni kralj a četrti dan da bu obešen« (n. d., 68), ni nihče drug kakor izdajalski dvorjan, ki v pravljici o »Zmagovalcu nad zmajem«^'^ resničnega zmagalca spečega ubije in rešeno kraljično prisili, da ga ne izda, ko jo sam kot zmagalec in rešitelj pripelje k očetu kralju, da postane po kraljevi obljubi njen ženin, pa mu na- posled le spodleti; hkrati je tudi zahrbtni junakov sovražnik v prav- ljici o »Nezvesti sestri« (materi, nevesti),12 ki sestro (mater, nevesto), svojo ljubico, pregovori, da mu pomaga proti junaku v njegovo pogubo, pa se obema poskus ponesreči. Oba pravljična obrazca sta tudi sicer pogosto združena. Tu sta povezana tako, da mladi junak s sestro zbeži zdoma, kjer jima mačeha ne da živeti; z dobroto si pridobi zveri, ki gredo z njim in mu pomagajo, ko ga hoče Cigan, razbojniški glavar, s sestrino pomočjo ubiti; pomagajo mu tudi v boju z zmajem, ki je prišel po kraljično; ko ga Cigan obglavi, mu sestavijo telo in ga z živo vodo spet ožive, ga spremljajo v kraljevo mesto in mu odpro pot v kraljevi grad, da more z zmajevimi jeziki dokazati, kdo je pravi zma- galec in kraljičin rešitelj. Tako postane mladi kralj in kraljičin mož. Cigan pa mora — po prerokbi — po treh dneh kraljevanja četrti dan na vislice. — Tudi slog je pravljično živahen in razgiban. ^^3^^^ p o ves t i ca o usodi je že po izvoru obrazec »Roje- nice prerokujejo, da bo deček očeta in mdter ubil« (Kelemina, št. 205),13 pri nas najbolj razširjena pravljica o Rojenicah, znana tudi Kaj kavčem: Ko sin za odsodbo Rojenic, vzrok materine žalosti, zve. gre na tuje, »v deveto deželo«. Tam se oženi in živi v srečnem zakonu. Na lovu pa mu nekoč hudobec pove (trikrat, vselej v drugačni podobi), da doma tujec pri njegovi ženi spi. Pohiti domov, v svoji postelji najde moža in ženo in ju ubije. Tedaj pribiti njegova žena s sporočilom, da sta prišla njegov oče in mati na obisk. On pa jih je ubil. s Bolte-Polivka III (1918), št. 193, Čajkanović (Srp. nar. prip. I, Srp. Etnogr. Zbornik SKA XLI [1927]), št. 40 in str. 514, »1001 noč«: Draguljar Hasan iz Basre; — Bolte-Polivka II, št. 92, »1001 noč«: Asem in kraljica duhov. » Bolte-Polivka II, št. 88, kjer so (str. 88) navedeni še drugi obrazci. 10 Valj a ve C, Narodne stvari... I. O sudjenicah i rojenicah, a) Iz Zamla- dinca pod Kalnikom, št. 4, SG 1866, 67—70, 108 -12, 147—8. " Bolte-Polivka I, št. 60, slovanske inačice str. 539—41, 549, 550. 12 Bolte-Polivka I, št. 60, str. 551—3, slov. inačice 552—3. 13 Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (1930), 396 k št. 205, navaja 5 inačic v nevezani besedi, eno prepesnitev in eno narodno pesem (SNP I, št. 608); dodaj še: Brezni kovo ihansko inačico nar. pesmii, G I o n a r. Stare žalostne (SZ), 174; V al j a ve c^ št. 8, str. 89—90. 38 Ivan Grafenauer: Skoraj v vseh inačicah je zgodba prenesena na apostola sv. M a-J t i j a »z žatlako«, v SNP I, št. 608 na evangelista sv. Luka. Zaradi; zidanja »rimskega mostu« na koncu dveh inačic,i4 »ki je seveda mav-j rica«, misli Kelemina, da je stopil sv. Matija na mesto Peruna, i ubijalca zmaja-viharnega oblaka (str. 25). V resnici pa ta »bajka« ni i nič drugega kakor starogrška pripovedka o Ojdipu;| Valj avčeva kajkavska inačica je ohranila še star spomin: mladi, mož tu ni sv. Matija, ampak kraljev sin.is Iz pripovedke je odpadlo^ drugo prerokovanje, da bo mater za ženo vzel — ostal je samo nejasen i spomin v hudobčevem lažnivem sporočilu o ženinem prešuštvu — zato j pa se je motiv prvega prerokovanja, da bo očeta ubil, raztegnil tudi na; mater. Snov so nam posredovali pač balkanski staroselci ro- I mansko-vlaške ga rodu, po vsej verjetnosti že v legendarni obliki. Vsa Ojdipova zgodba z obema prerokbama in nj uno iz- i polnitvijo se je neposredno po stari pripovedki najprej prenesla naj apostola-izdajalca, Judeža ; po vsej verjetnosti že zgodaj in na bi-| zantskih tleh, dasiprav se je ohranila najstarejša povestica v Italiji i in je šele iz 13. stoletja.iß Prav podobno je zgrajena tudi ruska legenda] o sv. Andrej u ; dodan ji je nov sklep: po hudi pokori v temnici! " F r. P e t e r 1 i n, Novice 1864, 178 (malo drugače Iv. Š a š e 1 j. Bisernice j II, 233). Rimski most (š: maniški most) — pač romarski most do božjepotne (me- j niške) cerkve — naj bi sv. Matija sezidal za pokoro, da bi se mu odpustil greh ; uboja. Hudobec pa mu ga sproti vsako noč podre; po višjem navdihu se pogodi ; z njim, da mu zapadejo prvi trije romarji, ki pojdejo čez most. Ko je moist do- j zidan, pa pošlje Matija čezenj tri psičke, za romarje opravljene. — Ta zaključek \ je iz legende (nar. pesmi) o s v. W o 1 f a n g u - V o 1 b e n k u (U h 1 a n d, št. 307, < SNP 1, št. 630). \ Druga polovica V a 1 j a v č e v e pravljice se od drugih inačic loči, ker je i vanjo vložen motivni obrazec o »Sv. Andreju drugič rojenem« (ŠNP I, št. 582; | Valjavčeva kajkavska inačica: Krauß II, št. 55; Čajkanovič, št. 166 z lit. i str. 545). Besedilo, kije za nas važno, se glasi (Valj avec^, 89—90): ; Gda je vre sin odrasel, pital je mater, zakaj se plače. Ona mu pove da bude , svoje starše zaklal. Onda sin veli: a ja, ja ne bum, ne bum zaklal jih. Onda misli, ; misli kak ne hi on istarešo zaklal, pak ide z doma, pak dojde vu, jednu šumu da se ] tam vužge da ne bu onda moral zaklati stareše. Zakuri si drva pak se rezkuraži pak ; skoči v ogen i onda je tam zgorel; ali srce je ostalo čisto celo i ono je jako dišalo, i Onda je išla jen put jedna bogata či onud pak je išla glet to srce i, kak je po- i dehnula, mam je onoga istoga sina porodila. Onda on isti sin je pak rasel i bil i je jako spameten, pak je štel iti jen put dimo starešem svojem prvešem. I došel je i tam je živel. Onda jen put na večer (str. 90) gda je išel nekam z doma, bilo ; mu je rečeno da mu doma kradu. On brže bole dimo pak zeme sablu doli stene , pak počne cepati ž njum po posteli gde je njegov prveši otec to je kral i kratica, '• mati prveša, ležala, i tak je ih scepal i vmoril. Kaj god mu je bilo sujeno ono je : i včinil. " D'Ancona, La leggenda di Vergogna e la leggenda di Giuda, Bologna i (1869); Creizenach, Judas Ischariot in Legende und Sage des MA, Beiträge i •II. 177—207; cit. G. Ehrismann, GDL (Geschichte der dt. Literatur bis zum I Ausgang des MA) II, 2 (1927), 189. 0 vsej Ojdipovi-Gregorijevi legendi: Eh ris-' mann, GDL II, 2, 186—91, poglavitna literatura: n. d., 188*; Prijatelj-j Polivka, 488 (ob Jurčičevem zapisu »O sv. Gregorju«). i Slovensko-^kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 39 — ključ do nje najdejo v ribjem truplu — postane Andrej škofi na Kreti (prvi osnutek legende o s v. G r e g o r j u) .i'^ Tudi ta pri- redba je nastala, kakor kaže sklep, na grških tleh, na Rusko je prišla j po knjigi. Pa je prišla, kakor priča Valj avčeva inačica naše prav- j Ijice, po neknjižni poti tudi k balkanskim Slovanom in k nam : vlo-' žena je vanjo zgodba o »Sv. Andreju drugič rojenem« (gl. op. 15). To i je legenda o snednem apostolu sv. Andreju, ki na kvatrni posti na poti čez vinograd skrivaj grozdje zoblje, pa se mora za pokoro poj Jezusovem nalogu drugič roditi in se zato sam sežge, da postane po drugem rojstvu spet apostol (SNP I, št. 582); osnovana je po starem^ upu (ne najstarejšem) legende o -»S pokor jenem, grešniku«, morilcu' svojih staršev i. dr., v katerem se skesani grešnik za pokoro sam sežge; ali sežgali da. Tu stoji zdaj na napačnem mestu, pred zgodbo o oče- j tovem in materinem uboju, in zgodba o uboju je zato skažena. Prvotno j je legenda o »Spokorjenem grešniku« ojdipovsko zgodbo zaključevala; i zameniia je drugo pokoro, ki se je z njo s v. A n d r e j iz morilca svo- \ jih staršev preobrazil v apostola sv. Andreja in škofa na Kreti. Tudi ojdipovska zgodba Valjavčeve inačice je potemtakem prvotno pripovedovala o sv. Andreju a po stolu.is Pozneje je^ sv. Andreja zaradi «zatlake« nadomestil sv. Matija apostol in ^ to v obeh pravljičnih legendah, v ojdipovski z Rojenicami in v spo- i korniški o Velikem grešniku, le da se je v tej svetniški pridevek izgu- ' "Ehrismann, GDL II, 2, 189; Seelisch, Zeitschr. d. dt. Phil. XIX, 416 ss. i 1^ O pesmi ■»Spokorjeni grešnik«, ponarodelem starem krščanskem pridiž- nem zgledu (s pokoro, da negiben pri zapuščeni cerkvici kleči in čaka, da mu v smrtni uri Jezus sam grehe odipusti in ga v obeh podobah obhaja, nato pa zleti njegova duša v nebo), in o daljnjem razvoju tega pridižnega zgleda in narod- I nega izročila gl. Iv. G r a f e n a u e r, Irsko-anglosaška misijonska metoda in slo- ! vensko pismensko in ustno slovstvo. Zbornik Zimske pomoči 1944, 372—5; o | obrazcu, v katerem se spokornik za pokoro sam sežge gl. str. 373. — Legenda o >iSv. Andreju drugič rojenem« obsega v svojem jedru zgodbo o »Spokorjenem grešniku«, ki se za pokoro sežge. Dodan pa ji je n o v začetek: umor se je i zamenil s pregreškom snedenosti iz pravljice o »Snedenem apostolu«; pr-j votno je bil to Judež Iškarijot, pozneje menih (cksl. prireditev iz; 11./12. stol.), pop, star vojščak i. pod. (K u b i n - P o 11 v k a , Povidly i kladske II [1910], 102—6, B o 11 e - P o 1 i v k a II, št. 81, pos. 154, 153). Na koncu] pa se je dodal n o v s k 1 e p : motivni obrazec preroda iz azijske pravljieeo Lo- \ banji« (Mich. Dragomanov, Slavjamsikija skazanija za roždenijeto na Kon- stantina A^elikij, Sbornik za nar. umotvorenija, Sofija, II—III [1890] = Rozvidky • pro ukrajin. slovesnist i pišmenstvo III [1906]; več o tem v sestavku »Slov. nar. pesništvo« v Narodopisju Slovencev II, ki je v tisku, založba Klas). Kakor kaže Valjavčeva inačica naše pravljice, se je dodal »Spokorjenemu grešniku«, i morilcu staršev, najprej sklep o prerodu in hkrati ime sv. Andreja,; oboje v zvezi z legendo o O j d i p u - s v. Andreju. Motiv umora pa se je z i motivom snedenosti zamenil šele, ko se je ta siklep ojdipovske pravljice osamo-1 svojil. Ojdipovslka zgodba in zgodba o snedavem apostolu sta bili že od vsega za- ; četka v nekaki zunanji zvezi: obe sta pripovedovali prvotno o Judežu, ni ču-j da, da ga je pozneje v obeh zamenil isti sveti apostol. 40 Ivan Grafenauer: bil, v prvi pa ohranil: »Spokorjeni grešnik« (gl. op. 18) se imenuje pri vseh Slovanih pogosto Matija, Mataj, Madej, neredko tudi drugod, pri Nemcih Matthies, pri Angležih Mathew (Bolte-Polivka III, 465). Za križarskih vojska je prišla tudi n o va , s s v. A n - drejem že legendarno oblikovana prireditev ojdipovske pri- povedke na zahod, v Italijo in Francijo in to še pred sredino 12. sto- letja. V Italiji se je prenesla na s v. A 1 b a n a (ohr. iz 12. stol., Rim),i9 na Vergogna (v Italiji) ,20 v Franciji pa na s v. p a p e ž a Gre- go r j a.2i Medtem ko je s 1 o v e n s k o - k a j k a v s k a pravljica iz celotnega oj dipovskega izročila odpahnila krvoskrunski motivni obra- zec, a pridržala motiv prerokovanja, motiv očetomora pa podvojila, so zahodne prireditve — pod vplivom svojega kulturnega in moralnega okolja22 — storile ravno nasprotno: odpahnile so motivni obrazec očetomora, motiv prerokovanja pa nadomestile z drugim, še hu j šim, t. j. zavednim krvoskrunstvom: deček j e sad krvoskrunske zve- ze med bratom in sestro (A 1 b a n u s : med očetom in hčerjo) in se ga zato z izpostavitvijo iznebita; ni torej treba, kakor v grški pripo- vedki, prerokbe, da se to zgodi in s tem sinova ženitev z materjo omo- goči. Dodan je motiv pokore in posvetitve, kakor pri sv. Andreju. Gre- gorjeva legenda se je v Franciji izoblikovala okoli sredine 12. stoletja (Ehrismann, n. d., 190), v zadnji tretjini je nastala že pripovedna pesnitev Vie du pape Gregoire (n. d., 186); po tej je našla legenda pot ne le na Nemško (Hartmann v. Aue, Gregorjus oder Der guote siindaere, 1195—7) in Anglijo (pesem iz zač. 13. stol.), ampak po »Gesta Romanorum« (ok. 1320), c. 244, po vsej Evropi in preko nje- nih mej, tudi v srbsko narodno pesem (Nahod Simeon; n. d.,188—9) in v našo pravljico (Jurčičev zapis »O su. Gregorju«, gl. op. 16, Valj avčeva prepesnitev »Sv. Gregor«, SG II, 33 s.. Poezije [1899], 87—93, L j u b i č e v zapis iz Dobrepolj, Ljudske pripovedke iz Dobre- polj [1944], str. 63—6, Papež Gregor). Tako je prišla ojdipovska pravljica dvakrat v naše narodno pes- ništvo, prvič pred križarskimi vojskami z vzhoda kot pravljica o ro- j enicah in sv. Andreju-Matiju, drugič v poznem srednj em veku kot legenda o sv. Gregorju. S tem znova potrjuje, kar so izpove- dale že druge priče, da so do 12. stol. prihajale nove snovi v naše narodno pesništvo iz star o krščanskega iz- ročila in z vzhoda, da so pa s križarskimi vojska- mi, z viteštvom in z novimi redovi od 12. stol. dalje začele prihajati predvsem z zahoda.23 19 Elirisraann, GDL II, 1, 156—7. 20 D'Ancona, n. d. (gl. op. 16); Ehrismann, GDL 11, 189. 21 Ehrismann, GDL II, 2, § 28 (Hartmann, Gregorjus), 184—96. ^'^ Ehrismann, GDL II, 2, 190; lit. v op. 4 in 5. 23 Ygg q tem: Iv. Grafenauer, »Slov nar. pesništvo« v Narodopisju Slo- vencev II (v tisku). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 41 Najznačilnejša poteza starogrške pripovedke o Ojdipu, pa tudi naše pravljice o Rojenicah in sv. Andreju-Matiju, je le-ta: prav zato, ker se hočejo vsi prizadeti prerokovani uso- di po vsej sili izogniti (ne da bi se obrnili s prošnj o na Boga), jih usoda doleti, sicer bi jih niti ne mogla. Tragična in hkrati moralna krivda je torej v neveri, v odp-oru zoper božjo voljo, v tem torej, kar imenujejo vzhodni'Slovenci nezhožnost,^"^ stari Grki aseheia. Pobožni S o f o k 1 e s ni brez vzroka v Kralju Ojdipu ostro označil Jokastino in Laj evo nezbožnost (S o f .-S o v r e^, IX, str. 71—2), posebej še Jokastino (XI, 80; XII, 81 ss.; XIV, 925), ki ji tudi Oj dipus časih pritrdi (XII, 81 s.; XIII, 87) .Ta potezajeznačil- na skoraj za vse pravljice (pravljične novele) o Rojenicah. Tipično »usodnega« značaja je tudi obrazec »Sojenice prisodijo novorojencu nevesto« (Kelemina št. 112).23 Pri Slovencih je skoraj tako razširjena kakor ojdipovski, pri Kaj kavčih bolj, poznajo ga pa tudi Srbi in štokavski Hrvati, predvsem v obližju Kajkavcev, pa tudi južnomakedonski Bolgari. To so inačice po vsej Evropi in še dalje že od srednjega veka znanega pravljičnega tipa »Varovanec usode«^^ prenesenega celo na različne zgodovinske osebe, Konstantina Velikega i. dr. Začilna je za ta obrazec dvojica motivnih nizov: Kralj (car) ali drug imenitnik ali bogatin, ki po vedežu (pri nas po Roje- nicah) izve, da bo siromakov novorojenec njegov zet, streže že rojencu po življenju; pa dobri I j ud j e ga naj dej o in lepo vzgo- je. Doraslega bodoči tast spet sreča in spozna, pa ga pošlje z U ri- je vi m pismom na svoj dom; pismo pa mladeniču med spanjem zameni j o z drugim: prinašalca naj takoj s hčerjo poroče. V mnogih inačicah sledi še naloga, pri kateri naj bi zet poginU, pa jo srečno odnese, v pripravljeno jamo pa pade včasih tast ali njegov sin. V posebnem tipu inačic tega obrazca sita vlogi z a m e - njani:27 imenitnik preganja namenjeno mu siromašno nevesto, pa jo naposled le dobi za ženo. 2" P 1 e t. I, 708: nezbožnost = brezbožnost, Caf; nezbožen = brezbožen. Miki.,' LMS; Plet. II, 904: zbožen prekm., Caf = ubožen. ; 25 Kelemina navaja (388) 4 slov. inačice in eno kajkavsko, ki jo ime-; nuje nepopolno, pa je le obrazec drugačen; dodati je: (k a j k.) V a 1 j a v e c 2,! št. 6—7, str. 87—9; Strohal, Hrv. nar. prip. II, št. 7 (iz Karlovca: nam. So-{ jenic berač); (srh.) Č a j k a n o v i ć , št. 85, 87 z op. (obe iz Petrinje ob Kolpi), i prva z dodatno nalogo, druga kontaminirana z drugim obrazcem; isti, zbirka i XIII št. 27, str. 483 (iz Sekurića, Levač) z dodatno nalogo, št. 196 z op. (Herceg, j Zagorje) z dodatno nalogo; (j m a k e d.) L a v r o v - P o 1 i v k a , Lidove povidky ; jihomakedonske z rukopisu St. Verkovicevych, AVU Praha (1932), št. 20 (konta-i minirana), št. 53. j 2« Bolte-Polivka I, št. 29, slovanske inačice str. 284—5, 287; č a j k a-5 novic, str. 528—9, Lavrov-Polivka, 499, V. Tille, Narodop. Vestnik' čsl. Xn (1917), Zeitschr. d. Ver. f. Volkskunde XXIX (1919), 22 ss. i 2- Val j a vec, SG 1866, 149—50 (iz Varaždina); B. H., Istočnik XI (1897),! 392 s.; čajkanović, zbirka XIV, št. 2, str. 385 (iz Resnika). j 42 Ivan Grafenauer: Pravljična novela je tudi Valj avčev slovenski zapis »Sojenice sodijo trojčkom« (Kelemina, št. 111); saj že po osnovi obsega vsaj dvoje zgodeb, o prvih dveh trojčkih, ki jima je usojeno, da utoneta, in o tretjem, ki naj bo obešen. O prvih dveh ne zvemo več, iko da uto- neta, tretj i troj ček pa, ki ob tej priložnosti ne utone, šele med mrtvima ležeč od Rojenic zve, da naj bo obešen. Zato odide po svetu in usodi, ki bi mu bila doma pač prizanesla, zapade: prvič sicer, ko ga hu- dobni gospodar za smrt obtoži, se vislic reši, ker se izkaže, da je ne- dolžen, takoj nato pa ga kot konjskega tatu namesto pobeglega pravega kar brez sodbe med drevesi raztrgajo. — V T Omanovi okrušeni inačici28 se pripoveduje samo o »Tistem, ki naj bo obešen«: oče mu nasvetuj e, naj se uleže »kvatrni torek, kakor bi bil utonil, k vodi, memo ktere hodijo Rojenice« (pač z namenom, da bi zvedel, kako naj se usode reši). »Pridejo, fanta zagledajo in se čudijo, da bi bil fantič utonil, kteremu so drugo smrt prisodile.« Nadaljevanje je skaženo; skrotovičeni motivi pričajo le, da je bila zgodba novelistično zaple- tena.29 — Pravljica o »Tistem, ki naj bi bil obešen« je po Prijate- lj u-Polivku (487) »razširjena pri vseh narodih«. Dosti je znan tudi obrazec »Rojenice sodijo dečku, da ga bo strela ubila« (Kelemina, št. 114) :3o Oče da sinu, ki so mu Rojenice uso- düe, naj ga določeni dan strela ubije, sezidati kamnito podzemsko »luknjo« (Vel. Nedelja), hram z devetimi oboki (Malavašič), kulo iz kamna in železa (Valjavec2, št. 2), da bi se usodni dan vanjo zatekel. Sin pa, pobožno vzgojen, zaupa v božje varstvo in noče v tisto hišo, ampak gre po polju molit. Določeno uro strela raznese kamnito za- točišče v sončni prah. Sin se je rešil. — V tej obliki povestica seveda ni iz pradavnine, tudi brez krščanske vdanosti v božjo voljo ne: P r a - Slovani še niso poznali kamnitih hiš. Vizorec podzemski »luknji« iz kamna nahajamo, le z drugačnim prerokovanjem, kot osrednjo epizodo v arabski pravljici o »Eno- okem kralju Agibu« (1001 noč). Draguljarju je napovedal zvezdo- gled, da njegovemu sinku preti določen čas po nekem vidnem dogodku, da ga kralj Agib usmrti. Zato da na samotnem otoku sezidati pod- zemski grad in sina po napovedanem dogodku v njem skrije. Tik po- 28 Kelemina navaja (388) samo Valjavčevo inačico, SG 1866, 151—2 (od Velike Nedelje); dodati je okrušeno inačico dr. L. Tomana, Novice 1857, 399 (obsega samo zgodbo tretjega dečka). 29 Nadaljevanje se glasi: »Ko so ga česale, so se zgovarjale tako: nam bi pač všel, ko bi vedel, da bi tole rožico vtergal. (Mislile so, da spi.) Pravijo, da so fanta odpeljale.« 30 Kelemina (388) navaja tri inačice; pa Valjavčeva iz N 1857, 191, ki jo označuje kot kranjsko, je Val j avčev slov. povzetek kajkavske iz Nar. prip., št. 2, str. 81, ki je K e 1 e mi n a ne navaja, a podaja spredaj (št. 114) njen nenatančni slovenski prevod. Inačice so torej: (slov.) Malavašič, N 1858, 294 (dolenjska?); (k a j k.) V a 1 j a v e c 2, št 2, str. 81—2 (slov. povzetek N 1857, 191), Strohal II, št. 79 (Delnice). Slovensiko-kaijkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 43 prej pa je morje vrglo na isti otočič tudi kralja Agiba, ko se mu je bil čoln pogreznil; tako vidi, kako sužnji dečka pod zemljo spravijo, vhod spet zaspo in se odpeljejo. Dečka poišče in se z njim sprijazni. Prav zadnji dan nevarnega časa ga mladec prosi, naj mu poda s police nož; podnožnik pa se zamaje, kralj pade in nož, ki ga drži v rokah, se zasadi dečku v srce. V obliki, ki še ni bila krščansko predelana, toda brez kamnite hiše, bi bila ta pravljica lahko praslovenska bajka: strela bi bila dečka ubila, čeprav bi bil ostal določeni dan doma v zemljanki, le na pol iz zemlje vzdignjeni. — Taka inačica se ni ohranila, a ni izključeno, da je bilä. Staroslovanske bajke bi mogli biti sami po sebi vsi tisti obrazci, v katerih Sojenice novorojencu usodijo, da bo zgodaj od.bolezni umrl, da se bo utopil, obesil, da ga bo drevo ubilo, strela zadela, volk požrl, kača pi- čila. Značilno za vse te obrazce je to, da ne starši ne sin. ničesar ne store, s čimer bi izpolnitev napovedi šele omogočili: usoda se izpolni kljub previdnosti, ne zaradi nje. Vendar ima le malokatera inačica tako preprosto obliko in vsebino, da bi bila taka starost verjetna. Že kar od kraja je treba izločiti iz njih srbske inačice legendarizirane starogrške bajke o Alkesti,3i došle k Sr- bom pač že v krščanskem odelu iz grško-bizantske srede: v prvima se mladenič po napovedi ob svatbi obesi, nevesta pa mu podari od svojega življenja in sv. Sava ga oživi. V drugi^s sestra v gozdu po- sluša, kako Sojenice ljudožerke (Kere? Erinije? Lamije?) napovedo, da bo njenega brata po poroki pičila kača, skrita v sezutem čevlju; na- mesto njega pa se da uklati sestra in sv. Sava pove zdravilni studenec, kjer ozdravi. — Izločiti je tudi obrazec »Hči bo v šestnajstem letu od bolezni umrla« (Krauss II, št. 132 po Valjavčevem rokopisu, iz Varaž- dina), ker je to samo uvod pravljični legendi o »žalujoči materi« (Bolte-Polivka II, št. 109). Izmed drugih inačic imata tako najpreprostejšo obliko, da bi jih smeli oceniti kol bajčni pripovedki, komaj dve inačici obrazca »Dečka naj drevo ubije«M V Valjavčevi je deček, ko je dorastel, »išel vu šumu pa se je na njega podrlo j eno drevo i ga na mestu zatuklo«.. ^1 A d me tu, ki ga vsi zelo ljubijo, sporoči prijateljsko naklonjeni Apo- lon, da bo po določbi Usode v kratkem umrl, prizaneslo pa se mu bo, če na- mesto njega kdo drug iz proste volje odide s Thanatom (Smrtjo kot moškim V. b-jem), ko pride ponj. Noben njegovih prijateljev ali svojcev starcev tega noče, stori pa to njegova mlada žena Alkeste. Herakles pa, ki pride takoj po njeni smrti in ga Admet kljub temu prijazno pogosti, po hudem boju Thanata prisili, da jo živo vrne. 32 čajkanović, zbirka XHI, št. 35, str. 484. '3 čajkanović, št. 86, ofpomnje z drugimi inačicami str. 529. ^ Valj a ve C, SG 1866, 148 iz Varaždina; dr. L. Toman, N 1857, 399. 44 Ivan Grafenauer: V To m a no v i je usodno drevo sicer že jablana, zgodba pa je pre- prosta: »Oče poseka drevo, fantiček skakljaj e krog ostalega stebra se preberne in — ubije.« Morda se jima pridružuje še tretja. Valj av- čeva iz Stare Ceste pri Ljutomeru^s z motivom »Deček naj utone«; izločiti bi bilo samo motiv, da Rojenice izreko neugodno sodbo, ker »toti lidje na Mikloševo predejo« (kvečemu iz 12. stol.).36 Deček žene, »seden let star«, kobile na kopanje, [»oblečen v robačah, ktere so ble toti den (na Mikloševo) napredene«,] in se [v njih] utopi. Druge inačice z motivom »Deček naj utone« so vse mlajše. Mlad posnetek starejših pravljic o vojaških beguncih in zapuščenih grado- vih je varaždinska zgodba o »Sodarju, ki naj utone v mlaki« kar se mu po raznih prigodah pri vojakih, v ujetništvu in na begu res zgodi. Iz skupine inačic, v katerih »Deček umre pri zdencu«,^^ je tudi najkrajša in najpreprostejša inačica (III) kakor druge iz gosposkega okolja, v vseh na otročka zelo pazijo (I—III) po posebnih varuhinjah (I—II), »zdenec«, t. j. vodnjak na vlak, celo obzidajo (sicer imajo le- sen obod) in z železnimi vrati zaklenejo (I); deček tudi le v najkrajši inačici res utone (naslonjen »na kopanju pri zdencu, vu koji je bilo malo vode«), v drugih sicer določeni čas umre, na vratih (I), pod ob- sekom (lesenim obodom, II), utone pa le ne. To pač ni več stara bajka. Po negosposki predhodnici te gosposke pravljice je prirejen pač tudi obrazec »Ministrant se utopi v kropilniku« (Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega naroda, št. 110 I) ;39 stara, morda še bajki podobna inačica je prevzela v dobi, ko krščanstvo še ni kaj globoko seglo v ljudsko dušo, zgolj zunanji krščanski motiv, a takšen, da se nam zdi skoraj bogokleten: dečkova usodna ura pride ravno, ko pri maši streže, »pak, gda je miništruval, stane se ide doli gde je bila blagoslovlena voda pak porine notier glavu i tak vumre ono isto vuro,^ 35 v al j a v e c , SG 1866, 151 = K e 1 em 1 n a št. 110 (v knjižni slovenščini). 38 V latinski Cerkvi se je Šmiklavževo češčenje razširilo šele po prenosu njegovih svetinj z vzhoda v Bari (1087). V drugih inačicah se govori večkrat o tem, da Sojenice prisodijo otroku nesrečno smrt, ker »ovi ludi su jako skupi da niti ne voščiju na stol deti, da bi mogle (me Sujenice) se duže ovde zadržavati« — t. j. »barem kruha i vina i koju šniticu mesa, da dete je potlam srečneše« (Valjavec^, št. 5, 86). — V starocestanski inačici omenjata kruh in vino, ki jih ni na mizi, prvi dve Rojenici. 3t Valj a ve c, SG 1866, 148—9 (iz Varaždina, št. 6); nem. prevod po V a- 1 j a v č e v e m rkp-u: Krauß II, št. 66. Krauß pravi (XXXVII) — po čigavi po- moti? — da je ta inačica iz Lotmerka (Ljutomera). 38 I: Valjavec^, št. 3, str. 83—5, slov. povzetek: N 1857, 191; II: V a- Ijavec, SG 1866, 25—6 (Iz Zamladinca pod Kalnikom, št. 2); III: Valja- V e c 2, št. 5, str. 86—7. 39 Kelemina omenja dva vira: Valj a ve c. Slov. čitanka V (Sketova!), str. 40; isti, Novice 1857, 191 (s Kranjskega). Oboji Air pa je i s t a V a 1 j a v- čeva kajkavska inačica Nar. prip., št. 4, str. 85—6, prva je slov. pre- vod, druga Valjavčev povzetek (tedaj še nenatisnjenega zapisa). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 45 lioja mu je od Sojenic odsojena bila« (86). Prav v krščanskem smislu \ je predelana inačica »Rojenice obsodijo dečka, da utone, angelsko če-\ ščenje ga obuaruje«:io vselej, ko zvoni k angelskemu češčenju, moli^ na spovednikovo naročilo to molitev do konca kleče; ko nese usodno : uro meh žita v mlin, jo moli kleče tik pred brvjo; prav tedaj pa trhla j brv trešči v globino »in glas iz burkanih vod pride: ,Ura in čas je pri-l šel, človeka pa ni.'« V enakem smislu je po krščansko predelan obrazec »Rojenice so-\ dijo dečku, da se bo obesil« (Kelemina, št. 113) :*! ker se pa obeša »v božjem imenu« (Stepišnik), z izrekom »sveti križ božji« (Jurčič), se vrv ali trta vselej utrga, dokler usodna ura ne mine. i Že v mlajših srbskih in hrvatskih kontaminacijskih inačicah, ki^ smo jih doslej omenili, se je predstava o Sojenicah-Usudah s pravlji-.] cami vred bolj ali manj razkrojila: Sojenice so ljudožerke (Ča j ka-i n^ojv i Ć , št. 86), Sojenice sta zamenjala Kristus in sv. Peter (Čaj k a - i novic, št. 85, enako 88), Sojenice se ne morejo zediniti in razsoditi* mora Uris (Čajkanović, št. 87), namesto Sojenic odloča o usodi i čas, ob katerem se otrok rodi (Čajkanović, št. 85, 88).42 Popolni razkroj pa predstavljata inačici, ki se v prvi izmed njih43 kar sedem i Sojenic sporeče, da se pričkajo »kakor stare babe«, pa jih kraljica! Usud(ov) med treskom in gromom spomni, da so otrokovo usodo do-] ločile že ob rojstvu njegovega očeta (da mu bo 12 otrok umrlo, temu,, trinajstemu, pa se bo dobro godilo), v drugi** so Usude hčere kralj a | Rogača, deček pa, ki so mu usodile, da ob poroki umre, se oženi s če-i trto Rogačevo hčerjo (prim. V a 1 j a v e c2, št. 1; zg. op. 7), pa njenim; sestram in materi uide z magičnim begom: to je bilo zadnjič, da so j Usode komu ob rojstvu sodile, od tedaj so brez sledu izginile. i Inačice, ki smo jih razbrali (niso vse), so pokazale, da se nam bo-' do ob natančnejšem raziskovanju odkrile v pravilnejši podobi ne le j naše bajke, ampak tudi pravljice: spoznali bomo, da naši pred-« niki tujih pravljičnih tipov in obrazcev niso spre- 40 J. M., Novice 1857, 178. *i Inačicama, ki jih navaja Kelemina, Stepišnikovi iz Slov. Bistri- ce, N 1864 288, in Jurčičevi, Zbr. sipisi, prir. Prijatelj, 1, 35—6, je do- dati še tretjo, Stepišnikovi podobno, ki sem jo slišal v svojem rojstnem kraju. Veliki vasi,, žup. Brdo pri Zilji: ko se deček na prekladih (petrih) obeša in meče vrv čez tram, jo hudobec vselej ulovi, na besedo »v božjem imenu« pa s.pet spusti; tako usodna ura mine. '*2 Prehodk temu naziranju kaže Valjavčeva inačica iz Varaždina (SG 1866, 148): » .. . došle su sodjenice i predi, kak je žena porodila, dospomenule su se, aiko bude porodila predi kak bu pol noči, da budu detetu dobro sodile, ako bude porodila po pol noči, da budu zlo odsodile.« « Krauß II, št. 104 po Löwovem zapisu iz Kalnika (XXXVIII). Bosiljak 1864, št. 3, 67—72; po zapisovalcu Filip ovi ću iz Slavo- nije, po Kraußu iz Bosne (pripovedovalka se je od tam preselila v Požego, kjer je bil F. učitelj; n. d. [zg, op. 7], str. XLVI s., k št. 105). 46 Ivan Grafenauer: jemali kar na slepo, ampak da so jih izbir al i in po svoje predelavali, jih v duhu narodnega občestva podomačili. Pripovedke in pravljice o Rojenicah-Sojenicah pa nam s t a v 1 j a - j o t u d i n a 1 o go, ki jo je mogoče tu samo nakazati: ali so predstave o usodnih V. b-jih sploh praslovanské? Povestni obrazci, ki smo jih raz- brali, skoraj brez izjeme niso prave bajke, bajčne pripovedke, ampak pravljice, ki niso prvi vir za versko zgodovino. Kaj pravijo k temu dru- gi, veljavne j ši viri? Najstarejši in najzaneslivejši vir za verstvo starih Antov in Slo- venov ob sredini 6. stoletja, malo pred odselitvijo alpskih Slovenov v novo domovino, j e kratko, pa j asno in določno Prokopijevo po- ročilo :45 »Antje in Sloveni verujejo v enega Boga (theôn héna; Bog = Delitelj, Daritelj) Perúna (tön tés astrapés: Tistega, ki bliska). Stvarnika vsega (sveta in) Edinega Gospoda.« Nato govori o daritvah njemu v čast in pravi: »Usode niti ne poznajo ne, nikar da bi ji pri- znavali kak vpliv na človeka.« V smrtni nevarnosti, če hudo zbolé ali gredo na vojsko, »se zaobljubijo temu Bogu (to theo) za ohranitev življenja« in mu obetajO' daritlve (obete); in če smrti res uidejo, »da- rujejo, kakor so obljubili, pa mislijo, da soi si za obete kupili rešitev.« (Iz poročila se še čuti, kako se Prokopios, ki je poznal pri starih Grkih in orientalcih drugačno vero, vsemu temu čudi.) Ko takoj natlo poroča o nižjih Višjih bitjih, ki jih imenuje demone (ne bogove!), go- vori o vedeževanju, ne pa o prošnjah v življenjski nevarnosti. — « P Г o C o p ii De hello G o t h i c o, III c. 14, ed. D i n d o r f, p. 334—5, Fr. Kos, Gradivo I, št. 33, str. 28. — Prokopios je najboljši bizantski zgodovinar vseh časov in je kot Belizarjev tajnik lahko spoznal verstvo Antov in Slovenov, saj je bilo v Belizarjevi vojski dovolj slovenskih na- jemnikov. O enem sam Prokopios pripoveduje znamenito, za slovensko vojskovanje značilno epizodo z obleganja mesta Auxima, sed. Osimo j. od Ankone (Gradivo I, št. 27): Sloven iz vojske podpoveljnika Valerijana je na Beli- zarjev ukaz ujel (iota iz mesta (zalezel ga je skrit v visoki travi) in odkrilo se je izdajstvo nekega Burkentija. — Drugače sodi o Prokopiju (brez dokaza, čisto aprioristično) A. Brückner, Mitologja slowiaňsika (1918), 36: Proko- pijevo prepričanje o Perunu »nie dowodzi niszego, bo skalkowane jest wedle mi- tologji klasicznej«; o našem mestu pravi str. 108: »Prokopjusz, autor o wielkiem wyksztalceniu i szerokim widnokregu, wprowadzajgc pierwszy z Greków Slor wian na widowni? dziejowq, odczuwal potrzeb? jakiegoš ogólnego ich okrešle- nia, lecz czy mial wobec stálej obojetnošci Greków dla wszystkiego, co nie greckie, jakies osobliwsze žródla? Ze .szkól znal Olimp grécki i wiedzial (to bylo wówczas zdanie powszechne), že bogowie, touosobienie sil przyro- dyd), a že poganstvo wsz^dzie takie same, stqd wywiódl gromowladce-boga najwyžszego i znakomite dlaň ofiary — cale zdanie mógl ámialo wypisač, nie wiedzgc nie o istotnej religji Slowian(!).« Kako pa, da zanika Slovénom in Antom vero v usodo, ko so jo Grki vendar poznali in tudi Sprednjeazijci, in kako, da se Prokopios temu čudi in zato z dokazi utrjuje? — Prevod besedila je Sovretov; natančni razbor \'sega poročila gl. Iv. G r a f e n a u e r, Bog-Daritelj, praslovansko Najvišje bitje, v slovenskih kosmoloških bajikah, Bogoslovni vestnik 1944 (v tisku). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 47 Edini Gospodar nad življenjem in smrtjo je torej Najvišje bitje Perun s priimkom Bog, t. j. Delitelj-Daritelj; uso- do določa torej on sam in samo on. To je še čisto stališče pra- kulturnega, pa tudi še starega pastirskonomadskega verstva. S takim pojmom o Najvišjem bitju so usod- na Višja bitja nezdružljiva. S Prokopi j evim poročilom se uj ema, da tudi najstarejši rcksl. viri, ki govore o poganskem verstvu starih Slovenov, med njimi Nestor j eva kronika, o Rojenicah-Sojenicah, molče. Naj- lepša prilika, da bi se Rojenice-Sojenice omenile, bi bila v Nestor- je v i pripovedki o Olegovi v naprej napovedani smrti. Oleg je sklenil 2. septembra 912 mirovno in trgovsko pogodbo z bizant- skim cesarjem Leonom (Nestor, ed. Miklosich, 16—20). Po poročilu 0 vrnitvi poslancev Nestor nadaljuje (20—1): »Prišla je jesen in Oleg se je spomnil svojega konja, ki ga je bil ukazal krmiti, pa se ni nikoli nanj posadil. Kajti vprašal je bil nekoč vedeže in čarovnike (volchov^ 1 kudesbnik-b): »Od česa (prav za prav: kogo) mi je umreti?« In eden izmed čarovnikov mu je rekel: »Knez, konj, ki ga imaš rad in na njem jezdiš, od tega boš umrl.« Oleg je to premislil (priim-b Vb ume) in rekel: »Nikoli več se nanj ne usedem in ga odslej tudi ne pogledam ne.« In ukazal ga je krmiti in mu ga nikoli več ne pripeljati. Prebil je nekaj let, ne da bi bil to storil, dokler ni šel (907) nad Grke. In ko se je vrnil v Kyjev, je prebil štiri leta. Peto leto pa se je spomnil svo- jega konja, ki so vedeži rekli, da bo od njega umrl. Poklical je stare- šino konjarjev in mu rekel: »Kje je moj konj, ki sem naročil, da ga krmite in oskrbujte?« Ta je rekel: »Umrl je.« Oleg pa se je zasmejal in ukoril čarovnika, rekoč: »Torej govore vedeži neresnico in vse to je laž; konj je umrl in jaz sem živ.« In ukazal je osedlati konja: »Da pogledam njegove kosti.« Prijezdil je na kraj, kjer so ležale njegove gole kosti in gola lobanja. Zlezel je s konja in se zasmejal, rekoč: »Ali naj od te lobanje umrem?« In stopil je z nogo na lobanjo. Pa je šinila iz nje kača in ga uklala v nogo. Od tega se je razbolel in umrl. O Rojenicah in Sojenicah torej niti besedice. Poročila se pojavljajo šele v rokopisih 14. stol. (ker so to prepisi, so lahko za eno ali dve stoletji starejša). Pa še viri 14. in 15. stoletja ločijo p r a sjjo v a n sk o porodno in rodovno Višje bitje Roždanico (v ednini) 46 in Roždanice = Soj enice (v množini). ■'"N. Tichonravov, Slova i poučenija, napravlennyja protiv jazy- | českich verovanij i obrjadov Letopisi russ. lit. i drev. IV (odd. III. Smes'), i a) Predislovie (iz rkp-a novgor. Sofijske bibl. št. 1262, 14. stol. — Okrajšave so tu in v sledečem razrešene, črka % na koncu izpuščena), str. 88: nestorii ieretik nauči trjapezu klasti rožanicnuju, mbnja boiicju človekorodicju. — b) N. d., ■ št. III. Slovo sv. Grigorija (Bogoslo v ca, t. j. sv. Gr. Naziansikega) iz Paisijevega sbornika Kirillo-Belozerskega monastira, rkp. spb-ške Duhovne' 48 Ivan Grafenauer: Razloček j e ta, da se Roždanica omenj a navadno v zvezi z m o 1 i t - ■ vijo in daritvami, Roždanice (Rožanice, tudi že Roženice) pa v j zvezi z mizo (obloženo z jedil i) .47 Neredko pa oboje zame-; njavajo — z obojim se veže rodovno Višje bitje Rod — in o obojih- akademije št. 34, 14. stol. (v oklepaju: št. IV iz rkp-a novgor. Sof. bibl. št. 1295, 15 stol., št. V iz rkp-a Kirillo-Beloz. mon.. Duh. akad. št. 43/1120, 17. stol); III, str. 97: otkuduže — t. j. od Kaldejev, Saracenov, Bolgarov, Turkmenov — izvy- lioša eleni k las ti tr e b y atremidu (!) i a r t e m i d e, rekše rodu i rože- nice, taciiže igypijane (V, str. 104: otnuduže izvykosa [IV, str. 100: oltuda že naćaša] ellini klasti treby [IV. stavili t r j a p e z u] rodu i roženicam [IV ro- ža nie j am], tače egiptjane). — Artemlda je bila kot Eileithyia Grkom res porodno božanstvo. »Treba r o ž a n i c i« in »t r a p e z a r o ž a n i c a m« se dosledno ločita v dveh spisih v Paisijevem sborniku 14. stoletja (gl. op. 46), v »Slovu neko- jego Christoljubca« (Tich I), podobno v »Slovu sv. Grigorija Bog o slov C a« (gl. op. 46; v tem je ena napaka, pa je v drugem rkp-u po- pravljena) . Slovo nekojega christoljubca, Tich. I (v oklepaju Tich. II iz rkp-a novgor. Sofijske bibl. št. 1285, 15 stol.) — a) I, — (II, str. 94: to sutb ido- toslužiteli, iže stavjatb trjapezu rožanicam, korovai moljatb vilam i ognevi pod ovinom [prim. sp. b] i pročee ich prokljatbstvo). — b) I, str. 90: ž e rt v y i d o - Ibskija (II, str. 94 vsja žertva idolbskaja), eže (II iže) moljatbsja ogneve podvinom (II -i; om. p.) i vilam i mokoši (II -ibji) i simu i rbglu i pe- runu i (II om. adhuc omne i,' hic add. ch'brsu) rodu i rožanice (II -cjam) i vsem tem iže sui tem podobni (IV i vsem prokljatym bogom ich). — c) I, str. 90: ne tako že zlo tvorim prosto no i mešaem nekii cistyja molitvy so pro- kljatym molenbjem idolbskim, iže stavjatb liše kutbja iny trjapezy zakonb- nago obeda, iže narečetbsja bezakonbnaja trjapeza, menimaja rodu i rožanicam (II, 100—1: om. zlo tv... rožanicam; quo loco add.: pro- stotoju zle služim no smešajem s idolbskoju trjapezoju trbsvjatyja b(ogo- rodi)cja so rožanicam i) v prognevanbje (II -ije) bogu. Slovo sv. Gregorija Bogo s love a. Tich. III (v oklepaju V in IV kakor v op. 46). — a) III in V: — (IV, str. 99 [prim. Slovo n e k. c h r i s t o 1 j., a-b]: tem že bogom trebu k I a d u tt i tvorjatbi slovenskyi jazyk, vilam i mo- košbi, dive, perunu, ch'brsu, rodu i r o ž a n i c i, upiremb i beregynjam, i pere- plutu i ver'btjaćesja pbjut emu v rozech i ognevi svarožicju moljatsja i navbmb m-bvb tvorjatbi v teste mosty delajutb, i kolodfme.) — b) III, str. 97: ot tech (V, 104: add. -že drevle) izvykosa (IV, 100: add. drevle) chaldei. (IV add. z) načaša treby tvoriti velikyja (V -ky, IV: om, v., h. 1. add. svojima bogoma) rodu i rožanicam (IV rožanici!), poroženbju (IV po togo rož., V po rož.) proklja- tago (IV & V add, i skbrnbuago) boga (IV add. ich) osirida. — c) Gl. op 46 b (hiba v III & V treba rožanicam je v IV popr. trjapezu rožanicjam). — d) III, str. 97: takože (IV & V h. 1. daže) i dosloven doide se slov(o) (IV & V om. s. sl.) i ti (IV & V h. 1. se [IV add. že] slovene [V -i]) načaša treby klasti (IV h. 1. trjapezu staviti!) rodu i rožanicam (IV -jam) preže (IV pereže) peruna boga ich. — e) III, str. 97: no i none (IV nynja [V -e]) — i. e. »po sv. krbščenii« — po ukrainam (IV add. ich) moljatbsja emu prokljatomu bogu (IV add. ich) perunu i chorsu i mokoši i vilu (IV -am, V -om) i (IV no) to tvorjatb (IV add. aky) otai. sego (IV add. že, V -že) ne mogutbsja lišiti (IV add. načenše v po- ganbstve daže dosele )prokljatago (IV add. togo) stavlenbja vloryja trjapezy na- recenyja (IV om. n.) rodu i rožanicam (IV -jam, V -žiic-). j Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 49 govore v množini; roždanica je poleg gr. genethlmkon (iže polučaj verujuh i v rod'bslouije, rek-hše v rožanica) tudi že gr. heimarmene »usoda«.48 Tudi v starogrškem verstvu more človek še slediti, kako se je vera v usodna božanstva šele sčasoma razvij ala. Homer pozna samo eno Usodo, Moj ro,49 in ta Moira, prav za prav moira »usoda«, je božja volja, božja odločba (Od. XI, 292, theu moira, III, 2ß9 moira theön)ßo življenje in smrt je v Zeusovi roki, v roki Najvišjega bitja (drugi bogovi zmorejo samo to, kar se ujema z njegovo voljo). To izražajo Agenorjeve besede, ko na strani nevidnega Apolona gre nad Ahila in si sam prigovarja (Homer-Sovre, Iliada, XXI, 568-70, str. 160): »Tudi njegovo telo ranljivo je ostremu kopju, eno zgolj dušo ima, umrljivo po ljudskem je mnenju, pač pa Kronides daje, Zeus sam, mu slavo ponosno.« Isto izraža Priamos, ko prosi sina Hektorja, naj nikar ne hodi nad Ahileja (Homer-Sovre, XXII, 59—61, str. 163): K temu se usmili i mene, ki kljub nesrečam še diham, beden trpin, ki me oče Kronides, na pragu starosti, s trdo bi uničil usodo,*^ ko toliko videl sem zlega!« Toda usode Hektorjeve pred končnim boj em Z e u s ne odloči kar po svojem preudarku, temveč prepusti odloči- tev tehtnici in žreb oma (Homer-Sovre XII, 208—13, str. 165), ki odločita seveda tako, kakor je on sam od vekomaj o d s o d i 1. Tako se je Moira s poosebitvijo (hipostaso) odcepila od Najvišjega bitja kot posebno Višje bitje. Homer j eva edina Moira se je pri He- siodu že potrojila. Usoda (odločena po vseh treh Moj rah) stoj i ne le nad bogovi (kakor že Zeusova volja), ampak tudi nad Zeu- som samim. Teogonija pa kaže še na njen izvor: Mojre so hčere Zeusove in Themistine, t. j. hčere Najvišjega bitja in njegove pooseb- ljene Pravičnosti, so torej prvotno pravične odločbe Najvišjega bitja. Mlada trojica Mojr, Zeusovih hčera, je tudi v nekem razmerju do starejše trojice Zeusovih hčera, E r i n i j, pooseblj ene kaz- novalne Pravičnosti Najvišjega bitja. — Vera v Usodo dasiprav so jo Grki v svojo mitologijo organsko včlenili, je prišla h Grkom od dru- god: doma je v verstvih visokokulturnih narodov Sprednje Azije in Podatki pri Miklošiču, Lex. Paleosl., 802 s. v. roždanica. 4" Kadar govori Homer o Usodi v m n o ž i n i, je to le poetična poosebi- tev. Gl. II. XXIV, 49 (v Ajpolonovih ustih, jeznega zaradi Ahilejevega skrunjenja Hektorovega trupla): »vztrajnega (drznega?) so duha vsadile usode človekom« — kakor da ima vsak človek svojo poosebljeno Usodo. 5» Tudi Germanom je skupna samo ena Norna: Urd-Wurt-Wyrd; drugi dve, Werdandi in Skuld, sta mlad nordijski dodatek. 51 V izvirniku aise en argalee; alsa (ajt-ja) = moira »usojeni delež«, »od bogov odločena usoda«. 50 Ivan Grafenauer: j e te narode tam preživela (Mohamed). Celo pripovedka o Oj- dipu je kakor njegov rod (praoče mu je Kad mos) sprednjeazij^ skega porekla. Tudi k Slovenom je prišla vera v usodna Višja bitja od dru- god. Vse kaže da od Grkov. Iste poteze, kot v starogrškem verstvu Mojre, kažejo tudi Roj enice-Soj enice v naših narodnih bajkah in izro- čilih. Le malo po krščansko pobarvana ka j kavsko^slovenska bajka o Rojenicah-Sojenicah«^^ pravi, da so tri Sojenice VUe; Bog jim je naj- prej naročil, naj pazijo na ljudi (Adamov rod), da bodo prav živeli. Ko so se izkazale »poštene i čiste ženske«, jim je dejal: »... dajem vam od vezda toju moč, da budete nad drugemi vilami imele gospo- darstvo i bole na ljudi pazile, i budete od vezda ljudsku decu sudile i postanete sud j enice i nebeske vile te budete morale biti pri porodu sakoga deteta i njemu odsuditi, kaj bu ž njega i kakvom smrtjom hude mrl; tu vam dajem vlast, da kajgoder komu budete odsudile, to mu ja prepustim,i budete imele takvu moč, da budete mogle j edno- mu človeku odsuditi kakvu goder smrt i živlenje.« Štajersko izročilo pravi celo: »Oblast imate nad življenjem in smrtjo, jaz sam ne s_to jim v i š e.« Rojenice so torej božje pooblaščenke, nekake božje duhovne hčere, podobno kakor Mojre; čisto grška je poteza, da še Bog sam (po svoji odločitvi) ne stoji \aše. Po Trstenjako^d pripovedki (Kelemina, št. 109 II) imajo tudi nalogo Erinij: »Sojenice sodijo človeške krivice.« Vera v usodna Višj a bitj a j e morala priti k Slovanom še ob koncu praslovanske dobe. Pridružila so se, kakor smo vide- li, staremu porodnemu in rodnemu Višjemu bitju Rodu in Roždanici (Rodjanici); v tej zvezi pa se je ohranila samo na skrajnem jugoza- hodu pri Slovencih (nekoliko še pri Kaj kavčih) in na skrajnem seve- rovzhodu (v strus. spomenikih). Povsod drugod so se Rojenice morale umakniti mlajšim vplivnim valovom; na njihovo mesto so stopile So- jenice, Sudičke, Usude, Narečnice, še bliže izhodišču pa so jih nado- mestile Orisnice in Ermenke pa moški Oris in Usud. Zusammenfassung. Die slowenischen Mythenmärchen von den Geburts- und Schicksalschwestern (Rojenice-Sojenice). Aus dem wesentlichen Unterschied zwischen Sage und Märchen folgt, daß nur echte Mythen (religiöse Sagen) als primäre Quellen zur Religionsgeschichte und Mythenforschung angesehen werden können, Märchenmythen aber nur, in- sofern die Gestalten und Züge aus alten, echten religiösen Sagen enthalten, was aber für jeden Einzelfall durch alte, echte Mythen zu belegen ist (bloße meteoro- logische und astrale Analogien sind wertlos). 52 Kajkavsko izročilo: Valj a vec, SG 1866, 24—5, iz Zamladinca pod Kalnikom, št. 1; spodnještajersko izročilo: R. Reichel, Mitteilungen d. hist. Vereins f. Steiermark XX (1873), 18—26, nav. Jos. Mal, GMS XXI (1940), 18. Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 51 Die vergleichende motivisch^stilistische, literatur- und kulturgeschichtliche Nachprüfung der slowenisch-kajkavischen Volkserzählungen von den drei Geburts- und Schicksalschwestern (Rojenice-Sojenice) ~ mit Heranziehung der čaka- visch-štokavischen und südmakedonischen — ergibt, daß sie zum größten Teil weitverbreitete nichtreligiöse Sagen- und Märchentypen darstellen. Mit Vorliebe verwenden sie den aus der ödypussage und dem König-Agibmärchen bekannten novellistischen Zug, daß die von der Prophezeihung Bedrohten gerade durch ihre Vomkehrungen, die Erfüllung des Schicksalspruchs unmöglich zu machen, dessen Verwirklichung ermöglichen. Die einfacheren, mehr sagenartigen Motivformeln, in denen das Schicksal nicht wegen, sondern trotz der Versuche, ihm zu entgehen, eintrifft, sind aber fast durchwegs mit christlichen Motiven durchsetzt, in christlichem Sinne um- gearbeitet oder in kulturelle Verhältnisse versetzt, die in keiner Weise mehr urslawisch sind. Die zwei drei Sagenreste, bei denen das nicht zutrifft, sind eine viel zu schmale Grundlage, um darauf den urslawischen Charakter der Mythenerzäh- lungen von den Rojenice-Sojenice aufbauen zu können. Die erhaltenen geschichtlichen Quellen weisen sogar darauf hin, daß selbst die Vorstellung der Rojenice-Sojenice nicht urslaw. ist. Prokopios (De hello Gothico III, o.) 14, ed. Dindorf, p. 334—5) — seine Glaubwürdigkeit wird ge- gen A. B r ü c k n e r bewiesen — berichtet (Mitte d. VI. Jh.) im Abschnitt über die Slovenen und Anten von ihrem Eingottglauben, von ihrem Höchsten Wesen, das sie den Donnerer (wohl Perun) benennen und als den Schöpfer und alleinigen Herrn der Welt verehren, aber auch als den einzigen Herrn über Leben und Tod. Ausdrüciklich sagt er, daß sie vom Schicksal (d. h. von einer Schioksals- gottheit) überhaupt nichts wissen, geschweige denn an irgend eine Macht des- selben über den Menschen glauben. Das ist noch echt urkulturlich, aber auch noch altindoeuropäisch. Denn auch bei den Griechen und Germanen kann man die Entwicklung des Schicksalsglaubens noch verfolgen: bei Homer nur eine Moira als Personi- fikation vom Willen des Zeus oder der Götter, nur eine gern ein germanische Norne; bei Hesiodos drei Moiren, nur bei den Nordgermanen drei Nomen. Noch Nestor (12. Jh), der doch die Sage von Olegs Tod (912) erzählt, in der die Prophezeihung eines Schamanen sich in seltsamer Weise erfüllt, weiß nichts von Schicksalschwestern. Die ersten Berichte stammen erst aus ru.ss.- kirchenslawichen Predigten wider den heidnischen Aberglauben aus dem 14. und 15. Jh. (die Vorlagen sind wohl ein zwei Jh. älter), aber auch sie unter- scheiden noch die urslawischen Geburtsgottheiten, den Rod und die Roi(d)a- jdca (Ez.), von den Schicksalschwestern Rož(d)anice (Mz.). Die regionale Ver- breitung der Vorstellung von den Rojenice-Sojenice und ihrer Namen deutet darauf hin, daß Vorstellung und Glauben von den Griechen stammen, erst nach der Mitte des VI. Jh. zu den Slawen gekommen sind und sich dort der urslaw. weiblichen Geburtsgottheit angeschlossen haben. 0 piri in ženitovanjskem kruhu France Kotnik Pira, njeno ime, domovina in razširjenost Ko sem popraševal po piri, sem se uveril, da mnogo ljudi ne pozna več tega žita. Pleteršnik navaja, da je pira der Spelt, der Dinkel (triticum spelta). Deminutiv pirj evica je znan že Dalmatinu, Megiserju in Alasiu da Sommaripa. Znana je tudi po Gorjanskem na Krasu. (Erj., Torba). V Goriških Brdih pa je pira p u 1 j k a. Simon Rutar pa jo imenuje polko. 52 France Kotniik: Na Goriškem sejejo v nižini piro ali »polko«. (Letni pridelek GOOOM.)'^; Znan je tudi izraz ječmenika, ki ga navaja štrekelj,^ Spellweizen, Tri-] ticum spelta (pri Fari). V hrvaščini je moškega spola: pir, gen. pira.; Besedo poznajo tudi drugi slovanski jeziki: ruski ntipeii, češko pyr, polj-■ sko perz. »Uize biskup ikruha od pira« (I. Držić^ 202). V Istri in Splitu je ; tudi mase. pir, gen. pira.^ Pa tudi pri nas Slovencih je navaden masci pir (Cig., Tušdk, B., vzh. št., Caf.).* GršJco πνρύς, lit. pQrai. Kmet, ki je prideloval piro, je P i r e c , pirjevico pa P i r j e v e c.*^ i Pir (pira) in pira (-e) sta istega korena ko pirh, pirih, piruh, ki so j imenovani po rdeči barvi. To so rdeče pobarvana velikonočna jajca, pome-i nijo pa tudi živino, ki je rdeče ali rdečkaste barve. Gršk. πυρύς = pira je i istega korena, kakor tudi πνρ, πυρύς, cf. nem. Feuer, stvn. fuir, od korena! pa čistiti, sor. lat. purus. Po barvi ognja: πυρρός^ ognjene barve, rjav, j žareč (rumeno) rdeč Ν T.^ Pira je bila potemtakem rdečkaste barve. Med j 1 R u t a Γ S., Pofenežena grofija Goriška in Gradiščanska. 1892, str. 70. 2 štrekelj K., Jezikoslovne mrvice. LZ 1889, 101. 3 Maretić, Rječnik IX, 861. ^Schödlerjeva knjiga prirode. IV. del. Botanika, z 240 podo- bami. Poslovenil J. T u š e k. Ljubljana 1875, str. 121. 4a Kakor je tisti, ki je prideloval veliko pšenice Pšeničnik, ta pa, ki je prideloval rž, R ž e η ali R ž e č η i k, ječmen: Ječmenik, oves: O v s e η i k, ki pa je imel minogo žita, je bil Žitnik, ta, ki se je bavii z lanom, je bil L a - ninšek. Na Gorenjskem so nekoč poznali lanovko ; to je bila dekla, ki je prišla spomladi v službo. Dobila je za zaslužek kos njive, kjer je pridelovala lan in si na;pravila oibleiko. (Poročilo župnika F. S. Fi-nžgarja.) Kmet, ki je sejal mnogo prosa, je bil Prosen. V Stražišču pri Guštanju Prosen, gein. Pro- sena,. Na Tolstem vrhu pri Guštanju sta tudi dva Lečnika, Spodnji in Zgor- nji L e č η i k. Ime kaže, da sta sejala mnogo leče. 5 D o k 1 e r - Β r ez η ik , Grško^slov. slovair, str. 677 in 678. Priključujem etimološko raizlago univ. prof. dr. Fr. Ramovša: Ćeš. pyf „glühende Asche" : pyriti se „zardeti". * pur — „rdec"; isto kaže koren: pyro, ki je isto kot lit- purai „pšenica, ozimina", letsko puri in staroprusko pure pa po- menita „ljuliko", dočim je grško πνροΐ „pšenica", dalje še πνρήν-ος „jedro, koščica v sadovih" (prim. nem. Äbrn in iz istega korena Kern; prevojno razmerje * grn-: *gren-; slov. zrno). Grško πνρ, πυρός „ogenj" se veže kot starovnem. fiur, Feuer; umbrijsko pir, arm. hur z besedami, ki imajo tudi koren * pü-, ali obrazilni konzonant je -n- t. j. * p5(u)n- ali po drugih * puon- v gotskem fön, gen. funins, staroprusko panno in nem. izpeljanka Funke, srednjevisokonem. pa vanke (zopet prevojne stopnje vokalizma). Da je -r- ozir. -n- obrazilni in ne korenski element, zato priča sanskrtski glagolski koren * pü- „žareti, plamteti, ožarevati' in adj. pava-kä „svetel, jasen, čist"; pavana „isto"; pütäs „čist" itd. zopet dalje vezano z lat. purus, putare (koren bi bil * peua-, ' pou- pü- po prevojnih stopnjah). V glavnem se misli, da je πνρ : fen že rezultat generalizacije prvotnega enot- nega imena, ki je v fleksiji imelo zdaj -r- zdaj -η-, kakor n. pr. grško νδωρ, gen. ύδατος iz * üdn-to-s ali pri posplošenju že razmerje staroislandsko vatn proti stvn. wazzar; kar navaja Meillet, Mem. de la Soc. de Lingu. XXI. 250 proti temu, ni dovolj prepričljivo. Ali sta * pur- „rdeč" in * pür-o- „vrsta žita" ista beseda in ta zopet isto kot * pur- V πνρ, purus? Odločitve ne more dati glasoslovje, marveč pomenoslovje — tu pa gre morda le za ugibanje te-le vrste: * pur- „ogenj", „žareti" —► žrjavica (češ. pyr) —> žareč, goreč, rdeč (pyriti, pirh) —► rdečkasto, rjavo, svetlo sc. žito (pyro) ali tudi plevel. Os- novni koren bi bil * pü (gl. gori sanskrt), „žareti', z obrazilom -n-: * pur- in to se je smatralo že za nov koren, ki je služil za nove izpeljanke. Možno bi bilo, dokazano pa le ni, ker pomenoslovje nudi precej svobodno pot razmišljanja, t. j. ugibanja. 53 O piri in ženitovanjskem kruliu Pira vrstami pire našteva Metzger J.® tudi rdečo piro (rother Speliz), ki se razhkuje od drugih samo po rdečih zunanjih me- kinah.' Kaj pa polj ka, od kod to ime? Pisati je treba o, torej poljka in ne puljka, kakor je ime zapisal Erjavec. Zakaj? Poljko je izvajati iz lat. puls, pultis, ki je močnik, narejen iz pire. Staroit. pol t a, močnik, engad. put, stfrc. poJ, norm. pu. Ital. p o 1 tricchio, močnik, frc. pouture zdrob za pitanje živine.^ Trste- njak (Slov. Glasu. XII, 1866, 402) navaja za piro tudi izraz gobino, ki se sliši na hrv. meji. Pomeni pa tudi žito vobče, fruges, frumentum. V pomenu izobilje jo pozna tudi cksl. Izva- jali so jo iz got. gabei, gen. gabeins = bogastvo (Berneker, Etym. Wb. 316; Kelemina, Pravne starine GMDS 1939, 59). Erja- vec je v Vršnem pod Krnom zapisal za piro tudi izraz p o 1 ž a n a. (Plet.) Tudi Janežič Bartel, Deutsch slov. H. Wb. 5. A., 654 navaja ta izraz. Pirika in pirnica, triticum (agropyrum) repens, pa je plevel. Etimološko spada tudi k piri. Kje je domovina pire, ne vemo. Kar se o tem trdi, so zgolj podmene in ni znano, kje so jo najprej pridelovali. Nekateri mislijo, da se je že za časa brona začela v alpskih deželah kulti- virati pšenici sorodna pira. To mnenje podpirajo z najdbami nekaj zrn in klasov v Švici, ki so baje pira. Mislijo pa, da je prišla iz vzhodne Evrope, a v Sredozemlju je bila obče razšir- jena," tako v Rimu in stari Greciji. Pira se imenuje lat. far- faris, od tega farina, moka. Pred uvedbo kruha je bil v sta- rem Rimu močnik iz pire (puls, pultis) poleg polente iz ječ- mena običajna jed. Rž so smatrali v starem Rimu za plevel, oves so sejali za živinsko krmo, ječmen so sicer uživali, toda menili so, da je posebno za delavce in vojake premalo redilen. Ostaneta še pira in pšenica. Piro (far) so kultivirali v najstarejši dobi. žita pa niso mleli, ampak so ga tolkli s tolkačem v lesenih možnarjih, iz tega zdroba, ki še ni bil fina moka, iso kuhali močnik, ki je vedno ostala narodna jed Italijanov. Sužnji, ki so tolkli ali stopali piro in pšenico, so se imenovali pinsitores ali pistores. Tako je bilo v Rimu v najstarejši dObi. V tej dobi je pira bila gotovo že razširjena po vsem Sredozemlju. Grški geograf St r abo (okoü 63 pred Kr. do 19 po Kr.) piše (7,, 5, 4) o Japodih, keltsko-ilirskem mešanem narodu v gorovju ilirske dbali, da živijo od pire in prosa.i" Calwei-i^ trdi, da je domovina pire najbrž Kavikaz, v glavnem pa Perzija, če bi siklepali po besedi, bi lahko trdili, da je k nam Slovencem prišla pira po dveh potih. Ena vodi iz vzhoda. Ker pa je pira vseslovanska beseda, smo jo poznali že v pradomovini ter jo prinesli s söboj. Druga pot vodi iz Italije k primorskim Slovencem, kjer je znana pod izrazom poljka. 8 Europäische Cerealien in botanischer und landwirtschaftlicher Himicht bearbeitet von J. Metzger. Heidelberg 1804. Str. 29. ^ 0 etimologiji prim. tudi: Hehn V., Kulturpflainzen und Hausthiere. ü. izd., Berlin 1894, str. 536, 538—539. 8 M e y e r-L ü bk e , Romanisches etym. Wb. 1911, 511. Lat. ü je že v staroit. prešel v o, pa tudi v it. je ostal o. Prim. pulvis, -eris, it. polvere. " Majcen G., Zgodovina domačih živali in pitomih rastlin. 1927. Str. 43. 10 Hehn V., Kulturpflanzen und Hausthiere, str. 544. " C a 1 w e r C. G., Deutschlands Feld- und Gartengewächse. 1852, str. 50. 54 France Kotnik: V urbariju iz Prema na Notranjskem iz I. 1498. se imenuje med dajatva- mi kmetov tudi pira (steltz).!^ Tudi na štajerskem se je oddajala od pire desetina oz. kazen (Steierm. Urbare CXI — Kelemina, Pravne starine GMDS 1933, 79). Dalmatin, Megiser in Alasia da Sommaripa poznajo piro. Za konec 17. stoletja je izpričana po Valvasorju. O meščanih v Kastvu poroča, da jedo rasikav ikruh iz pire (3. zv., 2. d., str. 51): »essen ein gar grobes Brod von Spelten und dergleichen ...« in o Mošenicah v Liburniji pravi, da je tam med kamenjem in skalovjem malo žita in da nič ne raste kakor pira, sorgho in oves;, pa še tega malo (ib. str. 380). O pa- zinski grofiji poroča, da ima vsako mesto in vsa'k trg kovača, ki brusi srpe, kose in popravlja motike; za vse to delo dobiva letno določeno količino (starec) pire in ovsa, oboje tudi dobi od tistega, ki mu vse leto nič ne po- pravlja (3. zv., 2. del, str. 376). Ta poročila se nanašajo na Istro in primorske kraje. Kruh od pirjevice se imenuje t er n jak (Gorjansko na Krasu), a v Skriljah pod čavnom se kruh od mešanega žita imenuje t i r n i k.^^ ^tj-giij^ejj jg zapisal za kruh iz pire izraz t i r n j a k. Vsi ti izrazi so s Krasa. Pira pa je bila razširjena tudi na Kranjskem. L. 1854. je pisal Janez Zalokar^*: »Pira ima zrna v luskinah. Je manj občutljiva od pšenice in zelo plenja. Pri nas jo zelo opuščajo, na Nemškem pa jo še zelo sejejo. Ozimna je boljša od jare. Ozimna se seje v prvi polovici septembra, jara pa takrat kakor jara pšenica.« Po katastru za Kranj (v veljavo stopil 1844, davki po njem 1847) je bilo posejano: pšenice (ozimne in lare) . . . 49.868 oralov Ijoruze .......... 5.280 oralov rži (ozimne in jare)..... 39.203 , prosa........... 21.059 ječmena (ozimni in iari). . . . 21.017 „ ajde ........... 72.126 ovBa........... 40.159 „ pire............. 958 Izmed žitaric so že takrat najmanj sejali pire. Pridelek na Kranj- skem po katastru je bil 11496 vaganov; na 1 oralu se pridela 12 va- ganov pire, pšenice 8—9, rži 8—9, ječmena 12, ovsa 14 vaganov.i^ Iz 1. 1840. imamo poročilo podružnice štajerske kmetijske družbe iz Brežic^" Na področju te podružnice, ki je segala na severu do črte Zidani most, Podsreda, Podčetrtek, Kozje, so pridelovali povsod v precejšnji meri tudi piro. Ozimno piro sejejo tu okrog Male Gospojnice, jaro pa kmalu po Svečnici, ali pa vsaj do konca februarja. Na 1 oralu znaša posevelk 3 va- gane (Metzen). Obe vrsti pire se žanjeta od 15. junija do 15. julija, v goratih predelih kasneje. Od tega časa je minilo že čez 100 let, a pira tam še ni izumrla. Sejejo jo še v vsem šmarskem okraju. Na Planini in v okolici pravijo, da je pira »p r vo žito , ki lakoto ubij a,«^^ ker zgodaj dozori in daje zato prvi kruh. Razširjena je v Polju, na Sedlarjevem, v Brezovcu, Lastniču, v Bu- čah in v Sv. Petru pod Svetimi gorami. Največ pire je v Lastniču in Bre-, 12 Vicedomski arhiv, fasc. I 58, v Deželnem arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Tu je naveden tudi Steltz Robot, robota ob setvi ali žetvi pire? 1" Erjavec F., Iz potne torbe. LMS 1880, 195. 1^ Z al ok ar J., Umno kmetovanje in gospodarstvo. V Ljubljani 1854, str. 91. 15 Isti, n. d. str. 374. 1" Beschreibung des landwirtschaftlichen Zustande« der Filiale Rann. Ver- handlungen und Aufsätze. 39. zv., Graz 1840, str. 127—132. " Poročilo ravnatelja Ivana Gračnarja. 55 O piri in ženitovanjskem kruiiu zovcu. Tu jo sejejo največ kočarji.^** V šent Petru pod Svetinu gorami se-j jejo zelo mnogo pire, posebno kočarji. Obrodi med vsemi žitaricami naj- bolje. Rabijo jo za kruh, premožnejši pa tudi za zamet. Luskin ne odstra- nijo. Moko presejejo, a se ne da posebno čistiti. Siromašni pa jo pozimi-; luščijo, izluščena jim nadomestuje pšenico. Tudi na Bizeljskem, v Podsredil in Polju je znana. Za zamet pa je ne presejejo na sitni, da da dovolj otro-■ bov. V prvi svetovni vojni je v začetku uradno niso zapisovali, talko da pire ' ni bilo treba oddajati. Zato so kmetje začeli sejati več pire. Sčasoma pa je; gospoda le spoznala, da je pira tudi žito in je tudi njo zahtevala za oddajo.^* ; Okoli Rake, Bučke, škocijana in Sv. Duha sta najbolj razširjena pira in j ječmen. To so sami vinorodni kraji. Tam so sejali piro še 1. 1921. Posebno' jo sejejo taki, ki imajo veliko družino, ker je rodovitna in daje dovolj žita. \ Z njo mešajo ajdo, pšenico in koruzo za zmesni kruh. Zrnje zmešajo žel jeseni, da imajo za vso zimo za v mlin. Ko se pa spomladi začne delo v; vinogradih in na polju, uživajo sorščico, ki jo tudi skupaj sejejo, drugi pa i jo zmešajo šele po mlaČAd. Kjer pa nimajo drugega žita, pa sama pira i služi za vsakdanji kruh. Oblodo (otrobe) doibivajo prašiči, ker je tam pra-i šičereja zelo razširjena. Vozijo jih v Novo mesto, kjer je vsak ponedeljek; sejem za prašiče, vsak mesec enkrat pa tudi za živino. Na Krškem polju pa i boste redko našli piro. Tam sejejo pšenico in rž in imajo soržičen kruh.^"; Kaj pravi statistika? Avstrijska statistika iz 1. 1911. in 1913. pravir^^i Jugoslovanska statistika za leto 1920. pire v Sloveniji nima izkazane. Pridelala pa je Srbija 34.277, Hrvatska 20.562, Bosna 33.044, Vojvodina 12.589, črna gora 205 in Dalmacija 4909 q pire. Največ q na ha je dala Vojvodina, namreč 10.49, dočim je Črna gora dala na ha le 4,27 q. Poročilo Albina Podjavorška, učitelja, ki je leta 1931. v teh krajih popi- soval žitarice. Poročilo Zorenča Alojzija iz Sv. Petra pod Svetimi gorami. 20 Poročilo Pintariča Ivana iz Rake pri Krškem. 21 Statistisches Jahrbuch des ki. k. Ackerbau-Ministeriums za I. 1911. in 1913. 56 France Kotnik: Statistika ministrstva poljedelstva in vod za 1. 1921, str. 11. izlkazuje: Posejana površina Uničena površina Požeta površina Na ha Skupna žetev v q Srbija 5745-06 ha 349-03 ha 5396'03 ha 5-44 29-397 Hrvatska 4732-— „ 4721-— „ 4-98 23.529 Bosna 5489— „ 148-- , 5341-— , 6-70 35-797 Vojvodina 1556-74 , — 1556-74 , 7-34 11.443 Slovenija 412-70 , — 412-70 , 10-13 4.182 Dalmacija 1304-30 , — 1304-20 , 703 9.176 Črna gora 43-77 , 2'— , 41-77 , 5-06 212 Statistika za 1939. ima številke za posamezna okrajna glavarstva:^ Okraji Posejanih ha Požetih ha Skupaj v q Na ha Brežice 104 102 1096 107 Kranj 4 4 21 5-2 Maribor, desni breg 15 15 183 12-2 Murska Sobota 2 2 17 8-5 Novo mesto 2 2 27 13-5 Ptuj 2 2 26 13-- Šmarje pri Jelšah 138 134 1200 9-— V drugih 17 dkrajih v Slloveniji pire niso pridelovali. Kakor pove sta- tistika, jo pri nas najbolj pridelujejo v brežiškem in šmarsikem oikraju. Iz teh dveh sem navedel zgoraj tudi ustni poročili gg. Pintariča in Zorenča. Pira je žito, ki polagoma izumira. Sosedna Koroška je nima več, tudi na Tirolskem je ni. Sejejo jo tam, kjer primanjkuje kruha, gojijo jo ubožnejši sloji, kjer pa jo sejejo premožni, jo rabijo za met za svinje. Tako je menda tudi v Vojvodini, kjer je dosti pšenice. V prejšnjih časih so pire mnogo sejali v sredozemskih deželah, v Švici in južni Nemčiji, toda izginja in izgublja na vrednosti kot krušno žito. še zeleno, mlečno zrnje pire v južni Nemčiji sušijo in ga kuhajo v juhi, ki jo povsod čislajo (Grunikemsuppe).^^ Piro so v Nemčiji že sredi 13. stoletja močno sejali. Glede zemlje je ta rastlina manj občutljiva kakor pšenica. Zemlja za njo ne sme biti preveč gnojena. Ozimna pira se žanje avgusta. Po milačvi odstranijo luskine na posebnih mlinih, na strojilinih milinih, nakar dado zrnje šele mleti. Pira daje prav ddbro moko, iz zrnja priprav- ljajo v Švici tudi zdrob. Slama je slabša kakor pšenična. Pire je več vrst. 1. Bela pira, ozimna in jara. Gojijo jo na švabskem in v kantonu Bern. Ta daje najlepšo moko. V Švici je zllaSti priljubljeno zeleno izrnje. še zelene klase porežejo, preden se je razvila beljalkovina, nato ga posuše, omlatijo in strojijo. S tem zrnjem trgujejo. 2. Rdeča pira — samo ozimna. 3. Bela pira (weißer Graumenspelz): oizimna. To vrsto sejejo v Nemčiji, Švici, Angliji, na Francoskem, v Španiji in Italiji, zlasti po gozdnatih in goratih predelih teh dežeil, ker jo ptice in divjačina zaradi debelega zrnja puste na miru. 4. Rdeča posebne vrste (Roter Graunenspelz): ozimna. 5. Modrikasta pira (Bläulicher Graunenspelz): ozimna in jara. To vrsto redko sejejo in je manj znana.^* 22 Poljoprivredna godišnja statistika (proizvodnja,, izvoz, uvoiz),. 1939, str. 39. 23 Wächter W., Europäische Nutzpflanzen. 1923, str. 11. Göschen. 24 C a 1 -w e r C. G., n. d., str. 50—52. Na to in nekatere druge gospodarske knjige me je opoizoril kolega B. Teply, za kar se mu lepo zahvaljujem. o piri in ženitovanjskem kruhu 57 Pira in pšenica ter njuni vlogi v šenitovanjskih kruhih Confarreatio — zakonska zveza s pirino ženito- V an j s ko pogačo. Pira, lait. far, gen. faris (iz tega farina = moka) je imela pri Rimlljanih važno vlogo pri pordki. V starem pogan- skem Rimu so imeli tri vrste poroke: 1. confarreatio je bila sakralno deja- nje z avspicijami in žrtvijo, ki sta jo izvršila pontifex maximus in flamen dialis ob navzočnosti 10 prič; ime izhaja od pirinega kolača (farreum libum), iki so ga pri tem uporabljali; 2. usus, 3. coemtio, s simboličnim kupom.^5 Confarreatio (zakonska zveza s pirino ženitovanjsko pogačo) je najstarejša izmed oblik rimsJce poroke. V poznejši dobi je še običajna pri patricijih in je neobhodno potrebna za dosego in opravljanje patricijskih sacerdotia publica.^^ Kaj so rimski svečeniki ob tej slovesni poroki daro- vali Jupitru? Kruh iz pire (farreus panis),^^ ki je bil nadevan s plodovi (fruges) in z osoljenim zdrobom (mota salša). To bi bila po današnjih pojmih in nazivanjih potica ali nadevan kolač-šartelj, to je ženito- vanjska pogača, ki sta od nje jedla tudi ženin in ne- vesta, nelkaj pa sta je darovala svečenika Jupitru. Z uživanjem ženi- tovanj'ske pogače iz pirine moke sta bila ženin in nevesta v zakonu pove- zana. Predlog con = cum izraža to zakonsko zvezo s far - piro. Pri rimski poroki je bilo še več sakralnih dejanj, eno izmed njih pa je prav to. ženitovanjiska pogača - bos man. Gotovo so vam ob tem opisu misili uhajale na Gorenjsko in v Prlekijo, tam gori imamo gorenj - sko ženitovanjsko pogačo, na vzhodu pa bosman, pane samo tam, tudi drugod je ženitovanjska pogača splošno običajna. Dočim pa nam dosedaj še manjkajo podrobnejši opisi o vlogi, ki jo je zavzemala na svatbah gorenjska pogača, smo o bosmanu in vzhodni naši ženitovanjski .pogači nekoliko bolje poučeni.^* Piro nadomešča pri nas pšenica. Gorenjsko pogačo prinese po Valvasorjevem poročilu^" teta v ženinovo hišo. Kruh je okrašen s teistenimi liki in z zelenjem, kar znači slavnostno, praiznično pecivo. O nadaljnji njeni usodi Valvasor moilči, samo čas še ome- nja: »wann die Heimführung geschieht« -— torej takrat, ko ženin pelje '■^5 Marquardt Joachim, Das Privatleben der Römer. I. Besorgt von A. Mau. Leipzig 1886, str. 33. »Tribus enim modiis apud veteres nuptiae fiebant; u s u , si verbi gratia mulier anno uno cum viro, liceit sine legibus fuisset; f a r r e , cum per pontificem maximum et Dialem flaminem per frugeis et molam salsam coniugebantur, uinde confarreatio appellabatur, ex quibus nuptiiis pattrimi et matrimi nascebantur; coemtione vero atque in manura conventione,! cum illa in filiae locum, maritus in patris veniebat; ut si quis prior fuisset ; defunotus, locum hereditatiis iustum alteri faceret. (Gaiuis, Imstitutiones, 1, 109, j 110 Servius ad Verg. Ge. 1, 31. cit. Marquardt, str. 33). i 26 M a r q u a r d t, n. d. 35. i ^'^ Gai i Institutiones, edid. Paulus Krueger et Gvilelmus Studemund, ] Berlin, Weidmann 1877, I, istr. 22: »Farreo in manum conueniuint per quoddam î genus sacrificii, quod luovi farreo fit: in quo farreus panis adhibetur, un de etiam confarreaitio dicitur; complura praeterea huius iuris ordinandi gratia \ cum certis et sollemnibus uerbis, praesentibus decem testibus, aguntur et fiunt. \ Quod ius etiam nostris temporibus in usu est: nam flamines maiore«, id est | Diales Martiales Quirinales, item reges sacrorum nisi ex farreatione nati non ] leguntur, ac ne ipsi quidem sine confairreatione sacerdotium habere poissunt.« ' 28 Orel B., 1. Od kruha do malega kruhka. Etn. X/XI, 1937—39, 198 si. Isti.: Carodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih i običajih. Etnolog XIV, 1941, str. 74 si; XV, 1942, str;. 25 si. \ 29 Valvasor, Ehre XVI, 281—282. : 58 France Kotnik: nevesto že na svoj dom. še drug kruh omenja Valvasor ob poroki, to je okrašeni presnec. V Dražgošah je bila nevestina pogača že pri peki okra- šena: na sredi ženin in nevesta iz kruha, Okoli njiju pa tički, miši, mucka ter pisana (bandera, ob robu pa kita.^« O gorenjski ženitovanjski pogači mi je F. S. Finžgar tole sporočil: Zvečer ob kakih devetih prinese najboljša nevestina prijateljica v spremstvu dveh drugih deklet pogačo na glavi (na svitku). Pogača je okrogla, vsa je z umetnimi rožami okrašena in polna gorečih sveč. Vsa tri dekleta so navadno oblečena, ne svatovsko, prijateljica nosi bel predpasnik. Ko pride pogača, godci utihnejo. Priskoči ženinov drug. Dekle vzame pogačo z glave, dene drugu lep svitek na glavo, nanj pa položi pogačo z gorečimi svečami. Tako okrašen zapleče drug z nevestino prijateljico, ne da bi pogačo držal. Ko je ta ples končan, po- stavi pogačo na svatovsko mizo pred ženina in nevesto. Kedaj jo razrežejo, kdo dobi od nje, tega se Finžgar ne spominja več. To je videl povsod po Gorenjskem, posebno pa v Breznici in v Loki. Pogačo speče »teta« ali nevestina botra, pri- nese jo pa omenjena deklica. Kakor poroča Valvasor, jo je prinesla v 17. stoletju še teta sama na svatbo, sedaj jo le speče. Pa še eno okrašeno pogačico srečamo na Gorenjskem. Ko pride nevesta v spremstvu svatov na ženinov dom, so vrata zaklenjena. Vrši se običajno navi- dezno prerekanje z reševanjem ugank. Ko se po tem besedovanju, (ki ga vodi že- ninov starešina, odpro vrata, se prikaže ženinov brat, ki prenese mlado čez prag v hišo, ker nevesta ne sme stopiti na prag. Nato ji podari z umetnimi rožami okrašeno pogačico, ona pa mu daruje tolar. Povsem realno razlaga ljudstvo po- daritev okrašene pogačice: Kruha pri nas ne boš stradala. Prenos neveste čez hišni prag pa pomefti po ljudski razlagi: Sedaj si navezana na to hišo, iz katere ne boš prej odšla, preden te ne bodo mrtvo prenesli zopet čez ta prag.'^i Ples s pogačo na Gorenjskem je sličen plesu z bosmanom na vzhodu. Poudaril bi le nekatere momente v obredju z bosmanom, ki so za to razpravo važni. V ormoškem okraju pomeni bosman po ljudskem mišljenju most iz samskega v zakonski stan. Pojedo ga in potem ni več vrnitve po tem mostu, ženin in nevesta sta stopila v novi stan in sta po zaužitju bosma- na neločljivo združena?"^ Ta ljudska razlaga ima paralelo v starorimskem ženitovanjskem obredu, kjer sta ženin in nevesta tudi jedla od pirine po- gače in sta bila nato v zakonu povezana (c o n farreatio). Narodna pesem nam pojasnjuje, da je bosman »zakona izgled« in izraža nevesti tudi vošči- lo za ljubezna deteta. Vpeijavanje bosmana in gorenjske ženitovanjske po- gače na gostijo se vrši slovesno, združeno je z godbo, plesom in na vzhodu tudi s pesmijo. In preden gre miada žena spat, položi oče starešina med godbo in pesmimi nevesti bosman v krilo. Najvažnejše je seveda zauživanje bosmana po ženinu in nevesti, to je odločilni zaključni obred gostije. K o r o v a j. Kruh okrogle oblike se imenuje pri Rusih korovaj.^^ Tudi ženitovanjski kruh ima isto ime. Poljaki, Bolgari in Srbi ga tudi poznajo. Imenuje se korovaj, kravaj, kravalj. Pri Velikorusih in Malorusih je o njem ohranjenih mnogo pesmi, že ko ga mesijo in peko, je delo združeno z lepimi narodnirni pesmimi. V svatbeni pesmi sam Bog korovaj mesi, Bogorodica sveti, angeli pa nosijo vodo.^* že to kaže, kako svet je ta kriih. Korovaj je: so Orel, Etnolog X/XI, str. 209. 31 F. S. Finžgar, ustno poročilo. 32 K o c i ip er St., Pravne starine iz ormoškega okraja. ČZN XXXV, 1940, str. 52. 33 To je ista beseda kakor naš kravaj -ec. Kravajec je upravičien deminutiv, ker je naš res majhen. O kravajcu pa drugič ikaj več. Za sedaj priim. Ložar R, Narodopisje Slovencev I, str. 196 v poglavju Ljudska hrana. 34 Sumcov J. F., Hleb v obredach i pesnjach. Harkov 1885, str. 116. o piri in ženitovanjsliem kruhu 59 Jak den bilyj — jak Bog mylyj — jak jasneje sonenko — ščo svityt v viko- nenko.^s ženitovanjski kruh je bil ozko povezan z ruskim verskim življe- njem, s krščanstvom, pa tudi že v predkrščanski poganski dobi s pogan- skim verovanjem. Slovani so darovali bogovom krub. Tudi »Slovo Hristo- Ijubca« (14. stol.) govori o tem, da pokladajo (žrtvujejo) bogovom koro- vaj in ga jedo.^« Kruh je imel pri svatbenih obredih žrtveni in simbolični pomen — žrtvovali so ga, bil pa je tudi simbol zakonske zveze. V Galiciji se s korovajem gostijo vsi sorodniki, on jih druži v sorodniško oibčestvo.^^ ženitovanjski kruh kot z a k r a m e n t a 1 e. Nekoč so korovaj nosili tudi v cerkev k poroki. Ko sta se 1. 1526. poročila iknez Vasilij Ivanovič in kneginja Helena Glinskaja, so spekli dva korovaj a, enega za kneza, drugega za kneginjo. Nesli so ta kruha, kakor se še danes vrši pri poroki, za knezom in kneginjo skupno in z gorečimi svečami v cerkev in pozneje v spalnico.** Potemtakem so korovaj v cerkvi blagoslovili, že- nitovanjski kruh je spadal takrat še k cerkvenemu obredu poroke. »Kedar k poroki gredo, nese vodilja s seboj veselega kruha, ki ga deli med vse one, ki goste na poti v cerkev in iz cerkve srečujejo.«3» Preden nevesta gre spat, ji položi starešina boisman med godbo in pesmijo v krilo. Bosman ženin in nevesta zaužijeta. To sta dva običaja, ki sta važna, ker spominjata na nekdanje cerkvene obrede. Vodilja nese ženitovanjsko pogačo, veseli kruh v cerkev, kakor so nosili korovaj v cerkev. Danes v kat. cerkvi kruha pri poroki ne blagoslav- ljajo več, nekoč so ga pa. Vino in kruh je Cerkev blagoslavljala ob raznih dneh cerkvenega leta in tudi pri poroki, ali oboje skupaj ali pa tudi kruh posebej. Dočim je blagoslov ženitovanjskega vina še Običajen, n. pr. v la- vahtinski in deloma v krški škofiji in ga ponudi duhovnik najprej ženinu in nevesti, ženitovanjskega kruha ne blagosIlaVljajo več. Napačno bi bilo smatrati blagoslovljeno ženitovanjsko vino kot šentjanževec. To je nekaj povsem drugega. Skupaj jesti in piti pri poroki je bil nekoč simbol zakon- ske zveze."" Korovaj so nesli 1. 1526. ob kneževi poroki tudi v spalnico. In kedar naša nevesta na vzhodu gre spat, ji položi starešina bosman v krilo. Oboje je tudi spomin na benedictio thalami. Saj so ponekod zakoncema dvakrat nudili blagoslovljeno vino, po poroki v cerkvi in zvečer, ko se je izvršila benedictio thailami. In ko je Cerkev še blagoslavljala poročni kruh ali pa vino in poročni kruh skupaj, sta zakonca zaužila zvečer, preden sta šla v poročno postelj, najbrž tudi krub, kar še kažejo naši običaji." Francoski rituali obsegajo razen oibrazcev iza blagoslove tudi obrazec za poroko in z njimi tudi za blagoslavljanje in ponudbo kruha in vina ali vina samega poročencema. V stari dobi se je vršila poroka na domu. Na Francoskem se je Cerkvi prej posrečilo, da je preložila akt sklenitve poroke v cerkev in pred duhovnika, kakor v drugih krščanskih deželah. Ko je akt 35 S u m c o v, H. d. 99. 3« S um cev, n. d. 125—126. 37 Sumcov, n. d. 136. 38 Pip rek J,., Slawische Brautwerbungs- und Hochzeitsgebräuche. Stuttgart 1914, Str. 179. — Sacharov, Skazanija ruskago naroda III, 25, 28. 39 Pajek, črtice, 83. ^0 Franz A., Die kirchlichen Benediktionen im Mittelalter. I, 281. Formule iz srednjega veka v francoskih, angleških in italijanskih ritualih glej pri F r a n z u I, 282 in drugod. Ponekod so po ženitovanjski maši jedli samo blagoslovljen kruh brez vina. 60 France Kotnik: sklepanja zakona prešel iz rodbinskega kroga v cer'kev, se je tja preložilo tudi uživanje blagoslovljenega vina in kruha.V pontifikalu (baje iz 13. sto- letja) opatije Lire- (diecesa fivreux) so blagoslavljali po poroki kruh in vino po temle obrazcu: Benedic, domine, istum panem et bunc potum et hoc vasculum, sicut benedixisti quinque panesi in deserto et sex hydrias in Cana Galileaei, ut sint sani et sobrii atque immaculati omnes gustantes ex eo, salvator mundi, qui vivis etc. V Slovenski krajini spregovori starešina, ko prinese družban bosman v sobo, z njim pileše in ga odloži na mizo: »Tole je naša sneha dala prinesti dar, s katerim nas hoče obdarovati, kakor je Gospod Jezus v pustini nasitil množico. Blagoslovi nam, dragi Jezus, ta dar, če je majhen, naj bo blago- slovljen, da bi se vsi iz njega nadelili...'^^ Tu opravi blagoslov ženitovanjskega kruha namesto duhovnika sta- rešina. To je gotovo spomin na nekdanji cerkveni blagoslov kruha. Tudi branje evangelija velikonočnega ponedeljka v Lipovcih v Slov. Krajini, ki ga bere nad bosmanom, katerega držita svatbica in drug, starešina, kaže na povezanost kruha s Cerkvijo. Merodajne za ta običaj so pač bile besede v evangeliju (Luka 24, 13—35): »Ko je pa sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. ..« Dognali simo, da je ženitovanjski kruh spadal nekoč na konec cerkve- nega obreda poroke, da je bil blagoslovljen in da so ga v cerkvi pojedli. To v stari dobi ni bilo nič čudnega, saj so zauživali v cerkvi blagoslovljeni kruh tudi ob drugih prilikah; omenjam evloigijo in navadne druge bla- goslovljene krühe.*3 Ker je bil blagoslovljen, zato je bil svet. Ruska na- rodna pesem naziva korovaj svet, pri nas pa se imenuje tudi veseli kruh. Po cerkvenem blagoslovu je postal kruh zakramentale. Uporaba zakramen- talij pa naj bi varovala vernike pred demonskimi vplivi in jim dodelila zdravje na duši in telesu. Besedilo benedikcij kaže na apotropejski značaj blagoslovljenega kruha. Blagoslov kruha je odgovarjal potrebi, postaviti najvažnejše hranilo pod blagoslov Cerkve. Kruh, ki je potreben iza ohra- nitev fizičnega življenja, naj bi bil, ob raznih prilikah blagoslovljen, sred- stvo proti vsem pretnjam duševnih in telesnih bolezni."* In blagoslovljeni ženitovanjski kruh je simbol zakoiiske ljubezni in zveze, ki jo varuje s svojo močno hrambo. Zato ga zaužijeta ženin in nevesta. že v poganskem Rimu pomeni kruh pri poroki simbolično zakonsko zvezo. Krščanska cerkev ga je blagoslavljala. S tem pa je postali zakramen- tale. Ko pa je bil ta blagoslov opuščen, še vedno živi ženitovanjski praznični kruh v običajih raznih narodov kot simbol zakonske zveze, kakor je živel že v poganski dobi pri Rimcih in tudi drugih indoevropskih narodih. Se- veda so mogli kruh žrtvovati bogovom še-le takrat, ko so ga že znali mesiti in peči. Kedaj pa so to Slovani že znali, ne vemo. Tudi Slovani so bržkone uživali pred kruhom zdrobljeno ali stolčeno kašo žitaric, med katerimi je zavzemala važno mesto tudi pira, posebno pa proso, ki je istotako pra- staro žito.45 42 F r a n z A., n. d. 282. V, Novak pri Orlu, Etnolog XV, 34. « Kotnik Fr., Presnec. Etnolog XVI, 1943, str. 40—41. 44 Franz, n. d. I, 268—278. 45 Ta članek je prvo poročilo o zvezah nekaterih naših ženitovanjskih obre- dov in jedi z antičnimi in slovanskimi obredi, o katerih bom kasneje obširneje razpravljal. Zato v tem sipisu ne upoštevam druge literature. o piri in ženitovanjskem kruliu ß\ Zusammenfassung. Vom Spelt und Hochzeitsbrot. Im ersten Teile der Ab- handlung wird die materielle Seite des Speltes volkskundlich behandelt, die verschiedenen Namen desselben angeführt und der Name Pira ethymologisch erläutert. In einem kurzen Überblick wird die Herkunft und die Verbreitung des Speltes, gestreift. Der Spelt ist in ensern Gegenden im Aussterben begriffen. Der zweite Teil behandelt die Rolle, die der Spelt (far) bei der ältesten Form der römischen Ehe (confarreatio) einnahm, wo der farreus panis, mit fruges und der mola salsa zubereitet, vom Priester dem Juppiter geopfert und auch von den Brautleuten genossen wurde und so sakral die eheliche Verbindung symbolisierte. Den Spelt vertritt bei uns der Weizen, aus dessen Mehl des Hoch- zeitsbrot gebacken wird. Die christliche Kirche, sowohl die kath. als auch die otrhoidox weihte und die Brautleute und Gäste aßen davon in der Kirche, wo auch jetzt noch geweihter Hochzeitswein getrunken wird. Auch bei den Slowe- nen bedeutet das bosman genanmte Hochzeitsbrot symbolisch den Ehebündnis. Als Sakramentale hatte das Hochzeitsbrot einen apotropäischen Charakter und schützte vor den Einflüssen der Dämonen, außerdem sollte es Gesundheit an Leib und Seele verleihen. Als die Hochzeitsbrotweihe in der Kirche nicht mehr Vorgenommen wurde, übernahm in Prekmurje die Rolle des Priesters der sta- rešina, der es fast mit den gleichen Worten segnet, welche seinerzeit die Kirche gebrauchte. Als Volksbrauch blieb der feierliche Akt mit dem Hochzeitsbrote in verschiedenen Variationen bis heute erhalten. j Pridelovanje lanu v Slovenski krajini v. Novak V članku »Lan in njegovi izdelki v Slovenski krajini«, ČZN 1936, 34 do 37, sem opisal pridelovanje in obdelovanje lanu z nazivjem, ki je v rabi v južnem, ravninskem delu Slovenske krajine (Prekmurja). Te po- datke dopolnjujem v slddečem z novimi podatki iz gornjega, hribovitega dela, v glavnem iz vasi A d r i j a n c i pri Gornjih Petrövcih in š t e - v a n o v C i pri Monoštru. Lan dozori v juliju »magdaleinskoga kedna«. Ko ga poskubejo, ga doma (doi) obda, obrlemo; rigeu ima zobce iz bukovega lesa; do deset riglov je pri hiši, na katerih nglämo. Nato ga peljejo v močilo, v kako mlako, kjer ostane do 10 dni, ako je voda topla, sicer pa 14 dni. Tu se moča, da meki grata. Tu leži len v bremena zvezan, v katerih je 100 do 120 rokovati (tudi rgkovet; v južnem delu neznan izraz). Iz močila ga rastavi po rokovati poraznoma; ko dobro posene, ga pobare in zveze nazaj v bremena ter da ne peč sušit. Ko se posuši, ga kuče s kukačon (kak pra- oka), da odpada korenje, če ga bolj stolče, laže ga tere ker je bolj mehak. Za tem ga ponovno zveze v bremena in dene na rombo (hrambo). Po žetvi ga dene na plajo, tako da na travniku rokovati rasprestre. Če stalno dežuje nanj, ga je treba obrniti, če se bolj zmoča, te ležei len znjega ide (v števanovcih se premdčaj. Ko ga vzamejo iz močila, od noči do zrdnka stoji v ponte (v drveh) skupaj, da krepso predivo dobi. Nato ga razstavijo: rokoveti v kozarice, to je tako, da spodnji del snopka razmaknejo in roko- vet stoji. Sledi sušenje na ognju in trenje. Tu ne poznajo več skupnih pečnic, kakršne so običajne še v ravnini. Pomnijo še, da je »inda sveita bila veška kuna za len«. Trenje se vrši na trtici, katere podstavek se imenuje pein; ročnik, ki z njim tolče, pa trlič- 62 V. Novak: Pridelovanje lanu v Slovenski krajini njek. V ravninskem delu (Strehovci) je ročnik frZe/c, odprtina, v katero pada, pa so laloke (pri človeku in živali pomeni ta izraz skranjo). — če trlica sama stoji, more gor tezališče dati, körnen na nogače. Prvo trenje je seka- nje: len san oseko (pravi ženska). Zloži ga v rokoveti in do 60 rokoveti zveze v šmiiklič. Takega da sušit na peč; čez dan ali dva ga tare znova in dve rokovati fkiiper dejen; štiri do pet šmukličof pa zveze v piišeu; o tem drugem trenju pravi, da »fkiip deivan«. Dele pri korenini imenujejo zgrebi; višji deli so vrkduvđe; odlete glaine in pozderđe. Čisto, najlepše predivo je vldtno (vse v števanovcih) in vrokai ostane gda ogldvlamo. Spušla ga ogldvlo na ščeti, ki ima železne zobce: jena oglavla, jena pa trousi, deivle f köudela. Koudelo zveze na ozek, poleg so kduca, kanca. Ta imajo klačovriek; špulo z dulafko. Na motovilo se zmota špula, s petih špul se sestavi predeno ki se zaparei in zviija na Idöbka, ki se motajo na vudle (Adrijanci), vujala (števanovci). To je preia, ki jo namočijo v hladno vodo. Ko pečejo kruh, pustijo prejo čez noč v peči. Nato jo na potoku vospričkajo s praokof, izperejo pepel. Sedaj dobi prejo v klopkah tkalec, ki jo namota na snovače. V krosnih ima klopčenico, v kateri je dvanajst lukenj; v vsaki luknji je ena klopka. Preja se napelje v špriklo, ki ima dvanajst lukenj. To suče tkalec na snovače; s snovač vzame 3—4 m dolgo kito, ki jo dene na navoj. Dva wtita kito, eden drži, eden stoji pri grablicai, da ravna. Sledi presükävanje. — Spodaj so kldčnjeki, čunek pa pošikdvle se pa td. V čuneku je cev in preja namotana nanjo. S šakalom se suče preja na cevi. šproge drže platno napeto. Narejeno platno se mota na potdč (kolo). En potač in (h)ldpec sta za puščanje preje, da tkalec laže dela. Tkalec se naslanja na prsičnjek. Krosna drže skupaj statine. Tkalec s pomokou (pamut) vouči; to je potem pomoćno platno. Tanko je ih)odnično, debelejše fbole küsto < tolsto) je zgrebno. Iz platna delajo polatek (prt na posteljo), stoülnek (mizni prt), b šdče (brisaljke). Kükeusko ali duplansko platno je za žakle, ponjave. (Tkalski nazivi so zapisani v Gornji Bistrici.) Med verovanji o lanu je splošno razširjeno, da plešejo na pustni torek (fašenik, fanjšček) za debelo repo in dolgi lan. Na Cankovi pravijo: Kusta repa, dugi len —, baba tuči z ritjov len. — V Puconcih pa: Kusta repa, dugi len — taksa tikev kak boben — ali: to nam treba vsaki den. — Ome- nja ga tudi drugi rek: Kusta repa, dugi len — pepeunica, fašenik (Polana). V splošnem je po Goričkem pridelovanje lanu bolj razširjeno kot na Dolinskem, kar potrjujejo gospodinje s ponosno izjavo, da pri njih »sikši (vsakši) md len«. Najnovejše razmere pa jih še bolj silijo, da se s po- množeno vnemo opri jemljejo tega sicer zamudnega, a hvaležnega in edinega opravila, ki more kmečkemu človeku s trpežnimi in okusnimi izdelki na- domestiti slabše trgovsko perilo. Za nekatere potrebščine gospodarskega življenja pa mu trgovina niti ne more nuditi nadomestila — ali vsaj ne išče si jih — in ostaja pri domačih izdelkih, ki jih je vajen že stoletja. Rokavci v slovenskih nošah Marta Ložar Oblačilo, ki je skupno skoraj vsem slovenskim ljudskim nošam razen škedenjski,! so rokavci, do pasu ali nekaj niže' oz. više segajoča sraj ca, kakor jih viri često imenujejo. Oblačile pa so Slovenke rokavce večinoma kot srajco, brez kakega spodnjega oblačila, ker dolga srajca v naših nošah ni bila običajna, še 1. 1880. pravi opis noše iz Savinjske doline,^ da tam srajca pri ženskah ni v navadi in tudi pri Sv. Jederti ženske srajc niso nosile (1890).^ Neveste na Beričevem so imele v svoji bali le po dve srajci, ki so ju rabile samo za v otroško posteljo.* Vendar pa te omembe srajce pri nas ne izključujejo in so na Kranjskem že zgodaj omenjene.® Za rokavce ne moremo dosledno uporabljati izraza srajca v pomenu kosa perila, ker imajo v nekaterih nošah še povsem značaj vrhnje obleke in to posebno v osrednje-belokranjski, kakor tudi v poljanski noši. Nazivje za ta del obleke je precej bogato: imenujejo se rokavci oz. rokauci (Mengeš,« Bloke,'' Laški okraj - Sv. Jedert,« Savinjska dolina," Studenice,i» Pohorje.ii Mežiška dolina,!^ Rož,!* okolica Ljutomera," Ormož.^^ Beneška; ^Šantel Saša, O ženski narodni noši v Julijski Krajini. Jadranski koledar, 1935, str. 43. 2 Von Liebenfels, citirano po Mautner-Geramb, Steirisches Trachtenbuch, Bd. 11, str. 257. 3 Kotnik F., Narodna noša v laškem okraju. Naš dom XIX, 1927, str. 49. * Lasten zapisek iz Spodnjega Kašlja za Beričevo. 5 Steinberg FrancAnton von. Gründliche Nachricht Von dem in dem Inner - Krain gelegenen Czirknitzer - See... Laibach, 1758. Na strani 113 pravi, da so ženske lovile ribe v samih srajcah in so tudi na risbah vidne ženske v dolgih srajcah. — Hacquet B., Oryctographia Carniolica. Theil III, 1784, 41. Isti, Abbildung und Beschreibung der Südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slawen. Leipzig 1801, str,. 36. Dolgo srajco imenuje Hinterfat. — Polec Janko, Svobodniki na Kranjskem. Glasnik MDS, XVII, 1936, str. 111 sl.; Anton Petrič v Brniku (1.1704.) v odpravščini svoji sestri Alenki: » .. . fünft Unterpfath von reisten Leinbath; drey deto von hamlischer subtiller Leinbath; zwey deto aus rupten Leinbath; Aleš Juraj v Lokarjih je dolžen dati trem sestram po »2 reistene Hinterfath«. " Janez Trdina, Spomini starega Mengšana. Vodnikova pratika 1931; »rokavci pavolnati, za vratom in za pestmi često mrežasti«. Podatek Sežan Marije, doma z Blok, da so rokavce nosili njena mati. s Kotnik, 1. c. 9 Liebenfels von, v n. d. 1" Iz zbirke dr. Goetha, citirano po Gerambu, Steirisches Trachten- buch II, str. 226. " Istotam str. 225 (Bezirk Staatsherrschaft Gonowiz im Zillierkreise, 1812). 12 Kotnik Fr., Narodna noša v Mežiški dolini. Naš dom XVIII, 1926, str. 75; Slovenske starosvetnosti. Ljubljana 1943, str. 39; glej tudi: Mia Brejčeva, Slovenske noše na Koroškem. Etnolog V/VI, 1933, str. 18. 13 Potočnik M., Vojvodina Koroška, I, str. 156; M. Brejčeva, n. d. 15. 1* K o v a č i č F., Stara narodna noša okoli Ljutomera. ČZN XVII, 1922, 37. 15 Iz Goethove zbirke, po Gerambu, n. d. II, -str. 224; r o k a o ci (Sv. Mi- klavž pri Ormožu); rokopisni podatek dolgujem g. univ. prof. J. Kelemini. 64 Marta Ložar: Slovenija^"), r o k ä f c i" ali rokävcei^ v Prekmurju, pa tudi roka- vi" (Podjuna, Bela Krajina,*" Poljanska dolinami) in rokave v Re- 2iji 22 Tudi v ljudskih pesmih ta imena često srečujemo, n. pr. kratke ro- kavce (z Banjščice), tanke rokavce (Kranjska, štajerska), tanke ali kratke rokalce (Kranjska), bele rokavce (Drašče na Zilji) ter rokave (Sv. Tro- jica).že imena kažejo, da so poglavitni del oblačila rokavi oz. da pokriva to oblačilo le gornji del telesa, kar še posebno potrjujejo nazivi: op 1 e č j e ali opleče" (Bela Krajina: Vinica, Adlešiči), oplečki (Poljanska dolinama), o p 1 e č e ali o p 1 e č a (okolica Trsta*"). S r a j č n i k imenujejo rokavce pod Blegašem,*'^ s r a j c a v Rožu,** s r a j č k a v tržaški okolici,^' srakica v Reziji*" ter s r a k c a v št. Petru Slovenov.*^ Ime vaj špat'* ali v a j š p e t** prevladuje v Ziljski dolini, o š p e t e 1 j** na Gorenjskem, Vzh. Gorenjskem, v dolini Save proti spodnje-štajerski meji, na Dolenj- skem ter ponekod jošpekelj ali vošpetelj.^^ ošpetelj je pro- drlo tudi v Belo Krajino, vendar označuje tam spodnje rokavce.*" i " Rutar S., Beneška Sloivenija. 1899, str. 173; gleij tudi A. Sič, Slovenske narodne noše. Ljubljana, 1927, str. 37. "Novak V., Lan in njegovi izdelki v Slov. Krajini, ČZN XXXI, 1936, 38. 1* Rokopisna ostalina dr. S. V u r n i k a. " B r e j č e v a , n. d. str. 18. 2" Lok ar J., Iz Bele Krajine. Carniola II, 1911, str. 10. Ime rokavi na- vaja Lokar splošno za Belo Krajino. 21 Korb an L, Kratek ozir na Poljance. Slovenija, 1849, št. 65, str. 260. — Lokar, 1. c. Lastni zapiski ustmenih podatkov ge. Marije Rade (Predgrad 66). 22 Rutar, Beneška Slovenija, str. 76; Sič, n. d. str. 37. 23 štrekelj K., Slovenske narodne pesmi II, str. 645 si., št. 2829, 2830, 2831, 2832, 2833, 2835, 2836. 24 S i č , n. d., str. 16. Oplečje: splošno za Belo Krajino; opleče: za viniško okolico povedal g. Tomažič Franc, za adlešičko g. Črnič Alojiz. 25 Korban, Kratek ozir na Poljance, 260. 2" B., Narodna noša tržaških Slovencev. Slov. Svet 1893, str. 173 (opleča); Š an tel, n. d. str. 41 (opleče, opleča). 2'' Tavčar L, Cvetje v jeseni, str. 52 (srajčnik kratek, na rokavih v gube nabran); Sič, n. d. str. 11 imenuje srajčnik sploh rokavce za Gorenjsko. 28 Sič, n. d. str. 32, po njem Brejčeva, n. d. str. 16. 29 š an tel, n. d. stir. 41. 3" Gradivo S. Š an tla (povedala Ana Kenda, Kranj, 1939). 31 Procesia presv. rešniga Telesa pri Starih Slavenih na Laškem. (Opis noše iz šentpeterske fare). Bčela IV, 1853, str. 103. 32 Brejčeva, n. d. str. 10. 33 Po rokopisnem gradivu g. ravnatelja F"rana Marolta. 34 Kordesch Leopold, opis h Kurz v. Goldensteinovemu akvarelu no- še iz Škofje Loke. Carniolia 1844, str. 284 (ošpetel); Stara obleka Gorencov. Novice XI, 1853, 350 (ošpetelj); tudi na Beričevem, v okolici Šmarja ter na Vi- sokem pod Kureščkom se imenuje ošpetelj; za velikolaški okraj gl. Mrkun A., Narodopisno blago iz Dobrepoljske doline. E.VII, 1934, str. 30; za nadalje H e i n- ko M., Volkstrachten in Unterkrain (Boštanj, Trebnje, Žužemberk, št. Rupert). Carniolia V, 1842, str. 213. 35 Mrkun A., Homec, 1925 (vošpetelj); Bohinj: Dr. V(urnik), Naša slovenska ljudska umetnost Ilustr. Slov. VII, 1931, str. 5. (Slika kaže mo- derno Bohinjko v »j o š p e k 1 j u«),. 3" Sič, n. d. str. 16. Ustmeni podatki gg. Tomažiča Fr. in Črniča A.: Na Vinici in v Adlešičih so oblačile ženske za nedelje pod oplečem ošpetelj, narejen iz domačega ali kupljenega blaga; rokave opleča so zavihavale nazaj navzgor, da so se videli rokavi ošpetlja s čipkami na koncu. Rokavci v slovenskili nošaii 65 SI. 1. Gubanje na prsnem delu rokavcev iz sl. 5. Na zunanji (a) in notranji (b) strani. Pri vratu (a) vidni našiti pirlcelci. Rokavce so prvotno povsod izdelovali iz domačega platna*' in ponekod v Beli Krajini ter Poljanski dolini so še do nedavna uporabljali za delovne rokavce domače hodno, za pražnje pa tanjše platno.*^ V ostalih pokra- jinah pa so platno za pražnje rokavce že zgodaj izpodrinila kupljena, tanjša bombaževinasta tvoriva,** n. pr. madapolam, perkal, sifon in podobna. "Rokavci posameznih slovenskih noš se raizlikujejo med seboj pred- vsem po kroju na rami, po kroju rokava ter raznih všitih delov, ki razšir- jajo rokavce ali na rami ali pod pazduho. Te razlike narekujejo delitev naših rokavcev nekako v dva tipa: pri prvem tipu loči prednji in zadnji stan poseben, všit del, dočim sta pri drugem tipu stana krojena iz celega kosa blaga in sta ponekod le z ozkim šivom, robčkom, ločena na rami. Prvi tip je razširjen v vseh slovenskih pokrajinah razen v Prekmurju, Poljanski dolini ter na Zilji, kjer vlada drugi tip. Za nekatere predele manjkajo o krojih rokavcev vsi "podatki, tako n. pr. za okolico Ljutomera ter sploh pokrajino med Dravo in Muro in precej tudi za ostalo štajersko, za Goriško in Beneško Slovenijo. Neko po- sebnost v kroju imajo rokavci na Bizeljskem,"" več pa o njih ne vem. *' Podjuna: Rokavi iz finega, drobno tkanega, domačega platna, Brej- čeva, n. d. str. 19. — Podsreda: iz Goethove zbirke, citirano po Gerambu n. d., 11, str. 232: Dekla je dobila na leto za vsak dan dve hodni »polsrajci«, za nedeljo platneno »polsrajco«, obroibljeno z modrimi trakci (1. 1821.). — Stude- nice: istotam str. 226: rokauci iz domačega tanjšega ali debelejšega platna (1. 1811.). — Slivnica pod Pohorjem: istotam str. 220: do pasu segajoča platnena srajca (1. 1814). *8 V zadnjem času mešajo na Vinici med lanene niti kupljene bombaževi- naste, prejico, ali pa tko tudi samo iz bombaževinastih niti; potem je služila prejica, ki je bila bolj sukana, za osnutek, bombaž, rahel, malo sukan, pa za votek (podatek Tomažiča Franca). *"Schradin Gustav, Garne und Stoffe, (Praktische Warenkunde). Stuttgart, 1934. Madapolam: mittelfädiges, feines, weisses Hemdentuch mit wei- cher Appretur. Perkal: feinfädiges, dem Batist ähnliches Gewebe; erhält Seiden- finish durch Kalandern mit Riffelwalze. — Madapolam so imenovali na Beričevem modarpolan (rabili so ga tudi za peče), v Cerkljah na Gorenjskem mandarpolan; perkalu so pravili na Blokah in tudi drugod »brkal«, ki so ga rabili tudi splošno za peče. Zapiski po ustnih podatkih. "O Podatek g. ravn. Marolta. - 66 Marta Ložar: Prvi tip rokavcev. Ta tip obsega, kolikor sem mogla doslej ugotoviti, tri ozemeljsko med seboj ločene inačice: 1. gorenjski oz. splošno-kranjski kroj; 2. tržaško-okoličanski kroj in 3. osrednje-belokranjski kroj. Domnev- no spadajo v ta tip tudi rokavci iz bližnjega slovenskega štajerskega. 1. Gorenjska in splošno-kranjska inačica je napra- vila, v kolikor je mogoče njen razvoj zasledovati, v glavnem dve razvojni fazi. Tu smatram kot starejšo stopnjo rokavce iz konca 18. in iz prvih desetletij 19. stol. Kroj teh rokavcev se v bistvu od mlajših ne razlikuje; manj bistvene razlike se kažejo v izdelavi pri vratu, zapestju in v okrasu, značilno zanje pa je, da je bil del stana na prsih zelo drobno naguban in so bile gube od vratu navzdol do višine prsi ali še niže na notranji strani prešite z vodoravnimi ši\i, kar je dalo na zunaj videz gostega, valovitega gubanja (sl. 1). To drobno, prešito gubanje se pri rokavcih iz tega časa redno ponavlja, kar vidimo na raznih upodobitvah in ga omenjajo tudi nekateri avtorji: enakomerno gubanje kažejo n. pr. rokavci Kranjice, upo- dobljene v Hermannovem delu.*i Vratni izrez je tu izdelan podobno, kot pri starejših kranjskih moških srajcah: obrobljen je le z ozkim robom in se spredaj zapenja z dvojnim gumbom. Podobno gladko so izdelani pri vratu najbrž tudi rokavci ženske na Florjančičevem zemljevidu (sl. 2)"^^ ter na freski na Sladki gori (sl. 4).** Pri vseh treh pa je našito v zapestju, kjer se široki rokavi z naborkom zožijo, dva do tri prste široko, vezeno ali čipkasto gubanje. Take zaključke na rokavih nosijo tudi ženske na votivni sliki iz Ljubnega na Gorenjskem iz 1. 1778.** ter z Vesele gore iz 1. 1804.** »Srajca, ki sega samo do pasu, je tako narejena, da je položena v brezštevilne, majhne gube,« pravi o teh rokavcih tudi Hacquet,*" in da so široki rokavi pogosto o- premljeni z manšetatni iz debelih čipk. Bili pa so lahko rokavi tudi spodaj v zapestju enako zaključe- ni, kakor pri vratu, le z ozkim ro- *i H e r m a n n B. F., Reisen durch Österreich; Steyermark, Kärn- ten, Krain, Italien, Tyrol, Salzburg und Baiern im Jahre 1780. II. Bđ„ 1781. *- Florjančič J. D., Zemlje- vid Kranjske, 1744. 11 o v š e k F., Freske na Slad- ki gori 1752—1753, Čudež (obok se- verne kapele); M i k u ž S., Slogovni razvoj umetnosti Franca Ilovška 1700^ - 1764; DS 1941, 273 sl. Po.snetek Spomeniškega urada v Ljubljani. "■^ Votivna slika iiz Ljuhnega na Gorenjskem z letnico 1778t.; V Greben- čevi zbirki Nar. muz., inv. št. 8836. *» Po posnetku št. 11.578 Spome- niškega urada. Hacquet B., Abbildung und iBeschreibung, str. 37. SI. 2. Kranjec in Eranjica. S Florjančičevega zemljevida Kranjske iz I. 1744. Rokavci v slovenskih nošah 67 SI. 3. F. Kurz v. Goldenstein, Dve Kranjici (?) Akvarel iz Korytkove zbirke Slowianszczyzna, tab. 18. bom, brez našitega čipkastega gubanja. Prešito drobno gubanje na prs- nem delu rokavcev se je ohranilo pri Kranjicah še v 40-tih letih 19. sto- letja (si. 3).4^ Primer starejših rokavcev gorenjske inačice nudijo rokavci iz Vodic iz I. 1830.*** (si. 5). Narejeni so iz tanjšega domačega platna. Prednji in zadnji stan a in oi pod pazduho nista deljena, temveč rezana skupno in 4^ Korytkova zbirka Slo- wianszczyzna tom 1. Iiiria. Slo- wency. Tab- 18. Take gube so lepo vidne. Korytko je zbral v tem de- lu akvarele noš iz Slovenije, pa tudi iz Primorja in Dalmacije, vendar jih je pustil brez oznak, tako da smo danes pri lokaliza- ciji posameznih noš navezani le na domneve. Že Vraz pravi v ne- kem izvestju, poslanem Danici Ilirski ob obisku Ljubljane 1. 1841 (Dopisi St. Vraza, Slov. Narod 1879, št. 149): »Vzel je (Koryt- ko) ključ se seboj — beleženje listov je odložil na konec dela, tako da se sedaj ne zna, katere- mu kraju katera slika pripada.« Večino akvarelov je izvTŠil slikar F. Kurz v. Goldenstein. Nekateri akvareli (prim. si. 7 s slikama 4 in 11) se v stilu popolnoma razli- kujejo od Goldensteinovih in jih je brez- dvoma napravila neka druga, zdaj še neugotovljena ro- ka. »Slowianszczyzno« hrani De- želni arhiv in dolgujem zahyalo za njeno uporabljanje g. ravn. dr. Josipu Malu. In v. št. 454 Etn. muz. SL 4. F. IloTŠek, Čudeži v zimski pokrallni. Freska v cerkvi na Sladki gori. Po posnetku Spom. urada. 68 Marta Ložar: pri strani le glotooko zarezana za rokave (do črke E). Prešite gube ima prednji stan, ki je spredaj odprt, po vsej dolžini (dvanajstkrat), zadnji dvakrat, naramna dela c pa le enkrat; zadnji stan je nabran spet v pasu. Tako zgubana stana sta spodaj podaljšana s posebnim kosom blaga b. Na koncu zgubanega dela stana, pri črki X, se rokavci spenjajo s škabico, pod vratom, kjer sta vrezani na obeh koncih v rob gumbnici, pa z dvojnim gumbom. Naramni del c ima obliko trapeca, sega nekoliko pod ramena ter je okrašen z dvema, ne do vrha segajočima, prišitima okrasnima robčko- ma. Zanimiva je oblika rokava d: kvadratni del (AEBF), ki rokav pod pazduho razširi, je krojen z ravno rezanim, širokim rokavom skupno. Ro- kavi so na rami in v zapestju z gubanjem zoženi. Naborek okoli vratu in v zapestju zaključuje platnen za prst širok obrobek, ki je ob robu zelo drobno zobčasto izšit (vozlasto), vrhu njega pa so našiti še pirkelci (gl. stran 79). Vsi šivi in obšivi so izdelani z domačim, lanenim koncem. Rokavci te vrste so bili na prsih speti z eno ali več sponkami,'"' da se niso odpirali, ker niso imeli nobenega našiva, ki bi razporek zakrival ali celo zapenjal. Dvodelnost stanov, kakršna je v tem primeru a—ai in b, lahko velja kot starejša oblika krojenja rokavcev, ker je ohranjenih poleg teh še nekaj sličnih primerov, vendar brez točnejše navedbe kraja in časa. Na to se verjetno nanaša tudi Hacquetov opis rokavcev iz 1. 1784,5» j^^ pravi, da je kratka drobno zgubana srajca tako krojena, da drži prsa v naravni legi, okoli vratu in pasu pa se tesno prilega. Način prešivanja gub z vodoravnimi šivi na notranji strani prednjega stana in deloma tudi zadnjega so uporabljale tudi še kasneje, vendar ne za tako velik prsni del, temveč so gube pritrdile le s štirimi, tremi, dvema ali celo samo z enim šivom pri vratu, od tu pa so potem padale gube pro- sto. Tudi gube so postale večje in vidimo tako pri vratu pogosto položene, ploščate gube. Vzporedno s tem načinom so uporabljale tudi drugega, da je bil v gube položen in dbrobljen zadnji stan, naramna dela in prednji stan so se pa zadrgovali s trakom, potegnjenim skozi rob, ki se je potem spredaj zavezoval. To je način »na zadrgo«; trak pa je lahko tekel tudi skozi vso širino pri vratu. Ti rokavci so se nagubali sproti, ko jih je ženska oblačila. S tem je bilo ženskam pri pranju in likanju delo zelo olajšano, izginilo pa je tudi ono plemenito, valovito gubanje. Mlajša stopnja gorenjske inačice je zastopana v rokavcih, ki so bili v noši zadnji čas na Gorenjskem (sl. 6).^! Osnovni kroj je v bistvu isti, kakor pri starejših. Narejeni so iz kupljenega, bombaževinastega blaga ter na prsih po vsej dolžini prerezani, tako, da je prednji stan a sestavljen iz dveh enakih, pravokotnih kosov; zadnji, b, je tudi ravno krojen in spodaj s posebnim kosom č podaljšan (gornji del v pasu ni zguban, kakor pri starejši inačici). Med oba stana sta na rami všita trapecno krojena na- ramna dela d. Zadnji stan je pri vratu položen v ploščate gube, sicer pa so rokavci narejeni na zadrgo. Rokav c je krojen ravno, iz ene širine blaga, le majhni ogli so zgoraj odrezani, kar jih pa ne loči bistveno od starih. Kvadratni del, ki rokav razširja pod pazduho e, je krojen posebej in potem prišit k rokavu. Na rami in v zapestju je rokav zguban, kot pri prejšnjih. *" Stara obleka Gorencov. Novice 1853, n. d.: »ošpetel na prsih nabran in z okinčanimi bucikami spet«. 50 Hacquet B., Oryctographia, III. T., str. 41. 51 Po rokavcih inv. št. 2402 v Etnografskem muzeju. 69 Rokavci v slovenskih nošah SI. 5. Rokavci iz Vodic iz 1.1830. (a ai polovica prednjega in pol zadnjega stanu in podaljšek b; c naramni del; d rokav; e rob pri vratu; / rob na rokavu spodaj.) SI. 6. Gorenjski ošpetelj. (a polovica prednjega slanu; b pol zadnjega stanu s podaljškom c; c rokav; d naramni del; e kozica pod pazduho; f zapestnik; g čipke pri vratu.) 70 Marta Ložar: le da je tu v zapestju prišita zapestnica f, ki se zavihu je nazaj, kot pri današnji moški srajci in zapenja z dvema, v tem primeru iz blaga nareje- nima gumboma. Pri pražnjih rokavcih, ki so bili škrobljeni, so rokave zlikale v podolžne, položene gube, ki so se pri gibanju lepo odpirale. Ob vratu, kjer se rokavci zdrgnejo, so na stane in na naramne dele našite čip- ke g, ki narede okoli vratu gubanje. Kjer so bile gube stana z robom pri vratu izdelane, so našili že tudi nagubane čipke; za to so porabljali tudi iz blaga narejeno, vezeno gubanje. Takega kroja, kot so bili rokavci gorenjsko-kranjskega tipa, so bili tudi najbrž najstarejši naši, bodisi v slikah upodobljeni, bodisi v virih ome- njeni rokavci. Prvič jih vidimo pri Valvasorju,^* vendar ne dovolj jasno. Dalje jih našteva spisek bale iz 1. 1704. za nevesto, hčer svobodnika na Gorenjskem, ki je dobila 6 rokavcev iz tankega platna.^* Od teh virov kajpak ne moremo pričakovati jasnih podatkov glede kroja, da pa spadajo k temu tipu, smemo domnevati. Etnografski muzej hrani dva primera ro- kavcev z inv. št. 358 in 360, ki ju inventarna knjiga označuje kot: »Ošpe- telj s črno-vezeno, stilizirano ornamentiko; noša ljubljanskih meščank 16. stol.« Da sta oba primera stara, v to ni dvomiti in ju je W. Schmid radi barve in izvedbe okrasa datiral v prvo pol. 18. stol.i,5* ko je bilo okra- ševanje s črnim vezenjem običajno."" Nobena upodobitev preprostih žena na votivnih slikah iz prve in druge polovice 18. stol. ne kaže na rokavcih takih vezenin, ki bi jih slikar radi njih izrazitosti gotovo ne bil opustil in smemo tako verjeti onemu delu opombe v inventarni knjigi, da so take rokavce nosile ljubljanske meščanke; s tem pa nikakor ni izključeno veze- nje ljudskih rokavcev, kakor omenja tudi Pohlin, vendar zanje ni ohranje- nih primerov. Zanimivo je, da.se kroj rokavcev, posebno onih z inv. št. 360, skoro popolnoma ujema z rokavci iz Vodic: prednji stan je odprt po vsej dolžini s prešitim gubanjem po pretežnem delu. Stana kažeta enako dvo- delnost zgubanega dela z ravnim kosom blaga spodaj; tudi naramna dela sta enako krojena. Razlikujejo se le rokavi, ki imajo v tem primeru tra- pecno obliko (glej naslednje inačice rokavcev).®" Ali so bili tako krojeni rokavi v rabi hkratu z ravno krojenimi, ali pa tvorijo varianto v časovnem razvoju, ni mogoče reči. Kroj teh meščanskih rokavcev se v bistvu ujema z ljudskimi iz začetka 19. stol. in kaže na to, da je prevladoval dosti stoletij nazaj, kajti če ga primerjamo s kroji drugih slovanskih narodov, ga je meščanski sloj prevzel iz ljudske noše. Vsi viri oz. opisi noš konec 18. stol. ter kasneje poudarjajo belino rokavcev pri Slovenkah ter bogato gubanje in to ne brez razloga, saj nas vedno znova preseneča širina stanov, nabra- nih okoli vratu in na prsih ter širina rokavov nabranih na rami ter v za- pestju, kar daje tej noši značaj bogate beline. =* Valvasor, Ehre, VI., n. pr. na bakrorezu Gorenjcev, si. 3, str. 279 in dr. i 53 P o I e c J., Le » ... sechs halshemather von reisten Leinbath«. j 5* Schmid Walter, Kranjska narodna uinetnast na dunajski razstavi, i Slovan IV, 1905—06, str. 170. Slika na tej strani predstavlja rokavce št. 360, ro-j kavče št. 358 pa gl. Sič, Narodne vezenine I, si. 3. i 55 P o I e c J., 1. c. » . . . zwey mit schwarzer Seide ausgenädte Hauben«. j 5« Portret žene iz Etnografskega muzeja, datiran z I. 1785 (V u r n i k S., i Doneski k študiju slovenske avbe. E 1, 1926/27, str. 45, si. 6) kaže preko rame: segajoč naramni del s precej slično vezenino v progah izvedeno, a pod ko-j molcem nabrani in s čipkami okrašeni rokavi imajo pravokotno obliko, kotj kasnejši kranjski rokavi, kjer je kroj znan. i 71 Rokavci v slovenskih nošah V ta tip rokavcev spada, kot je bilo že zgoraj omenjeno, tudi večji del štajerskih rokavcev. Deloma jih \-idimo na nekaterih Russovih akvarelih iz začetka 19. stol.^^ Enak zaključek z dvojnim gumbom pri vratu kot pri Hermanovi Kranjici imajo tudi rokavci ženske iz ptujske okolice (?) na akvarelu v Korytkovi zbirki (sl. T).^« 2. Opleče v tržaški oko- lici. Primer takih rokavcev hrani EM (sl. 8). Narejeni so iz tankega, ba- listu shčnega bombaževinastega bla- ga. Prednji in zadnji stan a b sta kro- jena posebej ter spodaj podaljšana z ozkim kosom blaga e. Pr.ednji stan je zarezan na prsih le približno do polovice, opleče se je torej oblačilo preko glave. Naramni del d je skoraj pravilno kvadratno krojen; ob vratu so rokavci zoženi z drobnimi, enkrat prešitimi gubami ter obrobljeni z oz- kim trakcem g. Zapenjajo se z dvojnim gumbom. Ob vratnem obrobku je našito pokončno gubanje h, ki sega do rame, da objema le prednji del vratu; v nasprotno smer, navzdol, obrnjen je ob obrobku še en vezen našivek f, kot drugi okras vratnemu izrezu. Kroj rokavov je od gorenjskega povsem različen: ima obliko pravilnega trapeca, ki mu daje širino na prednji strani prišita kozica. Rokav je na rami enako kot stani pri vratu nabran v zelo drobne gube, kar omogoča tenko blago. Spodaj, že od komolca dalje, se rokavi rokam tesno prilegajo in imajo zato tudi precej dolg razporek, ki olajšuje oblačenje in ki se zapenja ob roki s štirimi zankami in gumbi, zaključuje pa jih enako gubanje kot vratni izrez i. Ti rokavci so iz zadnjega časa tržaško-okoličanske noše, kateri je sli- kar š a n t e 1 posvetil mnogo pozornosti in na njegovih risbah in slikah ter fotogr. posnetkih te, noše moremo slediti pri rokavcih isti kroj. Starejšo tržaško nošo prikazuje samo posnetek slike tržaškega dekleta iz začetka 19. stol.,5® kjer se kažejo sličnosti z našimi rokavci, vendar o kaki starejši varianti spričo tega spomenika še ni mogoče govoriti. 3. Rokavci v Beli Krajini, a) Rokavci v metliško- podzemeljski okolici, že Heinko opisuje rokavce iz Krupe,"« da so bili narejeni iz debelega platna, segali so do bokov in viseli čez pas krila ter bili položeni v brez števila vodoravnih gubic; pod vratom so jih zave- zovali z rdečim, volnenim trakom, na prsih pa spenjali z medeno zaponko. — Zelo verjetno je, da so bili vodoravno nagubani samo rokavi, kar vidimo še danes pri poljanskih rokavih, med tem ko se je pri metliških kot SI. 7. Moška in ženska noša (iz pokrajine med Dravo in Muro?) Akvarel iz Korytkove zbirke Slow., lab. 65. " Po Geramhu, n. d. II, sL 137, 139, 140, 141, 142. 58 K ory tko , n. d. tah. 65. 59 Iz Grete-Rojana, Gradivo prof. S. Santla. G. profesorju se na tem mestu zahvaljujem za uporabo njegove zbirke ter za pojasnila h gradivu. Heinko M., Skizzen aus Krain. Garn. V, 1842, 222. 72 Marta Ložar: SL 8. Opleče v tržaški okolici. | (a pol prednjega in b pol zadnjega stanu s podaljškoma e; c rokav s kozico c; d naramni del; / našivek pri ] vratu spredaj; g rob okoli vratnega izreza; h gubanje pri vratu) i SI. 9. Rokavci v metliSlio-podzeineliski okolici. (a pol prednjega in 6 pol zadnjega stanu; c rokav; d vSivek med prednjim in zadnjim stanom; e kozica; / rob pri vratu) Rokavci v slovenskih nošah 73 SI. 10. Opleče iz Adlešičev. Opleče ima na prsih s križci vezen rastlinski okrasek. spomin na tako gubanje ohranila navada, upo- rabljati za rokave v a - les (nekak gradi), ki daje počez položen vtis vodoravnega gubanja, za stane pa gladko bomba- ževinasto blago, kotenino ali sifon. Iz teh dveh vrst blaga, kotenine in valesa, so sestavljeni tu- di rokavci na si. 9."! Prednji stan a kaže na prsih do srede dolžine zarezo; desna polovica dobi ob izrezu z dvema gubama in z obrobkom, tovarniškim zobčkastim trakcem, videz, kot da je preko zareze prišit pas blaga, s katerim se s tremi gumbnicami zapenja na levo polovico, podobno kot pri današnji moški srajci. Od zareze padata gubi prosto. Ponekod so prednji stan vzpo- redno z zarezo prešili v več gub ali robčkov in jih spodaj zaključili z vodo- ravnim našivkom. Zgoraj na prsih je stan naguban in so gube na notranji strani štirikrat prešite, kot pri starih kranjskih rokavcih; naramni del je enako prešit enkrat, dočim ima zadnji stan ob vratu pod dbrobkom skozi gube potegnjeno nit. Naramni del, kozica e (Sič),"* ima pravilno pravo- kotno obliko; čez sredo v navpični smeri je ločena s šivom ali robčkom, ter skoro cela podložena, da je trpežnejša. Posebnost kroja teh rokavcev je kos blaga d, ki je všit spodaj pri strani med oba stana. Ta všiti del stan zelo razširi, pri sicer trapecni obliki rokavcev pa odrežejo ogle, da se kroj z vstavkom lepo prilega {EC, ED). Rokavi so zgoraj razširjeni s kozico na prednji strani, na podlakti pa se lepo prilegajo kakor tržaški in imajo v zapestju ali nakvačkane ali prišite ozke čipke. Pri vratnem izrezu so ro- kavci zadelani z ozkim trakcem f, pogosto pa imajo tudi našito čipkasto gubanje. b) V Vinici in Adlešičih (si. 10)"* so nosile ženske deloma drugače krojeno opleče, narejeno iz domačega platna, v zadnjem času tudi iz blaga, tkanega doma iz kupljenih, bombaževinastih niti (op. 38). Na vsaki strani prsne zareze na prvem stanu, ki sega, kakor pri moški srajci približno do srede, je po več prišitih gub, f aldov (Vinica, Adle- šiči), ki so spodaj z vodoravnim trakom zaključene. Zapenja se z gumbi, kakor moška srajca. Okoli vratu sta stana in naramna dela nagubana v proste gube, imata nabore (Vinica) in zaključena z ozkim robom. Gube so tik pod robom nabrane na nit, na zadnjem stanu pa še s posebnim šivom z robom pritrjene. Rokavi so zelo široki, trapecno krojeni, vendar pod pazduho še razširjeni s kvadratnim všivkom, latico (Vinica, Adlešiči), pa tudi spodaj v zapestju izelo široki. Spodnji rob je navznoter zarobljen in sega precej visoko nazaj. Na rami so rokavi nagubani v vsej širini na- " Iz Etnografskega muzeja, inv. št. 717. i "* Sič A., Narodne vezenine na Kranjskem. II. del, 1918. Belokranjske ve-^ ženine, predgovor. I "3 Opleče inv. št. 475 iz Etnografskega muzeja. Podatke o delih ofpleča te i inačice sta dala gg. Tomažič in Črnič; glej op. 24. 74 Marta Ložar: ramnega dela, gube so nabrane na nit, na pravi strani pa še prešite z barvano (rdečo) nitjo. Vsi šivi, razen onih, ki so obenem tudi okrasni, so izvedeni z belima domačim, lanenim koncem. Ti rokavci se od vseh doslej navedenih razlikujejo v tem, da so stani tu razmeroma daljši: segajo do bokov in še niže in imajo pri straneh spo- daj razporek, kakor moška srajca. Dolžina je razumljiva, saj oblačijo preko opleča krilo na pas, kar je pri do pasu kratki obliki rokavcev nemogoče. Pri doslej opisanih primerih rokavcev, sledimo do zapestja segajoče rokave, vendar pa pozna naša noša vzporedno s temi tudi rokavce s krat- kimi rokavi. Zanimivo je, da so ti najpogostejši na slovenskem šitajerskem. Na vseh Russovih akvarelih segajo rokavi ženskam nad zapestje,"* na akva- relu iz Korytkove zbirke (sl. 7) do komolcev, na Mayrjevem akvarelu noše iz ljutomerske okolice pa celo nad komolec."'' Pajek omenja tudi iz brežiške, käpelske in dobovske župnije rokavce, segajoče do laktov."" Pa tudi Beneške Slovenke so imele kratke rokavce, da so se videle bele lakti."' V Podjuni nosijo za vsak dan prtene rokave s kratkimi rokavi."* Vzporedno z dolgimi rokavi, so nosile kratke na Koroškem (Rož, Sič)"" in tudi na Kranjskem kot poletno oblačilo (z Goričice pri Ihanu se omenjajo n. pr. kratki, zelo nabrani rokavi).''" Upodobitev takih rokavov na votivni sliki iz Ljubnega sem omenila že preje. Drugi tip rokavcev. Sem spadajo oni rokavci, pri katerih sta prednji in zadnji stan krojena s cela kakor kimono in morem morda radi preprostosti v kroju pripisati tem rokavcem bolj starinski značaj, je pa dbenem ta kroj tudi bolj splošen in so njegove bistvene poteze znane od dolgih ženskih, posebno pa od moških srajc tudi pri sosednih, neslovanskih narodih. Naj- značilnejše inačice tega tipa nahajamo 1. v Poljanski dolini (v Beli Kra- jini), 2. v Prekmurju ter 3. v Ziljski dolini. 1. Polj anski rokavi. L. 1849. opisuje te rokave Korban,''i ime- nujoč jih tudi op 1 ecke: »Rokavi so tako napravljeni, da imajo na vratu kolar, ki je za večje praznike zlo nakrišpan in krog in krog z žametom (baršunom) obdan; dekleta tudi na vrat razne trakove in sveti- nje obešajo;, na prsih oplečke z iglo (je sponica zelo umetno sestavljena iz raznih korald) pripnejo«. Te starejše rokave prikazuje Goldenstein (sl. 11) -J^ so takšni, kot jih poznamo še danes, s to razliko, da kolar (glej spodaj) ni krišpan, temveč v gube položen in da se stani skoro prilegajo životu. S črnim žametom, ki so ga po Korbanu uporabljali že v prvi pol. 19. stol. kot obrobek kolarja in zapestnikov sipodaj, so Obrobljali predvsem rokave za neveste, kar kaže tudi naša slika kroja (sl. 12).''^ Osnovni kroj ženitovanjskih rokavov je isti kot pri navadnih. Prednji in zadnji stan a in ai sta krojena iz enega pravokotnega kosa blaga, le od "* Geramb, 1. c. "5 G e r a m b , 1.. c., sl. 148, Sulzibach-Sannthal. Aquarell von Karl Mayr (okoU 1. 1875.). '■" Pajek J., Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev. 1884, str. 163. "■^ Rutar, Beneška Slovenija, 1. c. "8 B r e j č e v a , n. đ , str. 18. "9 S i č , Slovenske narodne noše, str. 32. B e r n i k , Z nekdanje Goričice. 1925, str. 109. K o r b a n , Kratek ozir na Poljance, 1. c. K o r y t k o , n. d., tah. 36. '3 Inv. št. 729 iz Etnografskega muzeja. Podatke o rokavih dolgujem ge. Ma- riji Rade iz Predgrađa. Rokavci v slovenskih nošah 75 podpazduhe navzdol nekoliko zoženega. Na rami ju loči o- zek šiv. Zareza v obliki črke T na naramnem šivu ter v pred- njem stanu tvori vratni izrez, ki se trikotno odpre. Ob zgor- njem robu našijejo 20 cm ši- rok v pet ploščatih gub polo- žen ko 1 a r d, ki pada čez pleča.'4 Gube se navzdol ne- koliko zožujejo, da dobi kolar rahlo zaokroženo obliko. Na rami so rokavi ojačeni s pod- . sitim kosom blaga, posta- V o b. Roka\d, zäpestniki C, imajo obliko pravilnega tra- peca in so na prednji strani pod pazduho razširjeni s ko- zico č, imenovano s t o š e c , na rami pa so nekoliko na- brano všiti. Zäpestniki segajo približno 10 cm nad zapestje, a pri oblačenju jih potegnejo še više, da se spodnji rob tesno oprime lakti, nad ko- molcem pa stoje balonasto. Zäpestnike krišpajo, vodo- ravno zgubajo, kar narede po vsakem pranju: še vlažne ro- kave primejo čez pol prega- njene s kolarjem navznoter, ki ga obrnejo proti prednje- mu stanu, na ramah in pod pazduhama in udarjajo ta- ko z obema zäpestnikoma po tleh, kamor so preje razprostrli rjuho. To delajo tako dolgo, da se mokro platno lepo drobno naguba, nakar puste rokave posušiti."" Stana sta krojena precej ozko ter segata nekaj čez pas, zato so se, ko jih je Poljanka oblekla, sami v pasu zavihali za dva do tri prste nazaj. Na prsih ob izrezu pripenjajo Poljanke zaponko, kljufo ; najpriljubljenejše so kljufe s stekleno šipo in majhno sličico pod njo (z motivom rokovanja in podobno).^" Rokave so tu običajno izdelovali iz precej nebeljenega debelega domačega platna: laneno platno je bilo bolj priljubljeno. Iz Predgrađa so dajali platno tkat na Kočevsko, šele v zadnjem času imajo v Spodnji Bukovi gori domačega tkalca. Kakor Metličanke, so SI. 11. Ženska noša iz Poljanske doline? Akvarel F. Kurza v. Goldenstein iz Korytkove zbirke Slowianszczyzna, tab. 36. ^4 Sič, Slovenske narodne noše, str. 10, navaja za Vrhovke enak ovratnik, ki ga imenujejo »petrič(e)k«. '" Na podoben način krišpa Poljanka tudi svoje krilo, robačo, ki jo pregane čez pol, z zadnjo ipolovico robače navznoter, in udarja z njo po tleh, držeč jo v pasu. "" H e i n k o , Skizzen aus Krain, str. 226, pravi, da okrasijo srajco na prsih s tremi, tudi štirimi medenimi zaponkami, izdelanimi z barvastimi, steklenimi biseri. j, 76 Marta Ložar: SI. 12. Poljanski rokavi. (a ai prednji in zadnji stan; b postava; c zapeatnik s kozico č; d kolar) Rokavci v slovenskih nošah 77 SI. 13. Prekmurski rokäfci. (a ai prednji in zadnji stan; b podloga na rami; c lastavica; d rokav; e rob na rokavu spodaj; / rob okoli vratu) začele tudi Poljanke tu in tam za pražnje rokave uporabljati kupljeno, bombaževinasto blago: za zäpestnike vodoravno položen vales, ki jih potem včasih še krišpajo po vrhu, da so torej zäpestniki dvojno vodoravno zgubani, za stane pa uporabljajo kotenino, belo ali nebeljeno ali kako drugo po- dobno tkanino. 2. Prekmurski rokäfci (sl. 13)'^' imajo kot poljanski širši stan; prednji in zadnji stan a in ai na rami nista ločena niti s šivom. Vratna zareza ima enako T obliko kot pri poljanskih rokavih, le da je širša in tudi v prednji stan malo zaokroženo poglobljena. Zareza na prsih je izdelana z vzporednimi robčki, kakor moška srajca in se tudi navzkriž zapenja z gumbi. Izrez je radi širine zožen z naborom in zaključen z robom f, ki je že skoraj nizek, stoječ ovratnik. Ramena so ojačena s precej velikima, podšitima krpama b. Rokav d je širok, košnati, ravno krojen, is cele pole, in sega le do komolca ah nekaj niže. Pod pazduho je razširjen s štirikotnim kosom blaga c, lastavico. Na rami in ob komolcu je rokav nabran, n a g r b a n , spodaj ima prišit enako širok rob blaga e, k o 1 a - r i č, kot pri vratu. Novak pravi, da je kolarič na koncu rokava rdeče ali pisano zarobljen s prišem, ki so ga kupovali od Slovakov na sejmih. Spodaj se rokavi zavezujejo z belim, tudi rdeče obrobljenim trakom (Novak). Rokäfci so zelo slični v kroju prekmurski moški srajci in segajo podobno kot viniško-adleš. precej čez pas; v uporabljenem primeru so napravljeni iz lepega prekmurskega platna in šivani z debelim domačim koncem. 3. Ziljskivajšpatje povsem svojstvene oblike''* (Etnolog V—VI, tah. III). Prednji stan, ki je po vsej dolžini prerezan, je precej daljši od; " Inv. št. 334 iz Etnografskega muzejai. Imena za dele rokäfcev ,je nabral Vilko Novak, o. c. ''* Risba in deloma kroj vajšpata je objavila Brejčeva v n. d. tab. III, 1, 2, 3, 4, opis str. 10. 78 Marta Ložar: SI. 14. Raličani naramni deli metliško-podzemeljskili rokavcev. Levi primer spada h Itroju sL 9. zadnjega; na rami, kjer nista ločena, sta ojačena s podloženim kosom blaga. Ob vratnem izrezu ima vajšpat našit podolgovat ovratnik, kolar ali k r a g n č , z "nagubanim k r e ž 1 n o m , ki visi po tilniku in hrbtu. Ro- kavi imajo trapecno obliko, razširjeno s kozico, na rami so močno na- gubani, nabavdano všiti, na podlakti pa se zožujejo in imajo na koncu prišit nazaj zavihan, čipkast zapestnik, špice ali š p i c 1 n e. Tudi na prsih je vajšpat često zguban, nabavdan. Drugi tip rokavcev ni bil strogo omejen samo na pokrajine, kjer so inačice najznačilnejše; tako so nosile ženske na Visokem pod Kureščkom^'* ošpetlje, kjer sta bila oba stana izdelana iz enega kosa blaga. Vratni izrez je bil brez naborka in z robom zaključen ter se je zapenjal pod vratom z majhnim gumbom; prednji stan je bil na prsih zarezan le tako globoko, da se je ošpetelj mogel oblačiti preko glave. Na rami sta bila stana ojačena s kosom blaga (prim. si. 12 in 13), p o d m e č k o m , prišitim na notranji strani. Rokavi, ki na rami niso bili nagubano všiti, so bili pod pazduho raz- širjeni s kvadratnim kosom blaga, kozico, spodaj v zapestju pa zgubani in zaključeni s čipkami. Iz tega ni težko spoznati podobnost tega ošpetlja z rokavci zadnjih treh inačic, vendar je pa ta znani primer preveč osamljen, da bi se moglo reči, da so jih podobno krojile tudi v drugih predelih. Posebno mesto med kroji rokavcev zavzema kroj rožanske srajce,®" ki ga ni mogoče uvrstiti v nobenega izmed doslej omenjenih. Deli kratke srajce niso krojeni preprosto, iz ravnih kosov blaga, kakor pri vseh ostalih rokavcih, temveč so rokavi in stani rezani povsem tako, kakor danes krojimo obleke oz. bluze, torej po tako imenovanem normalnem ali temeljnem kroju. Po splošnem videzu je srajca precej podobna gorenjskim rokavcem, na rami in v zapestju nabrana, okoli vratu ima našito gubanje, v zapestju pa zapestnike. Tudi prednji stan je prerezan po v.sej dolžini. Ta kroj je zašel iz mesta na deželo, srajco pa so potem priredili po starem načinu; kroj je bil prvotno namenjen za vrhnja oblačila, a se je tu uporabil tudi za srajco. (Brejčeva, Slov. noše na Koroškem, E V—VI, tab. VI). "9 Podatek ge. Uršule Perčič. S" B r e j č e v a, n. d. tab. VI, 1 in 2., Rokavci v slovenskih nošah 79 Okraševanje rokavcev. Prvi, ki govori o okrasu rokavcev, je bil o. M. P o b 1 i n ki pravi, da so imele Kranjice za praznike ošpetlje vezene na rami in na koncu rokavov: poročene žene s črno, dekleta z rdečo, modro ali zeleno prejo. Kakor je že omenjeno, nam slikani in risani viri 18. stoletja o kakem vezenju ničesar ne povedo, razen pri omenjenih treh meščanskih primerih. Ker se kažejo sličnosti v kroju, so bili morda tudi pražnji rokavci, vsaj v razdelitvi okrasa, podobno vezeni: kroj rokav- cev, posebno naramni del, skoraj narekuje sličen, v progah izveden okras. O drugem načinu okraševanja, da so prisile okoli vratu ter zapestja zgubano vezenje ali čipke, je že bil govor (str. 66, 70). V novejšem času je čipkasto gubanje okoli vratnega izreza običajno; tako gubanje so imenovali pri Sv. Jederti nad Laškim k r a j z e 1 č e k.*^ čipke pri gorenj sko-kranj skih rokavcih so enako redko, tulasto klekljane, kot so značilne za peče. Vezeno gubanje pri vratu je redkeje. Razlikuje se od starih rokavcev okras v za- pestju (sl. 6); ker so rokavi spodaj delani na zapestnico, kakor moška srajca, so te zavihe navadno vezene z rastlinskimi motivi, podobnimi onim na gorenjskih pečah in so tudi tu predrtine pogosto izpolnjene s šivano' mrežico ali podloženim tulom. V istem motivu je včasih okrašen tudi na- ramni del, najpogosteje pa samo z vodoravnimi robčki ali tudi z ozkim ažurjem. Ponekod na Gorenjskem (Rateče) pa vidimo še tudi oni stari okras v zapestju, vezeno gubanje. V začetku 19. stoletja, morda tudi preje, so postali za okraševanje rokavcev priljubljeni pirkelci,** bombaževinasti trakci, široki do 1 in pol cm ter pretkani v različnih drobnih geometričnih vzorcih z modrimi nitmi; pirkelce so našivale preko roba okoli vratu, (op. 83) v zapestju ter tudi preko šiva na rami (sl. 4). Uporabljali so jih na Gorenjskem, Notranj- skem, pa tudi štajerskem. »Snažne, bele srajčice z modrim trakom okoli vratu in na ramenih« je videl Vraz v Korenu,** z Blok se spominjajo še stare žene, da so jih našiti v zapestju.*^ Poročila s štajerskega omenjajo modre trakce v začetku 19. stoletja iz Rajhenburga*" in Podsrede.*' Vidimo *i O. M. Pohliin, Kranjiska kronika. Citirano po Gruden J., Zgodovina slovenskega naroda, str. 526|, *2 Kotnik, Narodha noša v laškem okraju, 1. c. Na ime »krajzelček« spo- minja ziljski »krežl«, gubanje na »kragriču«, ki ima svojega prednika v širokem, nagubanem, okroglem ovratniku iz konca 18. stol, omenjenega pri Hacquetu Abbildung str. 18, in upodobljenega na njegovem akvarelu sl. 2 (prim. Brej- čeva, n. d., sl. 2). Taka gubanja pri vratu spominjajo na stara .španska gubanja okoli vratu. Pri vseh treh inačicah prvega tipa, pri gorenjskih, tržaško-okoličan- skih in metliško-podzemeljskih rokavcih sledimo tako gubanje, pa tudi na ro- kavcih iz slov. Štajerskega, kar vidimo iz zač. 19. stol. na Russovih akvarelih, zelo izrazito gubanje pa tudi na Mayrjevem akvarelu iz Savinjske doline (iz okoli 1. 1875,.). ** K o r d e s C h , n. d. str. 284 imenuje prvi pirkelce in pravi, da .so zna- čilni samo za Kranjskoi. Pirkelce vidimo deloma na sliki 1 (pri ^Tatu) ter na sl. 4 (na rami in v zapestju). Na taib. 28 Korytkovega dela jih je upodobil tudi Kurz v. Goldenstein med posameznimi deli noše (zavijača, 2 pasova, opanke). ** Fekonja, Pot v gornje strani. (Pisma Stanka Vraza.) Slovenski Narod, 1879, .št|, 37. Vraz je potoval 1. 1841. iz Zagreba v »gornje strani«, v KrAnjsko, Slovensko Koroško in Slovensko štajersko. Gl. tudi op. 47. 85 Glej opombo 7. 8" Geramb, n. d. II, str. 234 (iz 1. 1810.). 87 Geramb, n. d. II, str. 232 (iz 1. 1821.). 80 Marta Ložar: SI. 15. Zaključek rokava tržaško-okollčanskega opleča (k sliki 8). jih poleg tega na števil- nih upodobitvah, tako pri Goldensteinovih Kra- njicah, kakor tudi na Russovih upodobitvah štajerskih Slovenk. Med ohranjenimi ro- kavci so tudi primeri, da so uvezle preko pirkel- cev še križce ali podo- ben okras z rdečo nitjo.®** Uporabljali pa pirkelcev niso samo za rokavce, temveč tudi pri moških srajcah; tudi gube za\i- jačk zadaj so bile zade- lane s takim trakcem.®" Pri vezenem okrasu tržaško-okoličanskega opleča mo- ramo vedno znova strmeti nad vztrajnostjo vezilje; tako bogatih in finih vezenin ne vidimo pri nobeni drugi inačici. Vezen je prednji stan ob prsni zarezi, gubanje pri vratu, naramni del, rokavi na podlaktnem delu in gu- banje v zapestju. Robovi gubanj, prsnega izreza, razporka na podlakti in rokavi spodaj so zaključeni z obzankanimi zobčki, ki pogosto dele tudi vzorec v polja (primer na rokavu si. 15). Vezenje je izvedeno z rastlinskimi motivi in je ves vzorec izpolnjen z drobnimi oblikami, ki se v progi ponav- ljajo. Poleg takega ponavljanja motivov pa so tudi primeri, ko tvori polje okrasa enoto, kateri se motivi podrejajo (šantlov material št. 27, 47). V istem motivu kot opleče so si okoličanke pogosto izvezle tudi pečo, f e č o v ali glavnik (EM), ter tudi belo ruto, ovratnik."" V m e 11 i š k o - p o d z e m e 1 j s k e m predelu so okraševale ro- kavce z vezenjem na rami ter okoli vratu. Da bi bili vezeni na prsih ter v zapestju, kakor pravi Sič,"i ne kaže noben primer izmed v EM ohranjenih. Vezenje je bilo izvedeno v progah s črno ali rdečo ali s črno in rdečo nitjo v tehnikah, im. ral ič an je in š t e p a n j e."* Od raličanja so uporab- ljale vse vrste vbodov, od štepanja pa le osnovno črto št ep ko. Kozice imajo navpično čez sredo prišit robček ali so celo sestavljene iz dveh delov takoi, da je s tem robčkom ali šivom, ki je tudi vezen, raz- deljena na dve polji. Obe polovici sta si v okrasu enaki, včasih pa tečejo rabčane proge tudi preko tega navpičnega robčka (si. 14). Viniško in adlešičko opleče je vezeno na naramnih delih, kožicah, ki tu niso predel j ene s šivom, na rokavih spodaj ter spredaj na ®® Primer rokavcev inv. št. 36 iz Etnografskega muzejaj. ; ®8 V urnik pravi v svojem spisu o avbah, E I, 1926/27, str. 46 h Golden-; steinovi sliki Bohinjke, da ima zavijačko okoli kit zavezano z modrim trakom, ) kar ni nič drugega, kakor s pirkelci pritrjene gube zadaj na zavijački. j "" Isti motiv vezenja ima peča, V u r n i k, Slovenska peča, E II, 1928, si. 25; j fečov: Šantel, n. d., str. 42; glavnik: I. G. V., Nošnja Slovencev tržaške oko- lice. Novice XXII, 1864, str. 50. *i Sič, Narodne vezenine na Kranjskem, 1. c. | "2 Sič, Narodne vezenine na Kranjskem, 1. c. - Rokavci v slovenskiii nošaii 81 prsih. Okras je izveden v tehniki štepanja, s k a m b i c a m i ."^ kakor pravijo na splošno v Vinici, pa tudi s križci v modri, oranžni, modri in oranžni, pa tudi modri in rdeči barvi. Tudi tu teče okras v progah ob robo- vih, vendar ne tako številnih kot pri metliško - podzemeljskih rokavcih. Z barvastim štepanjem so šivani tudi robčki, falde, na prvem stanu ob prsni zarezi, tako, da služi šiv tu kakor tudi pri izdelavi rokava spodaj in na rami kot okras in šiv obenem. V zadnjem času so si Viničanke in Adlešičanke olajšale delo tako, da narede osnovno črto štepko z barvano nitjo na šivalnem stroju, ki naredi po videzu enak šiv mnogo hitreje, kar pa jemlje okrasu značaj pristnosti. Tako so krasile svoje opleče bolj »gizdalinske« Adlešičanke v novejšem času tudi s čipkastim vložkom,, ki so ga všile v naramni del, nekaj nad všite rokave ter blizu spodnjega roba rokavov.®* O okraševanju drugega tipa rokavcev skoro ne more biti govora; veze- nje tu ni običajno, vsaj kolikor je iz danih primerov znano. Ves okras obstoja pri poljanskih rokavih poleg kljufe iz že omenjenih 4 cm širokih obrobkov iz črnega žameta za nevestine rokave, iz tu in tam rdeče obrob- ljenih ali rdečih trakov, s katerimi so Prekmurke zavezovale svoje ro- käfce spodaj in iz rdečih obrobkov ter iz čipkaste zapestnice pri ziljskem vajšpatu. Kakor kroj sam, je tudi to značilno za rokavce iz treh obrobnih pokrajin slovenskega ozemlja. Gornje vrste so imele namen, opisati rokavce ter njih posamezne tipe in inačice, zastopane v slovenskih nošah. Že iz tega skromnega gradiva se je pokazalo, da je ta kos oblačila, za katerega najstarejši vir ne sega preko 17. stoletja, ki pa ga je ljudstvo poznalo že mnogo prej, za našo ljudsko nošo nad vse značilen, že zelo star ter izredno bogatih krojev. Po svojih oblikah kaže k sosednim slovanskim narodom,®" kar njihovo pomembnost za našo nošo še potrjuje. O zgodovinskem razvoju in sploh nastanku tega oblačila bo potrebnih še mnogo virov in primerjav. O odnosih slovenskih rokavcev do podobnih oblačil pri naših slovanskih neposrednih in posred- nih sosedih, n. pr. Hrvatih in Slovakih, na tem mestu radi omejenega pro- stora ni mogoče razpravljati, omenim naj le, da se pri Slovakih podobno krojeno kratko oblačilo tudi imenuje rukavci,"" pri Hrvatih opleče, o p 1 e Ć e k vendar ima vsako zase svoje izrazite značilnosti. Ravno tako bo treba še opredeliti rokavce glede na noše germanskih in romansikih sosedov. 1 "3 Podaitki gg. Tomažiča in Črniča. ®* Podatek g. Črniča. "5 T i 1 k e Max, Osteuropäische, Volkstrachten in Schnitt und Farbe. Ber- lin 1925. K sliki tab. 53 dolge dekliške srajce iz Galicije, ki je v svojem gornjem , delu enako krojena, kot n. pr. tržaško-okoličansko opleče, pravi Tilke o zgubanju srajce okoli vratu, da je izvedeno po »čisto slovanskem načinu«. Podobno tudi na drugih mestih. "" V ä C 1 a v i k A., Podunajska dedina v Česikoslovensku. 1925, str. 82. Po raznih prispevkih v Narodni starini. Totemizem Mirko Honeflein Ko je Škot John Fergusson Mc Lennan uvedel leta 1869. pojem »tote- mizem« v znanost, je obogatil etnologijo za zelo zanimiv, toda tudi izredno zagoneten pi-oblem. Zanimanje je še posebno naraslo, ko je Frazer objavil svoje obširno de^lo: »Totemism and exogamy«. Frazer, ki ima častni naslov: »oče totemizma«, pravi, da je totemizem »okno, skozi katero lahko gledamo v dalljno preteklost«. In kateri za znanost navdušeni človek ne bi hotel biti deležen takega pogleda? Povprečni človek se bavi rad z ugibanjem bodoč- nosti, globlje misleči pa uživa, kadar se !i>otoipi v morje pradavnosti in stika za pravimi biseri znanosti, z drugimi besedami, kadar raiziglablja o izvoru in vzroku vsega. Toda zdi se, da so prinesli s seboj vsi ti, ki so tvegali tak pogled v prošlost skozi okno totemizma^ vsak svojo lastno prizmo, kajti, kar so videli, je zelo raizliono. Tako vsaj moramo sklepati, če pregledujemo pre- bogato literaturo o totemizmu in res ni morda pretirano, če pravi Friderik Grae'bner, da so »našla vprašanja, ki so v zvezi s totemizmom, skoraj ravno toliko odgovorov, kolikor raziskovalcev se je bavilo s tem predmetom.« Toda kaj je totemizem, kako naj ga definiramo? že tukaj zadenemo na resne težave. Definicija toteimizma saima po sebi pred- stavlja namreč že rešitev probleme totemizma, če je ne postavimo z vso previdnostjo. To spoznanje je dovedlo Ankermanna, ki definira totemizem kot »samoidentifikacijo kr\'no- sorodne skupine z živalsko vrsto«, k izjavi, da volja ta definicija le za pr- votni, čisti totemizem, in da pravi, da bi marala biti definicija, ki bi Vključe- vala vse oblike totemizma, tako splošna, da bi izgubila njena vsebina vso jasnost. Glede na to, da hočemo tu podati splošen pregled vprašanja totemizma, mislimo, da bi bilo dobro, vzeti za izhodišče proučevanj C I e - m e no v o dokaj nevtralno definicijo, ki se glasi: »Totemizem je vera v po- sebne odnošaje med klanom ali posamezniki na eni strani in posameznim bitjem ali predmetom oziroma skupino bitij ali predmetov na drugi strani.« Problem totemizma zanima učeni svet ne samo- radi svoje vsebine, am- pak tudi radi razširjenosti totemizma skoraj po vsej zemdjski obli. Totemi- zem najdemo: 1. v Afriki in sicer: na področju Nigra in Senegala, na Zlati obali, na Obali sužnjev, v zaledju Kameruna, v Srednjem Sudanu, v Vzhodnem Sudanu, v vzhodni in južni Afriki ter na otoku Madagaskarju, skratka, če prištejemo še pokrajine, kjer je mogoče dokazati vsaj še sledove totemizma, se zdi, da je »mogočen val totemizma zajel vso afriško celino • z izjemo arabskega severa«; 2. v Aziji: pri primitivnih plemenih južne Indije in Sumatre ter v Asanu; 3. v Oceaniji: na južni obali Nove Guineje, v Avstraliji (posebno na severu in v sredini celine), v Novi Kaledo- niji, na jugu Novih Hebridov, na otokih Fidži, Santa Cruz, v Novi Irlandiji, na Admiralskih otokih in na otokih, ležečih južnovzhodno od Salamonskih otokov; 4. glavno področje totemizma je na severnem delu dvojnega konti- nenta, kjer se razteza v širokem pasu od Pacifika do Atlantskega morja; raztresen je totemizem tudi v južni Ameriki, posebno na severu ter na skraj- nem jugu. — Na vseh teh točkah so totemizem konstatirali z gotovostjo. Ker Totemizem pa ima totemski kompleks toliko razniti aspektov, so hoteli nekateri učenja- '[ ki videti totemizem ali vsaj njegove sledove tudi tam, kjer ga ni, ali kjer ga ' ni mogoče tako določno ugotoviti. Toda pri takih pretiranih nazorih o nekaki univerzalnosti totemizma moramo seveda razHkovati med iz-; rodki prehujne fantazije (n. pr. nekega avtorja, ki trdi, da so bili tudi Srbi; tottemisti, ker se v njihovih narodnih pesmih junaki in drugi ljubljenci na-^ roda imenujejo sokoli), pa med bolj ali manj negotovimi hipotezami, n. pr.i o totemizmu v Egiptu, na Kitajskem itd. So pa tudi učenjaki, ki zastopajo i skoraj nasprotno mnenje, namreč, da totemizma kot enotnega kulturnega' pojava sploh ni. Tako n. pr. van G e n n e p , ki predlaga, naj se imenuje; vsak krajevni pojav totemizma po svojem specialnem lokalnem imenu, skup- na označba totemskih pojavov z izrazom »totemizem« pa naj se sploh opusti, j Temu pa ugovarja P. V. Schmidt, ki pravi, da je.»nedopustno, izklju- čevati a priori historično enoten izvor celotnega totemizma, ne da bi prej preiskali, če niso morda določeni zakoni vzrok dejstva, da so v različnih oblikah totemizma razni njegovi elementi bolj ali manj dobro zastopani oziroma manjkajo in če niso morda nastopile motnje in spremembe smeri razvoja s pomočjo povsem drugih, netotemističnih tvorb«. — Podobno se je izjaril tudi F" r a z e r , ki opozarjal na veliko ii>odobnost vseh totemističnih sistemov in izraža mnenje, da bo zadovoljiva razlaga nastanka totemizma pri enem narodu veljala tudi za nastanek totemizma pri vseh drugih. Ker so navajali razni misleci kot argument proti možnosti univerzalnosti totemizma to, da ravno tri najboljše človeške rase, namreč arijska, semitska in turanska, niso bile nikdar totemistične, je mogoče koristno, da se do- taiknemo, vsaj na kratko, problema egipčanskega in kitajskega totemizma, saj gre tudi v teh dveh primerih za velenadarjene stare kulturne rase. Najprej o istarih Egipčanih! — če pomislimo na važno vlogo raznih živali v egipčanski veri, razumemo, da so hoteli videti razni učenjaki v tem verstvu zakrinkan totemizem, ali vsaj njegove sledove, saj so skoraj v vseh totemizmih totemi večinoma živali. Toda ker gre v egipčanski veri odločno za jasno zoolatrijo, češčenje živali po božje, medtem ko vidijo totemisti v totemskih živalih vedno le enakovredne brate, bi bilo treba prej razčistiti vprašanje, ali se je mogla zoolatrija razviti iz totemizma, oziroma ali se je to pri Egipčanih resnično zgodilo. Nekateri etnologi so odkrili na otokih Fidži in Samoa dokaj verjeten primer počasnega prehoda iz totemizma v zoolatrijo. In ta)ko misli A n k e r m a n n , da se je tudi v Egiptu zoolatrija razvila mogoče iz totemizma. Vendar priznava, da direkten dokaz za to ni mogoč in da ostane torej le indirektna pot, namreč ugotovitev — ako je taka sploh možna —, aili je mogla zoolatrija nastati eventualno tudi drugače kot iz totemizma in ali je mogoče ločiti s pomočjo katerih koli značilnih znakov zoolatrijo, ki je nastala iz t o t e m i z m a, od tiste, ki je nastala po drugi poti. — Dykman, ki ga zanimajo od Egipčanov češčene živah v prvi vrsti le kot njihovi klanski emblemi, vidi v številnih emblemih, ki ne predstavljajo živali, temveč rastline in drugo, jasen dokaz, da ne smemo smatrati skupnosti egipčanskih klanskih emblemov kot izraz prvotne zoola- trije. Toda s tem seveda še ni dokazano, da je izvor egipčanske zoolatrije totemističen. Prepričevalnejša je Dykmanova trditev, da lahko spoznamo še v poznejši zgodovinski dobi Egipčanov jasne sledove nekdanjega totemizma. Tako n. pr. spominjajo zbori starešin na znano obliko gerontokratskega vla- danja totemističnih klanov. — Iz vsega tega je razvidno, da ni izključeno, da so poznali tudi predzgodovinski Egipčani totemizem. Vendar to še ni po- polnoma dokazano. 84 Mirko Honerlein: Problem kitajskega totemdzma je obravnaval etnoilog W. K o p p e r s v .večji razpravi, v kateri odgovarja na tozadevno hipotezo Erkesa, ki se mu zdi totemizem na Kitajskem, dokazan med drugim s tem, da je starokitajska vera, kakor pravi »iskoraj čista zoolatrija« in ker nosijo razni kitajski heroji živalska imena. K prvi točki smo že spregovorili, ko smo omenili podobne razmere v Egiptu; glede druge točke pa opozarja Koppers na dejstvo, da najdemo posameznike ali cele skupine, ki so imenovane po živalih, rastli- nah itd., pogosto tudi pri plemenih, ki totemizma ne poznajo. Ker prej na- vedeni etnolog povrh še dvomi, da bi bili starokitajski tabuji totemisltičnega iz\'ora, zaključuje, da stari Kitaj nima nič opraviti s totemizmom. Vendar dopušča možnost totemističnega vpliva na kitajsko kulturo od strani so- sednih narodov. — Proti univerzalnosti totemizma govori po P. W. S c h m i d t u tudi dej- stvo, da totemizma ravno nastarejša plemena ne poznajo, tako n. pr. Kurnaji in Chepare v Avstraliji, Bajningi v Melaneziji, Pigmejci in Pigmoidi v Aziji in Afriki, nekatera nizko stoječa lovska plemena severovzhodne Amerike ter kalifornijska plemena, skupine Gezov v pokrajini Chaco in razna ple- mena Ognjene zemlje. Ne smemo pa pozabiti na težave raziskovanja tako nizko stoječih narodov in zato tudi ne smemo a priori zanikati možnosti, da se bodo morda še pokazali sledovi totemizma, ah celo resničen živ tote- mizem pri tem aili drugem plemenu. Da je previdnost tukaj umestna, do- kazuje primer imenovanih Gezov v Braziliji, pri katerih je Schneller že opazil odkrit totemizem. Kako važno je vprašanje, alli je totemizem univerzalen kulturen pojav ali ne, za vse tiste, ki se bavijo s kulturno zgo- dovino človeštva, vidimo iz konsekvence, ki jih izvaja P. W. Schmidt iz domnevne neuniverzalnosti: 1. totemizem v splošnem ni potrebno pre- hodno stanje v razvoju vsakega naroda, 2. totemizem ne stoji nujno na začetku razvoja človeštva. Schmidt siklepa iz tega, da ni potrebno spravljati totemizem v nujno zvezo z vsemi vprašanji iz\'ora velikih kultur, torej socialne ureditve, gospodarstva, umetnosti, verstva in morale. Vprašanje univerzalnosti totemizma, to se pravi vprašanje, ali so bili vsi narodi na določeni stojpnji svojega kulturnega razvoja totemisti, seveda ni v nobeni zvezi s problemom enotnega izvora totemizma. Lahko bi mogli namreč smatrati totemizem za univerzalen pojav, ne da bi mu priznavali enoten izvor ali pa tudi narobe: totemizem bi lahiko bil enotnega izvora, ne da bi bil s tem že univerzalen. Po teb vrsticah, ki predstavljajo uvod k naši razpravi, preidimo k raziskovanju totemizma samega! če razčlenimo totemski kompleks, vidimo, ida stoji v njegovem središču kot njegov konstitutivne j ši element: določeno razmerje med člo- vekom in nečloveškim bitjem, o žirom a naravni m pred- mete m. Toda po definiciji, ki smo jo prej določih kot podlago svojim raziskovanjem, vidimo, da gre na obeh straneh lahko aU za posameznike ali za skupine (vrste). Temu primerno razlikujemo individualni in sku- pinski totemizem. Kaj pa je bilo prej, prvi ali drugi? Ali sta mogoče nastali obe vrsti totemizma istočasno? Kaj naj mislimo o eventualni genetični zvezi med njima, in končno, ali zasiluži individualni totemizem sploh ime »to- temizem«? To vse so vprašanja, ki so zanimala etnologe in ki so našla naj- različnejše odgovore. Po Brownu je individualni totem specifično ma- gično-religiozno razmerje med posameznim človekom in vrsto naravnih predmetov. Browin navaja med drugim, da poiznajo nekateri člani in članice avstralskega plemena Evhlayev individualni totem in da nihče pri tem Totemizem 85 plemenu ne velja za zmožnega, udejstvovati se pri čarovnijah, če nima takega osebnega totema. Torej se zdi, da obstoji v Avstraliji posebna zveza med imdividuainim totemom in med magijo. Podolbno mnenje izraža Graebner, trdeč, da se zdi, da obstoji izvirno stanje individualnega totema v tem, da so imeli tak totem brez tujega posredovanja le čarov- niki, drugi ljudje so ga mogli pridobiti le z njihovim ]X)sredovanjem ob priliki iniciacije. Mnogo učenjakov odklanja prioriteto individualnega to- temizma pred skupinskim, kar je seveda naravna posledica splošnih socio- loških nazorov nekaterih učenjakov, n. pr. Rein ach a, ki imenuje totemizem »une hypertrophie de 1'instinct social«, ali pa D u e r k h e i m a, ki trdi, da je totemizem pravera in da je vsa religija in z njo torej tudi totemizem produkt socialnega življenja. Toda tudi nekateri drugi znanstve- niki smatrajo skupinski totemizem za prvotni, pristni totemizem, indivi- dualni totemizem pa za pozneje nastalo variacijo, kolikor ga sploh prište- vajo k pravemu totemizmu. W un d t misli, da leži začetek totemizma mo- goče že pred ustanovitvijo plemenske ustave in da je žival zavzemala že zgodaj dominantno vlogo v nazorih primitivnih narodov, kakor je tudi že horda kot razvojno stanje vseibovalo kali klanske ustave. To moramo pač razumeti v smisllu vzporednega razvoja emociionalne in socialne ideje v primitivni družbi. Cilj tega razvoja je moral biti na eni strani Man, na drugi pa totemistično razmerje med živaljo in človekom, končni rezultat dvojnega procesa pa skupinski totemizem kot prvotna totemistična oblika. Mnogo bolj apodiktično sodi Reuterskioeld, ki pravi, da je nastal individualni totemizem kasneje nego skupinski in da niti ne zasluži imena »totemizem«. V nasprotju s prej imenovanimi avtorji pa trdijo drugi, da je skupinski totemizem nastal iz individualnega. Glavni zastopnik tega nazora je H i 11 - T o u t. Baviti se podrobneje s problemom individualnega totemizma ne more biti naloga naše raaprave, omeniti hočemo le na kratko to, da je važen vzrok tako različnega pojmovanja individualnega totemizma pri raznih učenjakih najbrže ta, da so si ustvarili o njem preveč enostransko sliko, ker so imeli pred očmi navadno le eno, v določenem področju vladajočo obliko indivi- dualnega totemizma. To so očitali posebno tistim amerikanistom, ki so na podlagi amerikanskih razmer (v Ameriki se druži skupinski totemizem sko- raj vedno z individualnim) zastopali mnenje, da se je razvil skupinski to- temizem iz individualnega. Odločilno za presojo razmerja individualnega totemizma do skupinskega je tudi, s kakšnega vidika gledamo na ta pro- blem, če s psihološkega ali sociološkega, tedaj je važno, kalko si predstav- ljamo vlogo posameznika v pradružbi. E. O. James sodi, da se predstava nadnaravnosti postopno personificira v enaki meri, kakor se jasni člove- kovo spoznanje osebnosti in pojmovanja jaza v vesoljstvu. V smislu tega postavlja James sledečo razvojno črto: skupinski totemizem — individu- alni totemizem in sicer v obliki duha-varuha (ko član skupine začenja spoznavati samega sebe) — in končno nagualizem v svoji popolni obliki, to je žival-varuh, določena otroku in sicer tako, da sta njena usoda in življenje trdno povezana z usodo in življenjem dotičnega otroka. Podobno kakor James si predstavlja mnogo sociologov razvoj individualnega tote- miz,ma iz skupinskega na temelju prehoda kolektivizma v individualizem. Toda razen tega, da je tisto domnevno popolno ali skoraj popolno pomanj- kanje individualne zavesti članov pradružbe najbrže hudo pretirano in je taka docela kolektivistično čuteča aH misleča družba bržkone zgolj ab- straktna t\x)riba, bi moral biti razvoj individualnega totemizma iz skupin- 86 Mirko Honerlein: skega zgodovimsko potrjen. Toda G r a e b n e r, ki ga smemo smatrati po njegovib pristojnih delih kot najbolj poklicanega za tak dokaz, označuje skupinski in individualni totemizem za dva ekstrema in dvomi celo, da bi spadal individualni totemizem k totemskemu kulturnemu krogu. Svoje mnenje opira na to, da vsdbuje afrikanski pas individualnega totemizma razen za totemsko kulturo značilnih elementov tudi druge starejšega da- tuma in da je v Avstraliji mešana oblika totemizma (individualni in slku- pinski totemizem) značilna za starejši kulturni kompleks, to je za staro- avstralski. Individualni totemizem bi torej, vsaj v Avstraliji, pripadal ali najstarejši plasti totemske kulture, ali še starejši, p r e d t o t e m s k i kulturni plasti. Iz vsega tega je razvidno vse prej kakor prioriteta skupin- skega totemizma. Skepsa Graebnerja glede pripadnosti individualnega to- temizma k totemizmu sploh pa temelji tudi na dejstvu, da vsebuje indivi- dualni totemizem skoraj povsod neki element, ki je totemizmu popolnoma tuj, namreč idejo alter-ego. Ker pa je ta ideja lastna tudi naguahzmu, mislimo, da bi bilo najprej potrebno boljše osvetliti nagualizem in če se potem prikaže genetska zveza med njim in individualnim totemizmom, zadnjega morda popolnoma ločiti od totemizma. Toda dosti o tem, obrni- mo se k skupinskemu totemizmu, ki predstavlja na vsak način najnavad- nejšo in najbolj tipično obUko totemizma! Prvi kontrahent totemske »pogodbe«, če smemo tako reči, je člo- veška skupina. O tej skupini bomo povedali le toliko, da so primi- tivni narodi razdeljeni navadno v plemena in razne podskupine, kakor brat- stva, klane ali rodove, podklane itd. Potemtakem imamo plemenske, fra- trijske in klanske toteme, ki združujejo pod svojim znamenjem cela ple- mena, ali le bratstva, klane, itd. Ponekod imajo svoje posebne toteme tudi možje in ženske, takemu pojavu pravimo potem »spolni totemizem«. Toda ker gre v vseh teh in drugih primerih le za variacije enega in istega pojava namreč skupinskega totemizma, variacije, ki so najbrže nastale zaradi delitve večjih ali združitve manjših skupin, bomo imeli pred očmi le člo- veško skupino kot tako, ki je v svojem svojstvu kot totemska skupina običajno klan. Drugi kontrahent je t o t e m. Giemen ga označuje v svoji definiciji totemizma kot bitje ali predmet. Kdo so ta bitja in ti predmeti? V prvi vrsti razne živali, potem rastline in končno tudi naravni pojavi kakor blisk, grom, dež ali podobno, da omenimo le najbolj običajne toteme. Pri izbiri živalskih totemov, ali totemov, ki pripadajo rastlinst^m, igra seveda geografsko okolje važno Vlogo. Vse kaže, da so totemske živali ali rastline vedno take, ki bivajo, ali rastejo na področju dotične totemske skupine, tako da jih člani skupine dobro poznajo. Za afriško totemsko področje je Ankermann izdelal podrobnejšo statistiko, iz katere je razvidno, da imajo tamošnji totemisti za svoje toteme 52 različnih vrst živali, 5 vrst rastlin in 12 drugih vrst totemov. Med živalmi zavzemajo prvo mesto se- salci v sledečem redu: a) zverine, b) antilope in opice, c) govedo, pes in svinja, drugo mesto ptice, tretje pa plazilci in dvoživke. Sklepati iz te sta- tistike na eventualni princip pri izbiri totema, je težko mogoče, čeprav vidimo, da zavzemajo živali, ki služijo primitivnim narodom kot hrana, važno mesto v tej statistiki, so vendar na prvem mestu zverine in so tudi glavni ptičji totemi ravno ptice roparice. Sicer pa tej statistiki ni treba preveč zaupati, saj pravi Ankermann sam, da jo ikazi dejstvo, da je vzrok temu, ali funigira ta ali ona žival bolj pogostokrat kot druga, deljenje iz- virne skupine zaradi močne pomnožitve njenih članov. Med rastlinami se Totemizem 87 zdi, da prevladujejo kot totemi, koristne rastline. O drugih totemskih »predmetih« pa poroča T r i 11 e s , da so — vsaj pri afriških Fangih — vedno »živa bitja in pokrovitelji, ki se v poiljubnem predmetu materializi- rajo, da bi bili tako deležni kulta in da bi mogli uresničiti svoje pokrovi- teljstvo tudi v takih primerih, ko ne morejo biti navzoča ali se sama udej- stvovati«. Tako mislijo n. pr. plemena, ki imajo minerale za toteme, ali da imajo tudi ti kamni nekako življenje ali pa, da so manifestacije, ozi- roma materializacije določenih duhov. Da, celo dvojna materializacija je mogoča. N. pr. se razodeva duh — totem (moč oploditve ali podobno) v naravnem pojavu (blisk, dež itd.). Ti pojavi pa se potem zopet manifesti- rajo v določenih kamnih in sicer ali naravnim potom, ali s pomočjo ča- rovnika, tako da postanejo dotakljivi predmeti direktnega kulta. Seveda gre v takih primerih za visoko razvite totemistične sisteme, kjer je tote- mizem združen z magijo, animizmom itd. Za odkritje pratotemizma bi bilo seveda pomembno vedeti, katera vrsta totemov je prvotna. Večina učenjakov je mnenja, da so bile prvi totemi živali. Toda tudi mnenje, da je bil prvi totem rastlinski, ima svojega za- stopnika v osebi J. d e M a r z a n a , ki se je bavil s totemizmom na otokih P'idži, kjer ima vsako pleme dvojen totem, živalskega in rastlinskega. Iz raznih bajk in pa iz dejstva, da je ime vsakega plemena združeno z besedo »kai«, ki pomeni v arhaičnem narečju zapadnih pokrajin teh otokov »drevo«, sklepa ta avtor, da so imeli prebivalci Fidžija rastline za prve toteme. Ni nobenega raziloga, izključevati možnost, da bi si bil človek izbral v začetku totemizma najprej rastline za toteme, vsaj če gledamo na ta problem s psihološkega vidika. Bolj kompliciran postane problem le, če se ozremo na razvoj gospodarstva človeške družbe. Ali je totemizem nastal med nabiralci? Ali med primitivnimi poljedelci, morda celo med živinorejci? Vsa ta vprašanja stopijo potem v ospredje in zahtevajo rešitve. Med člavdkom in njegovim totemom vladajo določena intimna razmerja. Kakšna so ta razmerja? Ankermann se čudi, da so se raziskovalci tako malo zanimali ra\'no za dve glavni vprašanji, ki se vedno tičeta totemizma, in sicer 1. kako si predstavlja totemist svoje razmerje do totema in 2. kako se vede človek do svojega totema. Graebner je na podlagi razpoložljivega materiala mogel sklepati, da si predstavljajo razna plemena razmerje do svojega totema »genealoško, monistično ali brezbarvno«. Torej mislijo, da so potomci svo- jega pratotema, ali sploh krvni sorodniki svojega totema, ali pa mislijo, da so z njim popolnoma identični. Včasih pa gojijo do svojega totema le »čut tovarištva« (tako si razlaga Graebner to, kar imenuje »brez- barvno« predstavo). Značilna za vse te tri predstave pa je nekaka bratska enakost človeške skupine in živalske vrste, ali kakor se izraža Ankermann, da je totem vedno nekaj človeku »prijaznega«. Ker pa tvori to bratsko razmerje med človekom in totemom jedro totemističnega pro- blema, se je mnogo učenjakov lotilo raziskovanja nastanika te ideje. Pri tem so imeli samo dvoje možnosti: soditi so mogli — po domače rečeno — ali s svojo pametjo, ali pa s pametjo primitivnega človeka. Jasno je nam- reč, da si je predstavljal primitivni človek;, torej sodobnik časa, ko je nastal totemizem, ali bolje rečeno, totemistična ideja, svoje razmerje do zunanjega sveta dokaj drugače kot današnji človek, ki ima pri presojanju ugank zunanjega sveta na razjpolago že določeno znanje, ki so mu ga na- brali njegovi predniki in ki je sad desettisočero, mogoče celo stotisočero let. Zaradi tega se je morala razločevati mentaliteta pračloveka precej od 88 Mirko Honerlein: naše. To je uvidela tudi večina modernih znanstvenikov in je poizkusila, postaviti se pri reševanju totemističnega problema na stališče pračloveka. Pri tem so imeli na razpolago dve poti. Prvo so uporabili tisti, ki so si sami izmislili pračloveka in njegovo mentaliteto s pomočjo včasih prav umetnih evolucijskih konstrukcij, drugo pa oni, ki so kratko in malo pred- stavljali danes še živečega »divjaka« kot živo podobo resnično primitivne- ga človeka. Čeprav ustreza druga pot mnogo bolj zahtevam moderne zna- nosti, je vendar tudi ta pomanjkljiva. Zavedati se moramo namreč, da je razlika med današnjim »primitivnim« človekom (ki je primitiven le v najširšem pomenu te besede) in pračlovekom tako velika, da je po Fra- zerjevih besedah prepad med obema morda gloiblji od onega, ki loči naj- nižjega sodobnega divjaka od Shakespeara ali Newtona. Tako nam more služiti domneva enakosti mentalitete pračloveka in sodobnega divjaka le kot »methode de travail«. Vsega tega se moramo zavedati pri presoji rezul- tatov raznih poizkusov rešitve problema totemizma. — Ker ima večina totemistov živali za svoje toteme, so upoštevali mnogi raziskovalci pri raziskovanju emocionalnega dela totemskega kom- pleksa predvsem živalske toteme. Rezultati pa, ki jih dosegajo, iz- ključujejo le redkokdaj možnost, vstaviti v enačbo človek: totem, name- sto živali drug totemski simbol, rastlino ali kaj podobnega, če torej tudi mi sledimo zgledu teh raziskovalcev, se moramo zavedati, da stopa v tem primeru problem razmerja med človekom in živaljo v splošnem v ospredje. Kajti pravilna rešitev tega proiblema bi nam dala možnost, spoznati psi- hološki substrat ali predispozicijo totemizma. — Skušnjava je velika, razlagati si postanek totemizma kot odsev idilič- nega sožitja med človekom in živaljo, po vzorcu monističnega pantote- mizma sv. Frančiška Asiškega. Evolucionisti, ki verujejo v vzporedni raz- voj človeštva in človeka-posameznika, bodo našli celo v vedenju otroka do živali nekak dokaz za tako hipotezo. Ni naša stvar, razglabljati o tem, če je res kdaj vladalo tako prijateljsko sožitje med človekom in živaljo. Toda dejstvo je, da vidimo pračloveka, po najstarejših sledovih, ki jih je pustil za seboj, v sovraštvu in boju proti živalstvu, ki ogroža njegovo živ- ljenje, oziroma, ki ga sam zasleduje^ da bi si preskrbel potrebno meso, kože itd. Tudi v življenju še živečih primitivnih narodov ne najdemo ni- kjer neinteresirane ljubezni do živali ali rastlin (na primer gojitev lepih rož). Ravno nasprotno, mučenje živali na baribarske načine je skoraj obi- čajno. In za njihovo razmerje do domačih živali, kjer jih sploh ima- jo, je značilno, da psov, ki so ponekod edine domače živali primitivnega človeka, niti ne krmijo, jim ne dajejo zavetja, da niti niso last posamez- nika, temveč, vse skupine, in da »dobivajo kot plačilo za to, da naznanjajo s svojim lajanjem prihod sovražnika, edinole smeti in blato, ki se nabira v primitivnih naselbinah.« če torej ni govora o kaki neinteresirani ljubezni primitivnega človeka do živali, vidimo pa vendar, da ga žival v največji meri zanima. Bajke, v (katerih nastopajo živali, risbe in kipi, ki pred- stavljajo živali (tudi pri prazgodovinskih primitivcih), plesi, ki oponašajo živali, omamentikai, ki se je razvila pogostokrat iz živalskih podob — in vse to tudi pri primitivnih narodih, ki totemizma n e poznajo — pričajo o velikem zanimanju primitiwega človeka za živali. — TO' zanimanje temelji spočetka mogoče na grozi, ki jo občuti primi- tivni človek pred zverinami, pred katerimi se lahko brani kvečjemu s preprostim orožjem. Podobno vsaj si predstavlja začetek totemizma Thurnwald, ki misli, da so bili totemi prvotno živali, rastline in Totemizem 89 kamni neobičajne oblike. Kot vzrok temu pa navaja s t r a b , ki ga povzro- čajo podobne prikazni. Pračlovek je pač prinesel — po Thurnwaldu — vse svoje spoštovanje in ves svoj strab pred višjo in neznano silo na take neobičajne predmete in bitja, ki so se mu zdela posebno tajinstvena in o katerih je vedel, da ga prekašajo v moči. — Tudi S w a n t o n ne misli drugače, ko trdi«, da je človeštvo raz\ilo povsod »določene teorije in njim ustrezajoča dejanja proti vsakemu sumljivemu predmetu ali dogodku v zunanjem svetu. Toda zdi se, da so mogle nastati totemistične ideje šele pozneje, ko se je bila izgubila prvotna groza in se je spremenila v obču- dovanje moči ali spretnosti določenih živali, ki si jih je človek pač potem izbral za toteme. Neposrednega koraka od strahu ali groze pred določeno živaljo do prijateljskih čustev, ki jih goji totemist do svojega totema, si ne bi mogli namreč predstavljati psihološko. Kasneje, ko je človek spoznal važnost določenih živali za svoj obstoj, je mogoče dal koristnim živalim prednost, kadar se je pobratil z določeno živalsko vrsto. Tako vidi R e u - terskioeld razlog za intimno razmerje med človekom in njegovim totemom v tem, da je klan od svoje totemske vrste nekaj prevzel, kar je zanj značilno. Toda po Reuterskioeldu to ni hrana, temveč vse drugo, kar je za civilizacijo dotičnega klana iznačilno. Torej, človek si je izbral za toteme — na podlagi prej opisane predispozicije — po vsej verjetnosti najprej začudenje vzbujajoče živali (oz. rastline itd.), pozneje pa take, ki so se mu zdele koristne. Sicer pa je človek lahko smatral tudi divje zverine za sebi koristne, namreč na temelju totemistične pogodbe, ki ima kot geslo: do ut des. N. pr. član tigrovega klana, ki je prepričan, da mu tiger ne bo storil ničesar hudega, lahko upa^ da bo ta zverina požrla njegove sovraž- nike, živalske ali človeške. Ta misel pa je postala važna šele tedaj, ko so se magične ideje združile s totemsko. Sicer pa je moralo biti več vzrokov, radi katerih je primitivni človek izbral ravno to ali ono žival za totem: n. pr. roparske živali si je lahko izbral pač zaradi njihove moči, o kateri je upal, da bo prehajala v klan, če ta le uvrsti take roparske živali v svoje območje, tako da postanejo tudi te zverine tako rekoč člani klana. Taki nazori niti niso nujno izvirali iz magičnega svetovnega nazora, vsaj ne v začetku totemizma. Ravno tako pa si je mogel človek izbrati antilope in opice radi tega za toteme, ker jim je zavidal hitrost, oziroma spretnost s katero skačejo po drevesih itd. Kooperativna oblika totemizma, kakor jo najdemo n. pr. v srednji Avstraliji, pa je mogla nastati bržkone šele pozne- je, ko so si ljudje začeli izbirati za toteme koristne živali. Kako pa je prišlo, da je videl totemist v bitju, ki ga je izibral za totem, tovariša, sorodnika, identično bitje? Tovariš? To »brezbarvno« razmerje je jasno prav za prav že iz vsega tega, kar smo do sedaj povedali: »določena lokalna skupina čuti do neke vrste živali čut tovarištva. Ta čut moramo razumeti tako, kot da je nastal iz kontakta,« pravi Gr aebner in nadaljuje: »S primitivno mentaliteto je v skladu, da pripisuje vsakemu sožitju, ki si ga njegovo neznanstveno mišljenje ne more razlagati, poseben pomen.« In Reuterskioeld piše, da »mora vsak človek čutiti izredno intimno zvezo med svojim klanom in živalsko vrsto, ki loči njegov klan od vseh drugih klanov (ki imajo druge toteme). Toda ta čut tovarištva se je lahko razvil v predstavo sorodstva med klanom in živalsko vrsto, vsaj če razumemo pod pojmom sorodstva tako zvano »klasifikatorično« sorodstvo. V tem smislu si imamo tudi raz- lagati dotično mesto pri Ankermannu, kjer piše, da je določeno razmerje med človeško in živalsko skupino težko nastalo drugače kot v obliki so- 90 Mirka Honerlein: rodstva. Kajti ljudje, ki pripadajo istemu klanu, so si prijatelji in sorod- niki, če pa pripadata človek in totem istemu klanu, potem ni čudno, da se vede človek proti svojemu totemu kakor proti vsakemu drugemu članu klana, torej kakor proti sorodniku, in ga smatra tako tudi za sorodnika. Toda ko smo omenili »klasifikatorično sorodstvo«, nas je to dovedlo k neki drugi misli, namreč, da si lahko razlagamo predstavo razmerja med človekom in totemom v obliki klasifikatoričnega ali tudi pristnega sorod- stva z dejstvom, da je imel človek povsod in v vseh časih navado dajati sorodniške naslove (brat, oče, mati itd.) drugim, s katerimi stoji v in- timnih, aH včasih celo le trenutno prijateljskih odnošajih. Thurnwald, razglabljajoč o moški družbi primitivnih narodov, piše, da sprejmejo tudi tuje. nesorodne moške v svoj krog, če so se ti izkazali vredni zaupanja, da pa potem zapečatijo tak sprejem s tem, da dajo novim članom sorod- niške naslove, če imenujejo torej totemisti svoj totem sorodnika, je to mogoče bila spočetka le metafora. Pozneje pa so to pozabili in končno zares mislili, da so pristni sorodniki svojih totemov. Toda možen bi bil tudi nasprotni razvoj: tako da bi si totemisti predstavljali svoje razmerje do totema takoj spočetka v smislu pristnega krvnega sorodstva ali iden- tičnosti s totemom, pozneje pa, da bi ta predstava pešala. Zastopniki te hipoteze regresivnega razvoja bi lahko navedli v dokaz svojim trditvam od več učenjakov izraženo mnenje, da je totemizem nastal v dobi, ko človek še ni spoznal bistvene razlike med seboj in živalstvom. Levy-Bruhl, ki se v raznih delih ba\i z mentaliteto primitivnega človeka, trdi celo o sodobnem primitivnem človeku, da ne pozna naše znanstvene klasifikacije narave in da mu manjka zoološka ideja o živalih, oziroma botanična o rastlinstvu, zato ga pa bolj zanimajo razne participacije med bitji in nji- hova mistična moč. S tem se pa zmanjša razlika med človekom in živaljo (rastlino) na minimum. Omenili smo prej ugotovitev Ankermanna, da imamo malo podatkov glede tega, kako si predstavljajo totemisti svoje razmerje do totema. Ta- kemu pomanjkanju so hoteli razni učenjaki odpomoči s tem, da so iskali potrebnih informacij pri mitih primitivnih narodov. Prej imenovani Levy- Bruhl imenuje mitologijo naravnost ključ za razumevanje totemizma. Pri tem ima v mislih predvsem bajke Avstralcev, v katerih imajo glavno vlogo bitja z dvojno (človeško in živalsko) naravo, ki so kot praočetje ustvarila človeški klan in ravno tako tudi živalsko totemsko vrsto. Iz tega bi sledilo, da so totemisti prepričani o sorodstvu s svojo totemsko vrsto, saj sta klan in totem tako dobesedno brata. Tako bi torej te bajke potrdile verjetnost prej omenjene hipoteze regresivnega razvoja. Vendar lahko dvomimo, da bi bila ta hipoteza resnična in to iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je histo- rična metoda dognala, da je bila bržkone tista »brezbarvna« predstava to- varištva med človeškim klanom in totemom prvotna oblika totemizma (ali vsaj najstarejša, ki jo poznamo), drugič pa je moralo biti jedro, okoli katerega se je razvilo intimno razmerje med človečkom in totemom, le delna podobnost med obema, oziroma želja po njej. Da navedemo konkre- ten primer: ko si je izbral določen klan antilopo za svoj totem, je to storil najbrže zato, ker si je zaželel hitrosti te živali, šele potem, s časom, je nastala iz zavesti podobnosti v hitrosti med človekom in živaljo ideja o sorodstvu in končno, če je sploh prišlo tako daleč, čut popolne identičnosti. Zanimivo je, kako je izgradil P. Winthuis na teh mitičnih pra- očetih z dvojno naravo svojo hipotezo o nastanku totemizma. To dvojno Totemizem 91 naravo si razlaga namreč na prav originalen način kot prvotno dvospol- nost. Izhodišče njegove hipoteze pa ni Levy-Bruhlova »prelogična« menta- liteta primitivnega človeka, temveč mentaliteta, ki jo imenuje »drugače - logično«. Jedro Winthuisovih misli je sledeče: vtis vseh fizičnih dogodkov, posebno tako pomembnih kakor spolni akt, rojstvo, rodovitnost, 'ki se ponavljajo v naravi dan za dnem in pri vseh bitjih, s katerimi se čuti človek povezanega, mora biti nanj tako silen, da premaga seksualni mo- ment vse druge misli in interese. Primitivni človek proicira seksualnost v vsa bitja, od tod pa se ta odbija nazaj na človeka, ne da bi intelekt ločil jaz od kolektivnega nejaza, s katerim se čuti kot enota. Zato, sklepa Winthuis, temeljijo vsi glavni pojavi etnologije — in tako tudi totemizem — na veri pračloveka v dvospolno višje bitje oziroma v dvospolnega pra- očeta. Temu bitju pa hoče postati primitivni človek kar najbolj podoben, da bi tudi on kot dvospolno' bitje »užival najvišjo blaženost neprenehoma trajajoče spolne strasti.« Podobnemu enostranskemu pojmovanju primi- tivne mentaUtete pa je ugovarjalo mnogo etnologov, med njimi Peekel, ki kaže na dejstvo, da smatra primitivni človek seksualnost za absolutno zlo, kar dokazujejo visoke kaizni ravno za seksualne prestopke. Navedeni avtor konstatira razen tega, da se bavi primitivni človek predvsem z na- bavo hrane in vseh drugih predmetov, ki so nujno potrebni za vsakdanje življenje, a nikakor ne z namenoma priklicanimi seksualnimi mislimi. Winthuisovo dvospolno najvišje bitje pa imenuje »neosebno, abstraktno, čutom in zdravi pameti ugovarjajoče bitje brez oblike in vsebine, s katerim primitivni človek, ki svojim očem več zaupa kot pa svojemu umu, ne bi vedel kaj početi«. S tole sodbo se strinjamo tudi mi, in sicer tem lažje, ker neglede na to, da o takem dvospolnem najvišjem bitju kot splošno in povsod poznanem prabitju nikjer ni sledu, tudi ne moremo videti v pra- očetih totemistov, torej v bitjih z dvojno, namreč živalsko in človeško naravo, dvospolnih bitij. Sicer pa nam ta hipoteza tudi ne pove ničesar novega glede sorodniškega razmerja med človekom in totemom, če bi se izkazala za resnično, bi se nam zdelo to razmerje še bolj nerazumljivo. Otroci podedujejo avtomatično totem svojega očeta ali svoje matere. Toda v srednji Avstraliji pri plemenu Arunt in pri sosednih plemenih imajo tako imenovani kon cepci j ski totemizem. Ves teritorij teh plemen je razdeljen v »oknanikille«, to so mistična področja pradedov. Tam so praočetje izginili pod zemljo in so zapustili svoje »tjuringe«, svete predmete iz kamna ali lesa. Te tjuringe so bivališča otrok — duhov, ki se naselijo v telesu mimoidoče žene, ki jim ugaja in se tam rodijo kot otroci. Vsak tak otrok podeduje potem totem svojega praočeta, ki si je bil izbral za reinkarnacijo njegovo mater. Ta izredna oblika totemskega podedo- vanja je bila predmet številnih razprav, ki so olbravnavale posebno pro- blem primitivnosti plemena Arunt, ki predstavlja tudi drugače med tote- mističnimi plemeni neko vrsto »enfants-terribles«. Radi omejenosti pro- stora opozarjam le na dejstvo, da je Frazer, ki je osrečil znanstveni svet kar s tremi hipotezami o totemizmu, izjavil v svoji tretji, da je koncep- cijski totemizem Arunt praoblika totemizma. Ali se mu je posrečil dokaz te trditve? Tukaj se pojavi drugo vprašanje, ki so nanj odgovorili neka- teri znanstveniki v negativnem smislu, namreč vprašanje, če je sploh mogoče rekonstruirati tak pratotemizem. O tem pa na koncu. Intimno razmerje med totemsko človeško skupino in njenim tote- mom ima za posledico določne dolžnosti obeh kontrahentov totemskega; 92 Mirko Honerlein: »pakta«. Drug mora drugemu pomagati, drug mora drugemu prizanašati. Pogoji te »pogodbe« so pri raznih plemenih in seveda tudi upoštevajoč razne toteme različni in deloma tudi iluzorni, to se pravi, obstoje pač le v do- mišljiji totemistov n.. pr. pogoj, da totemska žival ne sme usmrtiti ali raniti člana skupine, ki jo ima za totem. Razume se, da se krokodil, udav ali katera koli druga zver ne bo dosti brigala za pogodbo, ki je končno tudi ni podpisala, in da bo mirne duše pogoltnila svojega totemskega to- variša, oziroma sorodnika, kakor pač vsakega drugega človeka. Toda taki dogodki ne kratijo neomajne vere totemistov v totem, če se zgodi tako nasilstvo totemske živali nad človeškim bratom, domnevajo tovariši klana pač to, da je bila dotična zver tuja in da ni pripadala k totemski skupini, ali pa valijo krivdo na ponesrečenega, češ da se je bil pregrešil na kak način proti totemski živalski vrsti. Ponekod imajo tudi navado, da krmijo ali gojijo totemsko žival. Taki primeri pa so redki. Bolj splošen je običaj objokovanja in pokopavanja mrtvega totema. Pri večini tote- mistov pa velja prepoved usmrtitve ali tudi le uživanja totemske živali. Vsi ti običaji, se zdi, so popolnoma v skladu s tovarištvom ali sorodstvom med totemisti ali totemom. Tem bolj nas mora začuditi, da žive plemena, ki imajo kot glavno brano svoj totem in da se zdi, vsaj po mitih raznih plemen, ki smatrajo danes uživanje totema za nedopustno, da je bila nekoč splošna navada uživati lastni totem. Kar se tiče teh sodobnih tote- mistov, ki uživajo lastni totem, so razni znanstveniki razlagali to abnor- malnost tako, da so v teh primeirib videli totemizem, ki se nahaja v stanju razpada. Nasprotno so drugi etnologi trdili, da je bilo prvotno normalno, da so totemisti jedli svoj totem, kajti v času, ko je totemizem nastal, so bili ljudje še vsi ljudožrci in tako se totemistom ni zdelo kaj posebnega, da so pojedli svoje toteme, čeprav so jih smatrali za sorodnike ali tova- riše. Toda tak prakanibalizem nikakor ni dokazan in po rezultatih mo- derne etnologije se zdi celo, da je Ijudožerstvo pojav, ki nastopa šele pri nekoliko višje civiliziranih plemenih. Totemisti sami niso mogli dati vero- dostojnih podatkov glede protislovja, kakor je tudi njihova motivacija prepovedi same zelo majava. Kadar jih kdo vpraša po vzroku teh prepo- vedi, odgovarjajo, da se jih drže zato, ker so jih tako učili njihovi očetje, ali pa pripovedujejo razne bajke, n. pr. da je totemska žival storila nekoč praočetu uslugo, tako da prizanašajo totemu iz hvaležnosti, ali pa, da je praoče nekoč jedel totem in mu je to škodovalo itd. Zaradi fantastičnosti večine teh bajk so raziskovalci sumili, da so bile izmišljene šele pozneje, in sicer zato, da bi si totemisti sami razlagali z njimi tabuje, ki jih ne razumejo več. Sploh pa dvomijo nekateri učenjaki, da bi imeli podobni miti primitivnih narodov zgodovinsko vrednost, tako n. pr. Lang, ki pravi, da »je bila v prvem stadiju razvoja človeške inteligence iznajdba takih bajk neizogibna«. Celo van Gennep, ki se zavzema za njihovo historičnost, v splošnem priznava, da si ne ve razlagati — kakor tudi ne Spencer in Gilten — kako je moglo priti do totalne spremembe nazorov centralno- avstralskib totemistov glede uživanja totemske živah. Problem je torej zelo zamotan. Naj se zatečemo k Rankovi psihoanalitski hipotezi o na- stanku mitov? »človek si je začel izmišljati mite v času, ko je izgubil vero v absolutno možnost realizacije vseh svojih želja in prepovedanih strasti.« Totemisti bi potemtakem proicirali z miti svoje prepovedane želje po uživanju totema v pradavno dobo, ki jo imenujejo »alcheringo«, in bi jih prenašali na svoje nadnaravne praočete. Toda predpogoj te hipo- teze je to, da so smatrali totemisti usmrtitev ali uživanje svojega totema Totemizem 93 že od začetka totemizma za nekaj prepovedanega. Mi pa ne moremo uvi-! deti nujnosti tega pogoja, tudi ne v primeru, da prvi totemisti niso bili j ljudožrci. Do tega prepričanja so nas dovedla sledeča razmotrivanja: j Freud primerja primitivnega človeka s sodobnim psihopatom; mi ga rajši; primerjamo sodobnemu otroku, čeprav se zavedamo, da tudi ta primera i ni povsem točna. Taka primera ustreza namreč bolje idejam o razvoju j človeštva. Kajti, kakor pravi P. V. Schmidt, napredek človeštva bi bil \ nerazumljiv, če bi bil primitivni človek že od narave bolan. Mislimo nam-; reč, da je totemist, ki ima za totem n. pr. konja, podoben otrdku, ki si; domdšljuje v igri, da je konjiček, in skače in rezgeta, pa bi se vendar: takoj zavedel svoje človeške oziroma neživalske narave v trenutku, ko bi i ga njegov oče z bičem prignal v hlev ... To se pravi, primitivni človek se; zaveda po našem mnenju vselej, vsaj podzavestno, da je človek in da ni žival. Dokaz temu se mi zdi dejstvo, ki so ga etnologi do sedaj omalo-j važevali, da še nobenemu normalnemu totemistu ni prišlo na um, da bi i se n. pr. spolno združil s totemsko ali drugo živaljo, če se torej' totemisti zavedajo razlike med totemsko živaljo in med seboj, ne bodoj smatrali uživanja totema kot ljudožrstvo. če bi torej mi pripuščali mož-j nost, da so totemisti spočetka uživali svoj totem, bi ostala le še druga j težava, namreč zagonetnost totalne spremembe nazorov totemistov glede: tega, da smatrajo uživanje ali usmrtitev totema danes skoraj povsod za ■ smrtni greh. Tudi te težave ni treba omalovaževati. Toda mogoče nam, more dati dejstvo, da prej navedena sprememba v nazorih totemistov ni; edina (podobno bomo našli pri proučevanju eksogamije), nekaj poguma,! da poizkusimo odstraniti tudi to težavo. A prej se moramo baviti z neko posebnostjo prepovedi same, oziroma s sankcijo, ki zadene prekršitelja.* Redki so menda celo najbolj primitiv'ni narodi, ki ne bi poznali ka- kega »najvišjega bitja«. Predstavljajo si ga pa navadno kot bitje, ki živi i daleč od ljudi in se ne briga za njihove zadeve. Tako tudi ne bi prišla j totemistom na um misel, da bi ta bog kaznoval kršitev prepovedi, ki se tičejo totema. In vendar se moramo čuditi, kako natančno se drže teh prepovedi in kako smrten je strah obupanega totemista, ki se je pregrešil,; tudi le po pomoti. Vse kaže, da imamo v tisti prepovedi pred seboj tako ime- • novani »tabu«, kakor imenujejo tudi v resnici to prepoved vsi avtorji.J Pojem »tabu« vsebuje po definiciji N. W. Thomas a: 1.) sakralni] (nečisti) značaj osebe ali stvari; 2.) način prepovedi, ki rezultira iz tega! značaja; 3.) sakralnost (nečistost), povzročeno s kršitvijo prepovedi. Po Thurnv^'aldu je izvor tabuja bojazen pred resnično ali namišljeno j nevarnostjo. Ta bojazen se razširi in izogibanje tabu predmeta (bitja) 1 jKJStane tako splošna navada. Ta razlaga nam pa ne pove dosti o bistvu i tabuja. W u n d t gre pa menda spet predaleč, če trdi, da je izvor tabuja j bojazen pred demonskimi močmi. Kajti pojem »demon« vsebuje že ne-j kako personifikacijo nadnaravne sile. Zanimivejša za nas je Reuters-i kioeldova raKlaga o tem, kako postane totemska žival tabu. Po mne- j nju tega avtorja ima tabu svoj izvor v predstavi o splošni, to se pravi j življenjski sili (v mani). Tabu pa nastane, če se ta življenjska sila naj kateri koli način manifestira. Tako manifestacijo pa vidi primitivnj človek i baje tudi v živalski vrsti, ki se ji ima zahvaliti za svojo življenjsko zmož- i nost. Pojem tabuja je torej na vsak način v zvezi s predstavami o nad-j naravnem svetu. Ker pa totemizem v svojem bistvu in v svoji najbolj pre-; prosti obliki nima ničesar opraviti s tem nadnaravnim svetom (Thurnwald! 94 Mirko Honerlein: predstavlja mano nasproti totemizmu in pravi, da se mana — ki je jedro talbujeve ideje — nanaša na izredno, čudežno življenje, medtem ko se nanaša totemizem na normalno življenje, na fiziološko nasta- janje, rast in minevanje), je verjetno, da so nastali totemski tabuji šele pozneje pod vplivom posebnib predstav o nadnaravnem svetu. Ka tak način bi si mogli misliti totemizem prvotno brez tistih prepovedi uživanja ali usmrtitve totema in razumeti spremembo v nazorih totemistov. Značilni za totemizem centralne Avstralije so tako imenovani raz- množitveni obredi (increase ceremonies), ki so najbolj razviti pri plemenu Arunt. Vršijo se vedno v tistih krajih, kjer je praoče, po tra- diciji dotičnega klana, zapustil naš svet in se je pogreznil pod zemljo. Domačini izvajajo plese, pri katerih oponašajo skoke ali vzlet totemskih živali, pojejo pesmi, ki imajo za vsebino, da se pojoči identificirajo s svojim totemom, mladeniči pa si narežejo roke ali noge in poškropijo zemljo s svojo krvjo, da bi vzklilo iz nje mnogo totemskih živali ali rast- lin. Na koncu slavnosti, v začetku lova ali žetve, dobavi vsak klan drugim klanom živali ali rastline svoje totemske vrste, da jim bodo za hrano, medtem ko člani dotičnega klana sami ne zaužijejo ničesar od te hrane, razen starešin, ki poizikusijo ritualno nekaj grižljajev. Ti obredi so bili živahno komentirani. Dürkheim je celo hotel spoznati v njih zdru- žene vse kali elementov najvišjih verskih sistemov, namreč askezo, moli- tev in — opirajoč se na R. Smitbovo teorijo o žrtvovanju — tudi žrtvo- vanje. In tako je sklepal, da je totemizem prareligija človeštva. Toda ple- me Arunt ni zgled primitivnosti, kakor se je spočetka mislilo, nadalje ni resnica, da bi bila religija v svojem bistvu samo kult, kakor to trdi Dürkheim, tudi Smithova teorija je bila predmet upravičenih kritik, tako, da je videti, da je. Durkbeimova hipoteza o prareligiji prisiljen poizkus vtlačiti totemizem v okvir sistema njegovih socioloških teorij. Avstralski razmnožitveni obredi so zgolj magični. Posebno je ritualno uživanje dru- gače strogo tabuiranega totema magično dejanje par excellence (glej Tho- mas, točka 3). Smisel teh obredov je po Ankermannu prvotno ta, da bi totemisti z njimi dosegli razmnožitev totema, toda ne zato, da bi razna plemena ddbila obilo hrane, temveč je hotel skrbeti vsak klan s tem, da skrbi za svoj totem, za svoj lastni procvit. To je lahko mogoče, v tem pri- meru namreč ne bi predstavljali ti obredi nič drugega kot prenos pra- totemskih idej v magičnost. Za Betha imajo razmnožitveni obredi značaj zveze in izražajo tako baje spoznanje, ki si ga je priboril primitivni človek na določeni stopnji, da se bistveno razlikuje od živali in sploh od narave, ki ga obkoljuje. Toda ta značaj zveze je totemizmu sploh lasten, kar ustreza našemu mnenju, da totemisti niso nikdar bili na taki stopnji, da se ne bi vsaj podzavestno zavedali te razlike. Le vzvi- šenosti človeštva nad ostaJo naravo se bržkone niso za- vedli. To spoznanje je š«le plod vere o nesmrtnosti človeške duše. Totemizem je v svoji današnji obliki navadno združen z eksogamijo,' to je s prepovedjo, ženiti se v lastni totemski skupini. Eksogamija sama na sebi je pri primitivnih narodih nepričakovan pojav, če pomislimo, da do skrajnosti odklanjajo vse, kar je tuje. Tem bolj čudna pa se nam mora zdeti eksogamija v okviru totemizma. Ankermann pravi duhovito, da bi bilo vendarle bolj logično (naj mu Levy-Bruhl kot zagovornik primi- tivne »prelogike« in Preuss, ki je skoval izraz »primitivna praneumnost«, Urdummbeit, oprostita ta izrek...), če bi se volk (član volčjega klana) Totemizem 95 ženil z volkuljo, kot pa n. pr. s štorkljo, Frazer pa opozarja na dejstvo, da se vendar totemske živali med seboj spolno združujejo in se tako \'prašuje, čemu ljudje ne bi ravno tako ravnali, ko so vendar po mnenju totemistov le površno preoblečene totemske živali. Dejstvo, da je mnogo sodobnib totemskih skupin endogamnih in pa, da govorijo razne legende danes strogo eksogamnih totemistov o vladajoči endogamiji v nek- danji pradobi človeštva, je poleg prej navedenih vzrokov dovedlo mnogo učenjakov do tega, da so smatrali eksogamijo za totemizmu popolnoma tuj element, ki se je z njim združil pozneje le slučajno. Glede tega problema je treba naglasiti v prvi vrsti, da eksogamija ni nikak izoliran kulturni pojav, temveč da je le del regulacije zakona, ki vsebuje številne ženitvene odredbe. Takih pa najdemo povsod, pri totemi- stih kakor tudi pri plemenih, ki totemizma ne poznajo. S w a n t o n po- udarja upravičeno, da je pri ženitvi interesirana vsa družina. To zani- manje pa se izraža v vseh mogočih oblikah, od najbolj mile v obliki tradi- cionalne prednosti, ki jo uživajo v raznih družbah zakonske zveze, do naj- strožje klanske eksogamije. Vsi ti običaji so v oziki zvezi s splošnimi ideja- mi, s socialno strukturo narodov itd. To spoznamo lahko iz včasih prav drastičnih primerov. Tako priporočajo n. pr. razna avstralska in mela- nezijska plemena zakone med babicami in njihovimi vnuki. Ta čudni obi- čaj nam pa postane razumljiv, če se ozremo na celotno socialno in reli- giozno okolje, v katerem se odigrava. Zaradi v teh krajih vladajoče geronto- kracije ne morejo namreč mladeniči dobiti mladih žen, ker starčki te zahtevajo zase, pa tudi vera v reinkarnacijo deda v vnuku ima pri tem svojo vlogo, kakor misli Thurnwald. Eden teb ženitvenih zakonov je torej totemska eksogamija. Malinowski, ki se je posebno zanimal za seksualno življenje primitivnih narodov in ki je preštudiral eksogamske običaje in nazore domačinov Trobriandskega arhipela v Novi Gvineji na kraju samem, je prišel do sledečih zaključkov. V splošnem smatrajo Tro- briančani prekršitev prepovedi ž e n i t v e med osebama iste skupine za mnogo hujši greh, kakor prekršitev prepovedi seksualnega občevanja iz- ven zakona. V posebnem pa velja kršitev eksogamskih predpisov po osebah, ki nimata ničesar drugega skupnega kot da sta člana istega klana, za najmanjši pregrešek. Mnogo hujše je, če pripadata grešnika tudi istemu po d ki anu. Kajti, medtem ko veljajo osebe istega klana le za ne- pristne sorodnike, se smatrajo člani istega p o d k 1 a n a za pristne, krvne sorodnike in je n. pr. ženitev med njimi popolnoma izključena. Posebno strogo pa se morajo držati eksogamskih običajev osebe, ki se jim krvno sorodstvo lahko dokaže po genealogiji. Najhujši zločin je ljubezen- sko razmerje med bratom in sestro. Kakor vidimo iz tega, velja kot merilo za večjo ali manjšo stopnjo greha, večja ali manjša gotovost glede krvnega sorodstva med grešnikoma. Podobno je opazil Frazer pri Avstralcih. Tam so ženitve med krvnimi sorodniki prepovedane ali vsaj javno spotikljive celo v primeru, da so po tamkaj veljavnih predpisih glede eksogamije do- pustne. Iz tega pa tudi vidimo, da je treba razlikovati med bojaznijo pred incestom in med zapovedjo eksogamije, ker se ta dva pojma ne krijeta. Eksogamija je zelo stara institucija. P. V. Schmidt ugotavlja eksogamske običaje n. pr. pri raznih Pigmejcih, ki spadajo po mnenju navedenega avtorja med najbolj primitivna plemena in pri katerih niso, vsaj do danes, mogli ugotoviti niti sledov totemizma. Hipotez o nastanku eksogamije je dosti, razlikujejo se pa močno po svoji vsebini. Tako je 96 Mirko Honerlein: n. ipr. Darwin menil, da so ljudje živeli v začetku v majhnih krdelih in da je ljubosumnost najstarejšega in najmočnejšega vodilnega moškega preprečila spolno občevanje med drugimi moškimi in ženskami njegove skupine. Po Mor ganu je človeštvo spoznalo že v rani dobi škodljivost incesta za potomce. Spencer trdi, da je navada ženskega ropa povzro- čila nagnenje za tuje in nenaklonjenost proti domačim ženskam. Za Westmarka je eksogamija instinkt proti spolni ljubezni med oseba- mi, ki so bile skupaj zrasle v otroški dobi. Po Havelock-Eli isu preprečuje skupno življenje in medsebojno podrobnejše spoznanje hib in napak idealiziranje ljubljene osebe in ravno to idealiziranje smatra citirani avtor za najvažnejši Stimulus pri razvoju strasti. Schurtz vidi v odpo- ru proti zakonu z bližnjimi sorodniki splošen kulturen pojav: potlačitev vseh živalskih nagonov, posebno spolnih, ki se je pač izrazilo predvsem v preprečenju spolnega občevanja med ožjimi sorodniki. W u n d t gleda na problem eksogamije z biološkega vidika in vidi primeren motiv ekso- gamije v različni stopnji seksualne privlačne sile, ki jo izvršujejo individui različnih spolov drug na drugega. Rasna, plemenska in rodbinska pripad- nost, kakor tudi starost in osebne lastnosti so faktorji, ki povečujejo ali zmanjšujejo intenzivnost te privlačne sile. Seksualni instinkt pa se izogne največ ekstremov in stremi najbolj proti sredini. To pomeni v našem pri- meru, da ima žena iz istega plemena (torej ne iz tuje rase) in drugega klana (torej ne iz najbližjega sorodstva) največjo privlačnost za primitiv- nega človeka. Dürkheim išče vzrok eksogamije naravnost v totemizmu samem: med totemom in člani totemske skupine vladajo določni odnošaji, temelječi na mistični enobitnosti (konsubstancialnosti), ki ima svoj sedež predvsem v krvi. Torej je kri pravi sedež totema, zlasti ženska kri. Ker pa ženska izgublja svojo kri periodično, jo izpostavlja tako nevarnostim kontakta. Totem pa je sakrosanktum le za njegove pripadnike. Zato torej tisti tabu na ženskah lastnega klana. Ni tukaj prostora za podrobnejšo kritiko teh in drugih teorij o nastan- ku eksogamije. Povedati hočemo na kratiko le sledeče: Morganova hipoteza se danes splošno odklanja. Niti moderni znanstveni svet še ni popolnoma na jasnem glede škodljivosti incesta, kako bi bil torej primitivni človek to škodljivost mogel sploh slutiti? Ravno tako je Darvvinova teorija zasta- rela. Westermarkova in Ellis-Havelockova teoriji ustrezata mnogo bolj, vendar ne moreta razjasniti strogosti eksogamskih predpisov. Durkheimo- va hipoteza pa je zgrajena na domnevanem prepričanju totemistov o nji- hovi enobitnosti s totemsko vrsto. Nastane potem vprašanje, ali verujejo vsa eksogamska totemska plemena, oziroma ali s o verovala v to eno- Mtnost in ali je bil ta nazor o enobitnosti takrat že razvit, ko se je zdru- žila ideja o eksogamiji s totemsko, ali pa če moramo mogoče smatrati ta nazor kot prvotno pojmovanje totemistov o njihovem razmerju do totem- ske vrste, kar je pa po dosedanjih ugotovitvah o pojmovanju tega raz- merja dvomljivo. Schurtzove misli se nekoliko oddaljujejo od drugih hipo- tez, ker spravljajo eksogamijo v zvezo z zatiranjem spolne strasti v sploš- nem. Taka spolna vzdržnost za daljšo ali krajšo dobo pred važnimi dejanji (lov, vojska itd.) primitivnemu človeku ni neznana. Najbrž temelji na morebitnem spoznanju duševne ali telesne sile asketa, ali pa na raznih magičnih nazorih. To vse pa nima nič opraviti z bojaznijo pred incestom, to je s čustvom, ki je pretesno povezano z eksogamijo, da bi ga mogli ločiti od nje. Za razumevanje eksogamije je upoštevati tudi dejstvo, da Totemizem 97 je socialno življenje primitivnih narodov tesno spojeno z njihovimi nazori o reciprociteti, ki imajo svoj najbolj jasni izraz v »potlachu« severno- ameriških Indijancev (obvezna izmenjava daril), običaj, o katerem pravi Mauss, da vpliva na celotno socialno življenje, ženo kot najvišje darilo je treba seveda vrniti pred drugimi rečmi. Ta misel o reciprociteti in razni drugi nazori so se izkristalizirali ob bojazni pred incestom v kompleksno tvorbo, ki jo imenujemo eksogamijo. Vzrok strogih sankcij za prekršenje eksogamijskih prepovedi pa je, kakor lahko spoznamo iz prejšnjega, gnus ali groza pred incestom. Od kod ta gnus in groza, tega verodostojno še nihče ni mogel razjasniti. Da nimata totemizem in eksogamija bistveno nič skupnega, je končno jasno. Nastala sta neodvisno drug od drugega in združila sta se le pozneje. Vendar se zdi, da datira ekspanzivna sila totemistične misli šele iz časa, ko se je to združenje uresničilo. Podobno misli Graebner, ko pravi, da »so mogli postati totemistični nazori le tam splošna in čvrsta institucija, kjer je zrastlo več skupin v družabni sistem, ki temelji na vza- jemnih odnošajih. Te odnošaje pa je omogočila le eksogamija. Kakor smo mogli spoznati v teku naše razprave, je totemizem, ka- kršnega vidimo še danes pri raznih primitivnih plemenih, aglomerat, ki ga sestavljajo večinoma prav heterogeni elementi. Nekateri teh elementov so morali biti vsebovani v totemizmu že spočetka, drugi so se mu pridružili pozneje, oziroma so se razvili v okvirju totemizma. Nastane torej vpra- šanje, ali moremo sploh rekonstruirati totemizem v njegovi pristni obliki? Po našem mnenju le na ta način, da priznamo za pratotemizem tisto obliko totemizma, ki vsebuje izključno le specifično totemistič- ne poteze in brez katerih si totemizma sploh ne moremo predstavljati. Taka poteza pa je intimno razmerje med človeško skupino in totemsko vrsto. Zato bi mogli smatrati za pratotemi- zem edinole tako obliko totemizma, ki ne bi bila nič drugega kot čisti izraz tega razmerja, predstavljenega kot »tovarištvo iz kontakta«. Vsi drugi elementi totemskega kompleksa so se tej prvotni totemistični ideji pozneje pridružili, oziroma razvili iz nje ali iz asociiranih elementov. Iz tega in pa iz dejstva, da sestoji totemski kompleks iz zelo raznorodnih elementov, ki žive samostojno življenje tudi izven okvirja totemizma (tabu, češčenje pradedov, reinkarnacija duš v živalih, eksogamija itd.), je razvidno, da so omogočali rast in razširjenje totemistične ideje le zelo komplicirani pro- cesi asociacije in asimilacije. G o 1 d e n w e i s e r pravi, da je difuzijo do- ločenih celotnih totemističnih kompleksov mogoče zgodovinsko dokazati. Podobnost v strukturi, v vsebini in funkciji kompleksov, katerih geograf- ske kontinuitete ni mogoče dokazati, pa je treba pripisati po mnenju na- vedenega avtorja konvergenci. Toda konvergenca je precej dvorezen nož in Luschan imenuje konvergenco upravičeno »najtežji problem antro- pologije«. Zato mislimo, da je morda boljše, priključiti se Schmidtovemu mnenju glede enotnega izvora totemizma, ki smo ga navedli v začetku te razprave in počakati na morebitne dokaze geografske kontinuitete tudi onih totemskih kompleksov, za katere takih dokazov danes še ni. Na koncu nam le še to ostane, da spregovorimo nekaj besed o vlogi totemizma v kulturnem življenju človeštva. To vlogo so poveličali razni učenjaki v prav blestečih barvah. Brezdvomno smemo totemizmu priznati blagodejen vphv na razvoj socialnega življenja. Raz- lični znanstveniki so pokazali na dejstvo, da je tvoril totemizem močan 98 Mirko Honerlein: ferment socialne solidarnosti, posebno v časih nomadstva. Kdor veruje, kakor Mornet, v totemizem starih Egipčanov, vidi v totemizmu lahko celo temelj veličastne zgradbe egipčanskega cesarstva. Po Thurnwaldu rezul- tirajo iz vzajemnega razmerja človek — totem smernice za vedenje člo- veka in neka vrsta življenjskega reda in bi bil tako totemizem začetek etike. Tudi estetski čut je totemizem oplodil, kar vidimo zlasti iz cvetoče totemske upodabljajoče umetnosti Severne Amerike. In po Lippsu, ki vidi začetek naše dramske umetnosti v mimičnih plesih priinitivnih nabiralcev in lovcev, iz katerih so se razvili razmnožitveni obredi itd. do svetovnega gledališča, smemo prisoditi totemizmu važno vlogo tudi pri ustanovitvi gleda- liške umetnosti, čeprav smo tudi mi mnenja, da totemizem ni nobena reli- gija, se strinjamo z Ankermannom, ki pravi, da je »mogel tvoriti totemi- zem, oplojen od drugih idej, namreč od magije, od kulta pradedov in od animizma, rodovitna tla za nove miselne tvorbe na polju verstva.« B. Ankermann: Die religionsgeschiehtliche Bedeutung des Totemis- mus. (Neue Jahrbücher für das klassische Altertum. 1917.) — Verbreitung und Form des Totemismus in Afrika. (Zeitschrift für Ethnologie. 1915.) — Ausdrucks- und Sipieltätigkeit als Grundlage des Totemismus. (Anthropos.) — J. Beth: Der Totemismus australischer Stämme unter dem Gesichtspunkt der Frucht- barkeitsriten. (Zeitschr. für Ethn. 1919.) — A. R, Brown: The definition of totemism. anthropos — J. Brun: Le totemisme chez quelques peuples du Soudan occidental. (Anthropos 1910O — C. Giemen: Die neuesten Unter- suchungen über die Anfänge der Religion. (Correspondenzblatt 1912.) — E. Dürkheim: Les formes elementaires de la vie religieuse. 1912. — Dyk- m a m : Histoire economique et sociale de l'ancienne Egypte. — J. G. Frazer: Mensch, Gott und Unsterblichkeit. (1932.) — S. Freud: Totem and taboo. — G e n n e p , A. van: Mythes et legendes d'Australie. — A. A. Golden- weiser: The problem of totemism. (Anthropos) — F. Gräbner: Tote- mismus als kulturgeschichtliches Verhältnis. (Anthropos.) — E. O. James: The idea of God in early religions. (Po referatu v Anthroposu 1927.) — W. K o Piper s : Die Frage des Mutterrechts und Totemismus im alten China. (.\n- thropos 1930.) — Levy-Bruhl: La mythologie primitive. — L'äme primi- tive. — J. Liipips: Die Anfänge des Theaters bei den Naturvölkern,, (Po refe- ratu V Anthropos 1930.) — B. Malinowski: Das Geschlechtsleben der Wilden. (1929.) — Marzan, J. de: Le totemisme aux lies Fidji. (Anthropos 1907.) — J. Meier : Der Totemismus im Bismarkarchipel, Melanesien, Südsee. (Anthropos.) — P. G. Peekel : Das Zweigeschlechtswesen. (Anthropos 1929i.) — Rank: Beiträge zur Mythenforschung. — Reuters k iöld: Die Natur des Totemismus. (Anthropos 1914.) — P. W. Schmidt: Totemismus, viehzüchterischer Nomadismus und Mutterrecht. (Anthropos 1915—1916) — L'ori- gine de l'idee de Dieu. (Anthropos 1909.) — Wundts Völkerpsychologie. (Refe- rat Zeitschrift für Ethn. 1921.) — H. Schurtz: Urgeschichte der Kultur. (1900.) — J. R. S w an ton : The social and the emotional in the totemism. (Anthropos 1914.) — P. T r i 11 e s : Le totemisme chez les Fangs. (Anthropos.) — R. Thurnwald: Die Psychologie des Totemismus. (Anthropos.) — Werden, Wandlung und Gestaltung von Familie, Verwandtschaft und Bünden im Lichte der Völkerforschung. (1932.) — Werden, Wandlung und Gestaltung von Staat und Kultur im Lichte der Völkerforschung. (1935|,) — J. W i n t h u i s : Die Vorstellungswelt der primitiven Völker. (1931.) — W. Wundt: Tote- mismus. (Anthropos 1914.) Zusammenfassung!. Der Totemismus. Als Ausgangspunkt zur Lösung des To- temismus empfiehlt sich eine möglichst neutrale Definition dieses Phänomens. Eine solche bietet sich uns in der Clemenschen dar: »Spezifischer Totemismus ist nur der Glaube an ein besonderes Verhältnis zwischen einem Stamm, oder Totemizem 99 einem Einzelnen auf der einen Seite, und einem einzelnen We.sen oder Gegen- stand, bezw. Gruppe von solchen auf der anderen Seite.« Totemismus finden wir fast auf der ganzen Erde. Eine viel umstrittene Frage ist die, ob der Grup- pentotemismus aus dem Individualtotemismus entstanden ist, oder umgekehrt. Es ist nicht einmal gewiß, ob der Individualtotemismus überhaupt echter Tote- mismus ist. Darum, und weil der Gruppentotemismus die verbreitetste und typisch- ste Form des Totemismus ist, wurde nur er in vorliegender Abhandlung be- rücksichtigt. — Die Totemgruppe ist meistens der Klan, der sich verschiedene Tiere, Pflanzen oder Naturerscheinungen zum Totem erwählt. Nach G r ä b n e r stellen sich die verschiedenen Totemgruppen ihr Verhältnis zum Totem genealo- gisch, monistisch oder farblos vor. Als psychologisches Substrat oder Praedis- position zum Totemismus können wir das rege Interesse des Naturmenschen für die ihn umgebende Naturwelt annehmen. Zwei Möglichkeiten der Entwicklung der Ansichten der Totemisten bezüglich ihres Verhältnisses zum Totem: 1. Aus Kameradschaftsgefühl entwickelt sich Verwandtschafts- oder gänzliches Identi- tätsgefühl. 2. Das Bewußtsein einer Blutverwandtschaft oder Identität mit dem Totem verblasst allmählich zu blossem Kameradschaftsgiauben. Da sich aber alle Totemisten wenigstens im Unterbewusstsein ihres Unterschiedes vom Totem bewusst sind, was sie dadurch beweisen, daß nirgends geschlechtli eher Verkehr zwischen Totemisten und Totemtier vorkommt, dürfte der Verwandschafts- oder Identitätsglaube erst später entstanden sein, wie auch die Speise- und andere Tabus, sowie die Exogamie sich erst später dem Urto- temismus beigesellten. Als Urtotemismus können wir höchstens diese Form des Totemismus anerkennen, die ausschliesslich nur spezifisch totemistische Züge einschliesst, ohne die wir uns den Totemismus nicht vorstellen können. Žeželj Dr. Martin Maineric žeželj je ime dveh hribov v Beb Krajini. Na žežlju pri Vinici ob Kolpi se dviga proti nebu lepa cerkvica Marije Device, kamor potujejo k svetemu mestu mnogi romarji iz Bele Krajine in iz Hrvaške. Drugi žeželj, ki ga pa narod naziva, ako se prav spominjam, žeželjc, je gora jugoizabodno od Črnomlja, brez cerkve. Ravno v zvezi s kipom Matere Božje, sedeče na »se- dežu«, so razlagali nekateri ime žeželj iz nemške besede »Sessel« (sedež). — V Dalmaciji je poznan tudi priimek žezel. No, »žeželj« je domača narodna, morda bolj hrvaško-srbska kot pa slovenska beseda in pomeni palico, s katero privežejo ovčarske pse: »An- bindstock für die Schafhunde, baculus alligando molosso.« žeželj je ne- kaksixH daljša, debelejša palica, katere en kraj se priveze psu za ovraltnik, a drugi na kolec, da pes ne pregrize vrvice, kadar ni na verigi«, žeželj je torej beseda, vzeta iz preprostega pastirskega življenja, ki si zna pomagati tudi brez železnih predmetov. Daničič izvaja to besedo iz glagola žmem, žeti (stiskati, pritisniti). Da psa ulovimo in na žeželj prvežemo, mu vrže- mo kakšno vabo blizu žežlja. Tudi govore na jugu: Ljut, kot žeželj (V. Ivekovič-Broz, Rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb, 1901, 2. zv.). Morda pa je žeželj nekoliko podoben — žezlu? Da na žeželj privežemo psa, a žeželj h kolcu, ga je treba primerno obrezali, tako da ima debelejša kraja. Staroslovenski se žezlo imenuje žezli,. 100 Izveslja Orači na Dravskem polju* A. s. Zob časa, ki neusmiljeno razgrize vse, je razgrizel tudi na Ptujskem polju že minogo zanimivih pustnih običajev, o katerih pripovedujejo stari ljudje toliko zanimivega, mladina pa jih več ne pozna. Ponekod so sicer še znani, a se jim pozna propadanje. Prvenstveno obhajajo te običaje v večjem ali manjšem obsegu še pri Sv. Marku niže Ptuja, v Lancovi vasi. Hajdini, Skorbi, Gerečji vasi in drugod, so pa že tako okrnjeni, da jim je vsa nekdanja pestrost skoraj povsem izginila. Med take narodne običaje spadajo tudi pustni orači. Dve zanimivi skupini teh oračev je na ploščo posnel pokojni konservator notar Viktor Skrabar tik po svetovni vojni v vinogradu ge. Marije Leskoschegg v Popovcih pri Sv. Trojici v Halozah, kamor sta bili prišli iz Pristave. Na dvorišče so se pripodili orači, štirje iskri »konji« vlečejo plug, ki jih vodi orač, plužar ali kurent. Konji so oblečeni v bele srajce in v bela ženska krila s čipkami. Na glavah imajo visoke stožčaste kape, okrašene s papirnatimi cvetlicami in traki vseh barv. Drugi imajo zopet samo obi- čajne žametne klobuke, črne ali temnozelene barve, ki jih okrase s pisanimi trakovi iz svilenega papirja. Okrog vratu imajo ogrnjene večinoma rdeče svilene rute, ki jih skrbno shranijo v ta namen. Tudi obrazov si ne na- mažejo, ker jih deloma zakrivajo papirnati traki. Vsak konj ima pod krilom ali na pasu obešene kraguljčke, ki zacingljajo pri najmanjši kretnji. Orač ali plužar je kosmat od pet do glave. Oblečen je v ovčji kožuh bele ali črne barve, ki mu sega do stopal. Na glavi ima kosmato stožčasto kučmo, ki mu pokriva tudi vrat. Na prednji strani ima izrezane oči, usta in nos. Usta in nos sta obrobljena z rdečim suknom ali pobar- vana z rdečo in rumeno oljnato barvo. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik. Nos ima često podobo kljuna ali rilca. Rogovi so s trakovi opletene palčiće, tu pa tam kozji ali ovčji. Med njimi so včasih papirnate košarice. Za ušesa ima peruti poljske vrane, kakor nam kaže izredno^ lep primer kurenta od Sv. Marka v ptujskem muzeju. Ob pasu ima privezanih več kravjih zvoncev in majhne bele rutice. Ob levem boku mu visi vrečica, v kateri ime pleve, ki predstavljajo repno seme. Oborožen je z ježevko ali otko. Orače spremljata eden alli dva kurenta, ki sta enako oblečena, kakor orač. Z njimi bodi tudi »po birač ali mastnj ak«, ki pobira, kar ljudje dado oračem. Oblečen je v žensko obleko in tudi pokrit z ruto. Na hrbtu nosi koš za kloibase, v roki cekar za jajca in krape. Ko »pokač ali bič ar« poči z bičem, požene plužar svoje konje v dir in pred očmi vseh prebivalcev hiše, ki so se zbrali na podstenjah, vrežejo z lesenim plugom, na katerem je pritrjeno drevesce, ki je dkrašeno s pisanimi trakovi, pred pragom nekaj brazd. Plužar j a to delo silno utruja, da se nekajkrat zruši za plugom, nato pa ustavi konjiče ter vsej e v brazde seme za debelo repo. Medtem stopi pobirač h gospodinji ter jo s sladkimi besedami nagovarja za kako darilo. Včasih mu gospodinja vrže klobaso na streho ali na drevo in potem mora priti do nje kakor pač more. To se po- navlja od hiše do hiše po vsej vasi s smehom in šaljivimi prizori. * Op. ur. Ta prispevek je prejelo uredništvo že pred vojno. Povod za nje- govo objavo daje naslednji prispevek prof. Kureta, s katerim v zvezi želi ur. opozoriti na važnost točnih popisov in študija naših šem in mask. Izvestja 101 Pustne seme na Cerkljanskem^ \ Prof. Miklavž Kuret j V našem narodopisju so doslej skoraj neznane pustne šeme na C e r-i kij anskem, dasi niso nič manj zanimive od panonskih korantov, ■ pickov in drugih.' \ Cerkno z okolišem tvori po svoji zemljepisni legi od sveta dokaj i odmaknjen del slovenskega ozemlja in je moglo zato ohraniti običaje, ki; so drugod že zdavnaj izginili. Sem spadajo tudi pustne šeme. Posebnost i cerkljanskih šem so lesene izrezljane krinke (»larfe«), ki predstavljajo j čisto določene tipe. Krinke so stare in se dedujejo iz rodu v rod, delajo j pa jih spretni podobarji tudi še dandanes. V Ljubljani jih poseduje nekaj \ cerkljanski rojak g. Peter B r e 1 i h. Tipi šem so v glavnem naslednji: : L Pust. Obleko ima vso našito z mahom, da ni obleke same prav; nič videti. Na glavi ima prav tako našito čepico z rogovi iz mahu. V roki : nosi smreko. 2. »Ta star'«. Oblečen je v narodno nošo, ima rdeče volnene noga-; vice, kratke irhaste hlače, bet, doma pleten jopič, na glavi pa klobuk z ; izredno širokimi krajevci. V rokah nosi bat (kij), kot ga rabijo drvarji za j zabijanje zagozd. 3. »Ta stara«. Oblečena je v običajno žensko nošo. 4. T a terjast'«. Ime ima po »terju«, to je po nitkah (predivnihi resah), ki nastajajo pri tkanju (?). Ves je namreč pošit s takimi belimi i resami (nitkami), na glavi nosi koničasto čepico, katere konica je podalj-j Sana s palico; tudi ta palica je vsa prekrita s terjem, da vihrajo nitke; z nje. Krinko ima grozno, ker mu molijo iz ust dolgi zobje. j 5. »T a b r š 1 j anast'«. Ves je pokrit z bršljanom, list je našit pri i listu, da je komaj kaj videti izpod bršljana. Tudi kapo ima bršljanasto. Na pustni torek se vseh pet šem v sipremstvu vaščanov podi po vasi,, ob treh popoldne pa se na trgu izvrši ubijanje Pusta. »Ta star'« dvigne ■ bat in hoče mahniti po njem, toda zmoti ga Ikatera od ostalih šem, tako i da mu Pust uide in ga mora spet loviti. Tako se zgodi še enkrat, tretjič j pa mu le uspe, da ga pobije na tla. Naložijo nato Pusta na »vozico« (dvo-i kolesni voziček) in ga odpeljejo. S tem je pusta konec. I Brž ko bodo časi dopuščali, bo treba ta običaj na hcu mesta natanko preučiti. Treba si ga bo ogledati, ga fotografirati (še bolje filmati), nakar bo mogoče začeti s tolmačenjem vseh petero^ tipov. Jedro obredja je vsekakor na dlani: ubijanje zimskega demona, kakor ga poznamo v dvoboju štajerskega Zelenega Jurija z Raboljem. Sklada se tudi Pustova šema z njegovim bajeslovnim značajem: mahovinasta; obleka, rogovi. Smreko bo treba pojasniti. Iz dobljenih opisov ni jasna vloga: »ta bršljanastega«. Ali naj predstavlja novo spomladansko božanstvo, Ze-j lenega Jurija? Zanimivo pa je pri tem, da pobije Pusta »ta star'«, ne »taj bršljanast'«. Nejasni sta tudi vlogi zagonetnega »ta terjastega« in »ta stare«.] 1 Pri nabiranju gradiva za narodopisno monografijo o jaslicah na Sloven- skem sem dobil od cerkljanskega rojaka, gosp. prof. Cirila Peternelja, slučajno tudi naslednje podatke, ki jih je nato še dopolnil g. Andrej J ur m an, služitelj drž. železnic v Ljubljani. Obema se na tem mestu zahvaljujem. — Por. 102 Izvestja Slovenski pregovori in reki t Duh. svetnik I. Šašelj Prilike in reki Beži, kakor da mu gori za petami. Denarja ima več ko ciganska družina grehov. Drži se kakor bi bil pil čmeriko. Drži se resno ko na sodniji. Ga drži ko birič tata. Ga drži ko pajek muho. Ga je dobil v svojo mrežo kakor pajek muho. Ga objedajo kakor ose hruško. Ga preganjajo kakor steklega psa. Ga vodi kakor cirkuškega medveda. (Prim. Kš 52.) Gad se je ugriznil v svoj rep. Glasen je kakor mlada lastovka. Godi se mu dobro kakor črvu v loju. Godilo se mu je dobro kakor lačnemu komarju ob veliki vročini med kopalci. Govori, kakor bi veter zavijal okrog oglov. Hlod je svoje teslo našel. Ima sorodnikov kakor bi jih počesiai. Ima pravico kakor pes v cerkvi. Ima že spet kako hudobijo za bregom. Izbira kakor hruške iz košare. Izgleda kakor oskubljen srakoper. Je bil nasmejan ko najbolj jasen dan. Je čemeren kakor hudouren oblak. Je dolg kakor fižolovka. Je gledal ko lesen bog. Je gluh ko tnalo. Je kakor ogenj v slamnati strehi. Je mehak ko lipov les. , Je nedollžen ko berač, da ima uši. Je nagel ko misel. Je nagel ko vrtavka. Je natäknjen ko sršen. Je natančen ko ura. ' Je obsedel kot bi pognal korenine. Je rdeč ko kalin. Je resen ko da je v cerkvi. Je rumen ko star vosek. Je siva ko božja ovčica. Je tak kakor kokoš, ki sili v kurnik, dokler je zunaj; ko je pa v njem, pa ven sili. Je trden ko drenov klin. Je uren kakor gasilski voz. Je zapet do ušes. Je živ ko iskra. Izvestja 103 Jezik, mu je tekel bolj od kolovrata. Jih je kakor listja in trave. Jo je vrgel kakor otrok nagnito jabolko v drevo. Kaj moraš biti ti na vsaki kašii! Kjer ima on svoje prste vmes, ni sreče. Kolne kakor brodnik (nekdanji brodniki po Savi od Ljubljane mimo Zidanega mostu do Zagreba so bili znani, da so močno kleli, od tod ta pregovor: Gl. Etnolog, knj. XIII, 1940, str. 48). Kopni kakor slana na soncu. Krohotal se je kakor bi orehe raz&ipaval. Lica rdijo ko mak. Mimo čeri in kleči. Moj jezik je suh kakor žep. Molči kakor miška v luknji. Molči kakor riba. Molči ko bukov štor. Ne bo te slana vzela, ne! Nebeško sem se veselil! Nima ne počenega groša. Nima strehe, ne sklede. Noge se tresejo kakor listje na trepetliki. Obetaš kakor golob, ki pravi, da bo kupil kozo, pa je še do danes ni. Obležal sem ko snop na poželi nljivi. Pije ko žolna. Počasi se žabe koljejo. Po debrih in rebrih. Potrebujem ga kakor oči v glavi. Poznam ga ko svoj lastni žep. Pravica je z glavo in nogami na njegovi strani. Preži name kakor pajek na muho. Priden je ko zel. Raztegnil je na dolgo ko kurja čeva. Raztepli so se ko ovce pred volkovi. S tem človečkom ni dobro kaše pihati. Se drži kakor bi bil glistav. Se drži kalkor kmečka nevesta. . , Se ga drži kakor klop kože. Se ga boji kakor hudič križa. Se ga bojim kakor kamen toče. : ' Se ga nabere ko mlad pes bolh. Se je bal ko neizpovedanih grehov. Se je košatila kakor pravica. Se je pripravljala kakor kokoš k jajcu. Se je razneslo kakor puh ob vetru. Se je upogibal ko kukavica. Se tako drži ko čiška mula. Se mu godi ko ptičku v raju. i Se vrti ko kukavica. ' ... Sem sam kakor božji volek. Si zmirom stari zajec. ; ; 104 Izvestja So se ga otepali 'kakor ose. So se kakor goiseniice razpasli po vsi deželi. Speljal se je na smolo. Sta prijatelja ko dva prsta. Sta se sprla kakor za pokraj carske pipce. Stali so kakor apostoli pri Gospodovem vnebohodu. Šlo je vse gladko ko namazano. Štrena se razmotava. Ta ima namazan jezik. Ta kraj je Bogu za hrbtom. Ta ima dobro nabrušen jezik. Ta se je pa dobro usedel (na dobro priženil). Ta vodi vodo na svoj mlinski kamen. Tak je kakor bi mu v žepu gorelo. Tak je kakor pes na kost. Tako laže, da sam sebi veruje. Talko malo ga porajta kakor belega konja. Tako si mi ustregel kakoir če bi dal žejnemu piti. Tako si mi ustregel, kakor bi mi slepo oko odprl. Teh ceremonij je pa še za škofovo mašo preveč. Temu ne bo petelin več dolgo pel (kmalu bo umrl). Ti komedija pod loncem! Ti bo pa zopet kaj spiel za hrbtom! Ti misliš s tujo glavo in s tujimi možgani. Tiči kakor muha v pajčevini. To je vinska kapljica, da bi jo pil sam Jezus pri zadnji večerji. To ni zrastlo na tvojem zeljniku. To ni vredno ne počenega groša. To ta!ko potrebujem ko čevljar kopito. To vino je za biriče obhajati. ■ Tudi jaz nisem iz repe. Trmast je kot drenova korenina. Ubog kakor Lazar pod mizo. Ujel se je v lastno mrežo. V goščo in gozd. V jajcu išče dlake. Varen je, kdor plava na angelskih perotih. Voha denar ko pes zajca. Vpije kakor bi živ gorel. Vse pojde kakor po maslu. Vse je šlo kakor po loju. Vzel je podplate pod pazduho pa je odšel. Z jezika obira bolhe. Zaklel je, da se je hiša stresla. Zapuščen ko kamen na cesti. Zbira strup ko modras v griži. Zdaj imaš iz groša drobiž. Zdaj pa imaš neslan krop. Zvit ko ovnov rog. živi iz rok v usta. ' živi kakor gosenica v zelju. Izvestja 105 Modrost in skušnje Ako se dosti moži jih in ženi o pusti, pride jih dosti na oklic in lju- dem v čeljusti. Amerikanski denar je kakor pena (nima teka). Beseda se v vsakih ustih malo zredi. Beseda tudi nekaj velja. Bog je dal, Bog je vzel. Bogastvo nima korenin. Boljša je pest domače zemlje, kakor na tujem so zlate gore. (Prim. Kš 26.) Boljši je v miru v oblicah krompir, kakor pečenka tam, kjer je nemir. (Prim. Kš 26—7.) Boljši škrjanec v rdkah Iko orel v planini. Boš že potrpel, pa če bi tudi drva na tebi sekali, saj ne bo dolgo. če Bog dom varuje, sreča v njem stanuje. če konj v vodi stoji, mu ni treba žvižgati (da bi pil). Če ljuba ti je snaga, sam spravi gnoj od praga. Če pride satan v cerkev, se spravi precej na oltar. Če ubog berač drugemu kaj da, se vesele angeli v nebesih. človeško življenje ni žoga. Dan ima oči, noč pa ušesa. Daljava — in pa lahka sprava. Danes s tačicami, jutri s krempeljčki. Dokle, pridne in poštene, so bolj redke ko zlat denar. Delo je zdravilo. Dober biti je težko. Dober pastir hodi pred ovcami. Dober pastir ovce striže, ne dere. Dobra volja vse premore. Dobro je na novo mašo iti, tudi če ima človek nove čevlje raztrgati. Dosti ima marsikdo, preveč pa nihče. (Bolje Kš 191 Veliko ...) En slab gospodar je včasih boljši ko sto dobrih. Eno samo poleno ne gori rado. Gospodar, ki za mizo sedi, ne ve, kaj hlapec trpi. Greh je v sladkor zavit strup. Hiša je jama za denar notri metati. Hudič lovi duše na sladke limanice. Jaga je hudičeva bratovščina. Jutro je modrejše od večera. Kakor se nagne drevesce, tako bo rastlo drevo. Kakršen pastir, tak pes. Kar človek zastonj dobi, je najdražje. Kar človek v treznosti misli, to v pijanosti govori. Kar rado se ima, se zmirom igra. Kar je Bog naredil, naj človek ne prenareja. Kajža je rajža; če ni oče na rajži, pa ni kruha v kajži ('kajžar mora hoditi okoli po delu, da kaj zasluži za družino). Kdor Boga časti, srečno živi. Kdor hoče peska, naj gre na Čatež (kjer imajo najboljši pesek v vsi okolici), kdor hoče žita, naj gre v Dobrnič (kjer je polje posebno ugodno za žita). 106_Izvestja_ Kdor hudobnim prizanaša, ta dobrim škoduje. Kdor pri peči sedeč z nogami zvoni, naznanja, da mu je poginil pes (Prlekija — »Slovenec« 1940, št. 299). Kdor najbolj grozi, se najbolj boji. Kdor pride prosit, naj ne žali. Kdor prime za koprivo, se opeče. Kdor ne mara rož, ne more biti dober človek. Kdor rad kruh je, je zdrav. Kdor se v nevarnost poda, se v nevarnosti konča. Kdor služi, je do grla v luži. Kjer je dosti blaga, ni Boga. Kjer je Bog, je tudi križ. Kjer ljubezen vlada, ni treba dosti postav. Kjer ni Boga, je hudič. Kdor s sosedi rad v miru živi, s plotom posestvo si ogradi. Kdor v jeseni pogori, dvakrat pogori. Klen (riba) ima oči na vsaiki luski (tako je previden). Ko si 20 let stalr, če niisi lep, ne boš nikoli; ko si 30 let, če nisi močan, ne boš nikoli; ko si 40 let, če nisi bogat, ne boš nikoli. Kranjec počasi (previdno) vozi. Krojač takrat zastonij ubode, kadar vozla ne naredi. Lačen želodec nima ušes. Lastavica z doma — sreča z njo odroma. • Lastavke so rade, kjer so ljudje. Lakota je huda mati. Lisica ne krade blizu doma. Lisico je lahko zadeti, če ne drugega, vsaj njen,rep. Ljubo doma — v naročju Boga. Loza (bosta) ima oči in ušesa. Majhen stolček, pa dobro drži. Mali lonci imajo tudi ušesa. Mali piskrčki veliko požro. Materina šiba je boljša ko beli kruh. Mošnja ne pozna ne sestre, ne brata. Možak se skrije v brado, ženska pa v ruto. Mrzle peči nihče ne objema. Na zemlji ni neibes. Na žgancih tropine pa kislega zelja — vse mine, ko pridem od dela. Naj človek pol sveta obleče, doma najboljši kruh se peče. Na vsem svetu se vse dobi. Najbolj gluh je tisti, ki noče poslušati. Nazadnje se človek vsemu privadi, kakor osel batinam. Ne kaže vsake malenkosti obešati na veliki zvon. Ne sodi človeka po obrazu! Ne vtikaj glave v pesek! Ni nesreča, če ti kruh v med pade. Nikjer ni za vse prav. Nikdo ni tako hudoben, da bi ne imel tudi kake dobre lastnosti. Obljuba dela dolžnost. Obljubiti je moda, a izpolniti je škoda. Otrokom in ženskam ne krati igrač! Petelin je kralj na svojem gnoju. Izvestja 107 Petje zdravic (pijančevanje) najbolj koristi zdravnikom in lekarjem. Pijanost več ljudi konča ko meč. Pijancu še luč ne sveti. Pisava razodeva človeka. Pes je več vreden (za osebno varstvo) ko dva revolverja. Pohlevna žena je biser vsake družine. Poleg bolnika je še zdravi žalosten. Ponos in trma — sta m enega grma. Povsod nese žlica v usta. Pri žepu se vse neba. Riba na suhem pogine. Ruševec ima na vsakem peresu oči (talko je previden). S kruhom soli — lice rdi. Saj še vsi prsti na roki niso enaki, pa bi bili otroci v družini! Skrb dela sive lase. Slovenska kri — ne fali. Služba je hudičeva družba. Smrdi kakor hudičevo govno. Snaga — k zdravju pomaga. Star panj se rad vname. Stara ljubezen če ne gori, pa tli. Starega človeka padec je smrtnica (smrtna ura). Stari gnoj na dvorišču pa stara dekle pri hiši, je enaka korist. Starost je sama na sebi bolezen. Tat, ki zna ukrasti, zna tudi skriu. Tepi se z gospodo za nož, le ti boš zgrabil za rezilo. Tolažba je poceni. Tujina je strup za mladega človeka. Uboštvo ni sramota. Ukradena stvar peče. V delu je čast. Večkrat so iz šale — nesreče že nastale. Velika glava veliko ve. Vsaka lastovka pozna svoje gnezdo. Vsi smo krvavi pod kožo in mokri pod jezikom. Z lepo besedo ti še graščine odpro. Za nič je pes, ki se pusti za rep prijeti. Zakon brez otook je kot oltar brez svetnikov. Zgodaj umre, komur se vedno mudi. ženo sipoznaš po moževi srajci. O letnih časih, vremenu in zdravljenju česen devet bolezni odžene. Česna naveže — vse mu odleže. Eno leto strada živina, drugo pa ljudje (kadar je slaba letina). Jasna svečnica — žalostna kmetica. Kadar buče sadiš, se moraš lagati, da bodo debele. Kadar se razlije voda na široko, ni tako nevarna. Ko se lisica na ovsenem strnišču povalja, je njen kožuh že dober. Le ne obupaj, česnu zaupaj! Megla gre vsaksebi. Toča škoduje, če bi jo tudi v žaklju nesel čez polje. 108 Izvestja Ljudska kurjava in razsvetljava R. Ložar Kurjava. Običajno gorivo v naših podeželskih gospodinjstvih je; les. Hrano kuhajo z drvmi, kadar pa pripravljajo peč za peko kruha, za-j kurijo »grmado« z butarami, f ažami^ (Kranjska gora in okolica). Da] se polena raje vnamejo in potem tudi bolje gore, služijo razni pripomočki I v obliki nog.2 Drva in butare nalože pri nas ponekod običajno v opaž pod ; napuščem lesenega dela hiše, onega, kjer se nahaja »hiša«, kar daje tem j lesenim stavbicam lepo in prijetno lice.* i Pozimi;, ko je treba »hišo« stalno segrevati, vzdržujejo ogenj v peči j s tem, da nakladajo nanj velika polena, grče in štore, ki potem počasi \ dogorevajo. Na Sv. Gori pri Litiji se imenuje taka grča r u n k e L* Zlasti j o božiču, na sveti večer, je treba vzdrževati ogenj v peči, ker ima ogenj i tedaj obredni pomen, polena pa ponekod posebne nazive. V Beli Krajini i pravijo takemu polenu badnjak,' na Goriškem božič," v Pazinu v; Istri pa čok ali g 1 a v a.' J Drugo gorivo, znano v naših krajih, je šota, ki je bila zlasti v rabi naj Ljubljanskem Barju in v okolici. V Krakovem so v marsikaterem gospo-i dinjstvu še pred 20 leti kurili & šoto, pa tudi za peko kruha ž njo peč segre-: vali in sedaj, ko je stiska za gorivo, se zopet množe poročila o njeni upo-i rabi.* S šoto so kurili tudi na Pohorju, vendar ker je vsebovala preveč lesa,' ni imela iste vrednosti kot ljubljanska.^ Preden so prišle v navado žveplenke, so napravi j ali ogenj s kresilno' gobo, ki so je imeli v vsaki hiši nekaj na zalogi, ter s kresilnim kamnom (Rateče, Motnik, Tržič).i" Gobo so v okolici Motnika kuhali v lugu še leta' 1900 in to zlasti stari kadilci, pastirji, drvarji in žgalci.ii Podobno veh tudi, poročilo iz Velikih Lašč.^^ Ukresano gobo je kurjač vzel v roko, jo ovil si suho drobno travo ali slamoi, omot vihtel po zraku, da se je vnel, nato pa i ga je dal pod suhljad (Motnik). Križnik piše, da so ogenj dobivali tudi; 1 B r d n i k Tine, Nekaj jezikoslovnih posebnosti v Kranjski gori. DS III, 1890, 88. 2 Ložar R.,, Narodopisje Slovencev L, 90. * Ložar R., Narodopisje Slovencev L, 77 (pri osrednjegorenjski hiši); pa tudi v Bohinju (Jereka) je ta navada doma. * Zapisek v arhivu Etnografskega muzejat 5 P. T u r n š e k M., Pod vernim krovom. 1943, Str. 41. " T u r n š e k , n. d|. 44. 7 Turnšek, n. d. 41, 44. '8 Rezanje šote je bila tudi razvita obrt, kajti od 1.177(5. dalje so joi dobavljali okoličani ljubljanski tovarni za soliter. Novak J., Zgodovina brezoviške žup- nije. 1907, str. 40. 9 KooJrivnik J., Pohorje. Plan. Vestnik, 1913, 50. 19 Rateče: L a v t i ž a r J., Kranjska Sibirija. Plan. Vestnik 1906, 126. Motnik: G. Križnik, Iz Motnika. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. 1900, 153. Tržič: V. Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič. 1934, 108. "Križnik, 153. 12 Mrkun A., Narodopisje velikolaškega okraja. I. zv. 1943, str. 56. Izvestja 109 z drgnjenjem lesa. Verjetno je tako razumeti tudi belokranj.sko »naribanjej ognja«.13 Zaradi vnemanja šišk pri kolesih je že marsikateri mlin pogorel. I žveplenke imajo svojega predhodnika v preprosti obliki prtene niti, katero I so v Motniku in okolici napojili z žveplom ter jo potem prižgali." Ogenj jej bit svoje čase mnogo bolj dragocena zadeva nego dandanašnji; v Tržiču so i ga ohranjali s potresanjem soli, navadno pa so ga zagrinjali z žerjavico." i Razsvetljava. Za razsvetljavo so porabljali naši ljudje najprej! trske (Rateče, Motnik, Tržič, Pohorje).i" Navadno so kurili smrekove, pa i tudi bukove, borove in javorjeve; dočim so morali bukove naoblati, so bo-i rove in javorjeve nacepili (Križnik). Trske so tam, kjer so imeli leve, stav-' Ijali vanje, da so počasi s plamenom gorele.i^ Na Pohorju so dečki s trskami i svetili tericam pri teritvi (Koprivnik). Z njimi pa so si ljudje tudi zunaj: svetili, n. pr. v Sostrem pri Ljubljani na poti k polnočnici,i® v Motniku na bližnjih potih. Navadno so pa trske stavljah oz. zatikali v lesene in kasneje v železne klešče, imenovane hlapec, čelešnik (Motnik), č a 1 i š n e k ' (Koroško)," št o her (Poljanska dohna),*" svečnjak, svečnik; (Bela Krajina),*! nataknjene na palici, stoječi bodisi v križni nogi ah v; pokončnem trinožniku,** tudi imenovanem ponekod hlapec, ponekod j baba. Trska je morala biti obrnjena poševno navzdol, da je lepo gorela. ■ Trskam podobno svetilo so različne plamenice ali bakle. Napravljali so jih iz raznega tvoriva. Omenja jih že Czaplovics za Prekmurje,** imenovali so jih 1 u či n e.** V Sostrem so napravljali bakle iz slame,*" v Motniku pa so imeli brezove bakle.*" Turnšek poroča o s smolo zalitih brezovih metlah, ki so služile kot bakle za na pot k polnočnici, a ne na- ■ vaja kraja.*' Nadaljnja priprava za razsvetljavo so različne sveče, kandeleJ (Rož).*® Delali so jih običajno iz loja kar doma s pomočjo posebnih ka-j lupov iz železne pločevine, kakršnih je precej ohranjenih; v Tržiču pa baje j tudi iz olja (Kragl, 108). V inventarju Kalanove imovine iz leta 1723. sej 13 L o ikar J., Belokranjska hiša. Carniola III, 1912, 18. 14 Križnik, 154. 15 Kragl, Zgod. drobci, 108. 1" Rateče: L avti žar, 126; Motnik: Križnik, 153; Tržič: Kragl, 108 in Justin ova M., Cerkveni Glasnik, 1928, februar; Pohorje: Kopriv- n i k 1914, 66. 1'' O levah Ložar R., Narodopisje Slovencev I, 92. 1® Zapisek v Etnografskem muzeju. 1" Motnik: Križnik, 154; Koroško: I. Sasel, Narodno blago iz Roža. Arhiv za zgod. in narodopisje II, 1936—37, 67. *" Tavčar L, Cvetje v jeseni, 34 (izdaja Ivan Prijatelj). *i M u r k o M., Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südsla- wen. Mitth. Anthrop. Ges. 35, 1905, 21. ** Kotnik F., Slovenske starosvetnosti. 1943, slika str. 33. *3 Czaplovics J., Croaten und Wenden in Ungarn. 1829, str. 96. *4 žuipnik Košič iz 1. 1825. Po J. Mal, Zgodovina slov. naroda, str. 624. *5 Zapisek Etnografskega muzeja. 2« Križnik, str. 154. 2' Turnšek, Pod vernim krovom I, 10. *® Turnšek, Pod vernim krovom I, 37. 110 Izvestja omenja en tak ploče\'inast lij za vlivanje ter 41 sveč.^« V sredi kalupa so potegnili stenj ter vlili v kalup loja; ko se je ta strdil, so cev nekoliko segreli ter potegnili svečo s stenjem iz nje. Leta 1859. daje nekdo v Novicali navodila za vlivanje sveč na ta način, iz česar bi se dalo sklepati, da je bil ponekod še neznan.*" Za stenj je isti poročevalec slišal nekje izraz ve- zi h a. Lojeva sveča je predbodnik današnje sveče. V Motniku so jih opu- stili okoli leta 1900. in so spadale med razsvetljavo boljše vrste,*i v Ratečah so pa še pred kratkim poznali samo lojeve sveče.*^ Pripravi za utrinjanje sveč so rekali v Poljanskih hribih hlapec ali utrin j a č.** Ponekod so prišli do luči na preprost način s tem, da so na žerjavico v ponvi vlivali kako gorljivo snov. A b r a m je v stanu na planini Zapotok videl spravnika vsipati v žerjavico ali milavo smolo. Takemu svetilu so pravili luke ž.** Najbolj razširjeno novejše svetilo so bile različne leščerbe, re- pice (Bela Krajina).*" Leščerbe so stari rimski nagrobni svetilki podobne, pločevinaste škatljice srčaste oblike z več luknjicami, izmed katerih je ena za stenj, dočim ena dovaja zrak ter služi za dolivanje goriva. V Beli Krajini so bile starejše leščerbe lončene, šele v novejšem času so pločevinaste.*® Navadno so bile obešene na železni žici, bodisi v kuhinji, bodisi v hiši, pa tudi za štober so jih zatikali in obešali namesto trsak.*' Običajno so za leščerbe rabili olje domačega izdelka, repično (Tržič),** laneno, bučno, žirovo, pa tudi laško olje. Služila pa je zato tudi svinjska mast.** Neko tako svetilo so imenovali na Štefan j i gori pri Velesovem metka ;*" z metko so spremljali Marijo na njenem potovanju v šenkovem turnu,*! Primitivno svetilo je izdolbena repa, v katero so nalili loja,*^ služeča pri jaslicah. Uporaba repe kaže najbrž na staro, obredno svetilo. Olje so potem uporabljali tudi v laternah s steklenimi okni, vendar pa je pravo svetilo zanje sveča. Stara laterna je iz železne, mnogokrat preluknjane pločevine in valjaste oblike ter zgoraj stožčastega nastavka. Laterne so služile zlasti za na pot (Motnik). Ko se je pojavil petrolej, je nezanimiva petro- lejka izpodrinila stara ljudska svetila. 29 Andrejka R., Star kmečki inventar iz 18. stol. Etnolog VII, 1934, 42. *o Novice 1859, 42. *i Križnik, n. d., str. 154. *2 L a v t i ž a r , 126. ** Tavčar, Cvetje, 34. *•* Na Zapotoku. Plan. Vestnik XII, 1906, 93. Tudi Erjavec, Iz potne torbe, LMS, 1882/83, 212 že omenja to svetilo. i »s Lok ar. Belokranjska hiša 1912, 20. *6 L o k a r , n. d., str. 20. *7 Tavčar, Cvetje, 28. ** Kragl, Zgod. drobci, 108. *9 Svinjsko mast so uporabljali za gorivo zlasti v starejših stoletjih, posebno v svetilkah, kakršnih dva primera sta bila najdena v razvalinah gradu Gornje Celje. (Ložar R., Staroslov. in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji. GMDS XX, 1939, 221). Takih leščerb zaenkrat z naših kmetov še ne poznamo. « Naš dom, 21, 1929, 148. *i Turnšek, Pod vernim krovom I, 19. •»2 Turnšek, n. d., 33. Avtor ne navaja kraja. , , Izvestja III Šempetrani in Srejani ▼ boju za tršlce pravice Lojze Zorenč \ Pod naslovom »Slovenske pravne starine« je dr. Josip žontar v aprilski številki Mladike letnika 1940 priobčil razpravo o naših pravnih starinah z vidika pravne arheologije in se pri tem dotaknil vprašanja sim- bolov nekdanjih trških, cehovskih in raznih drugih pravic: sodnih lip, sramotilnih stebrov, tržnih rok z meči, sodniških palic, cehovskih pravnih starin (skrinjic, zastav, vrčev itd.) in pojasnil, da je bil naš narod pre- pričan, da so določene pravice zvezane s pravnim spomenikom in da svo- boščine prenehajo, ako propade spomenik, ki predstavlja to svoboščino. V zvezi s tem, trdi dr. žontar, so n. pr. prebivalci Sv. Petra pod Sv. gorami 1. 1882. odnesli sramotilni steber iz bližnje Podsrede, ker so menili, da se morejo s tem polastiti pravice sodstva. Dalje na- vaja dr. žontar, kako je neki Dobrila (pravilno: Dobrina) organiziral šempeterske fante, da so neko noč odšli z vozom in konji v Podsredo, dvignili sramotilni steber s podstavka, ga naložili na voz in ga pripeljali v domači kraj ter ga postavili na trgu. Konec tej epizodi so na- pravili orožniki, ki so zaplenili to pravno starino. V žalostnem sprevodu so peljali »pranger« nazaj v Podsredo, kjer so ga baje od samega veselja objemali, še dvakrat so šempetrani poskusili svojo srečo, pravi dr. žontar, toda odnesti ga niso mogli več, le poškodovali so ga nekoliko. Srejani so si pomagali zdaj drugače: vzidali so sramotilni steber v beton, da onemo- gočijo odslej vsako tatvino znamenite pravne starine. Končno priobčuje dr. žontar »prangersko pesem« s pripombo, da jo je zložil baje organist Jože Novak v Šempetru. Ker je zgodovinar Ignac Orožen v knjigi »Dekanat Drachenburg« kot kronist dogodek s prangerjem samo zabeležil, ni ga pa podrobneje obrazlo- žil in ker so se v Šempetru samem širili glasovi (najbrž po čitanju povesti: Januš Goleč: »Pranger«, »Slovenski gospodar« 1918), da so šempetrani odpeljali sramotilni kamen Srejanom iz želje po trških pravicah in ker je iz Podsrede prihajal vedno pogosteje glas, kako so se šempetrani hoteli polastiti »purgarskih pravic«, sem že da\-no prej, preden je dr. žontar prej navedeno trdil v Mladiki (1940), vprašal 80 letnega Jožeta Novaka, koliko je resnice na tej stvari. Jože Novak, bivši občinski tajnik in organist, mi je zadevo natančno pojasnil. Ne samo to, Novak mi je za mojo zbirko izročil tudi besedilo »prangarske pesmi«, ki mu je pridal še melodijo na notah in pod svojim podpisom pristavil pripombo, da je pesem zložil 1. 1882. Podatke, ki mi jih je dal, sem kontroliral pri še živečih udeležencih »pohoda« na Podsredo in ugotovil, da odgovarjajo resnici. Tudi sedaj že rajnki Dobrina, vodja šempeterske »osvajalne ekspedicije« in še mnogi drugi šempetrani, ki so bili priče tega šempeterskega »junaštva«, so mi marsikaj raztolmačih, česar prej nisem vedel. Kako je bilo v resnici? Srejani so bili silno ponosni na svoje trške pravice, dasiravno v Podsredi že davno ni bilo niti sledu več o pravici sod- stva in podobno. Le sramotilni steber, »pranger«, simbol njihovih pravic, je še stal ponosno pri hiši z imenom »Pri Križajnkinih« in pričal o nekda- nji »slavi«, od katere pa je ostal le še naziv: trg. To, da so tržani, so Sre- jani radi dali vedeti ob vsaki prihki šempetranom;, ki so bili le vaščani. Šempetrane so v šali zbadali, da nimajo prangerja in podobno. Sovraštva pri tem ni bilo, bile so le šale. 112 Izvestja Šala in ničesar drugega je bila tudi »ugrabitev« prangerja šempeter- skih fantov. Bilo je na velikonočni ponedeljek, dne 10. aprila 1882. Neka- teri hudomušni šempetrani, zlasti zdravnik Lukežič, zbrani v veseli gostil- niški družbi pri Mesarjevem Korlnu (Gabron Karel), ah kakor so še tedaj imenovah hišo »Na Mlinarčevem«, Sv. Peter, hiš. št. 8, so hoteli ponagajati Srejanom in so napojili šempeterske fante, ter jih navdušili za pohod na Podsredo. Kmečki fant Janez Dobrina, po domače Sultan, orjak po postavi, poznejši posestnik in mlinar iz vasi Polje, hiš. št. 8, je prevzel organiza- cijo tega »bojnega« pohoda. Zbral je krdelce fantov, ki so se v pozni ve- černi uri istega dne s konji odpeljali v Podsredo, tam dvignili sramotilni kamen s podstavka, ga naložili na voz ter se odpeljali proti Sv. Petru. Trški nočni čuvaj, Gerzinatov Juzl, ki je opazil početje šempetranov, je v naglici sklical na pomoč par podsredčkih fantov, ki so tekli za šempetrani, se spoprijeli z njimi v majhni praski, v kateri so se obmetavah s kame- njem in pri tem pošteno izkupili ot>oji: šempetrani in Srejani. šempetrani so kljub temu sramotilni kamen srečno pripeljali v Sv. Peter in ga skrili v kleti slikarja Dekortija ter ga pokrili z deteljo. Veselje hudomušnih šem- petranov ni dolgo trajalo. Srejani, ki so bili nad početjem sosedov seveda vsi iz sebe, so zadevo naznanili orožnikom v Kozjem, ker takrat v Šempetru še ni bilo orožniške postaje. Takoj drugi dan sta prišla dva kozjanska orožnika in dva podsredčka tržana v Sv. Peter, kjer so poizvedovali po prangerju od hiše do hiše, vendar od onih, ki so vedeli za kraj, kjer je bil kamen skrit, ni hotel tega nihče izdati. Stari čižmek, posestnik in kolar v Sv. Petru, hiš. št. 11, ki je bil s slikarjem Dekortijem zaradi neke izgubljene pravde sprt, je orožnikom izdal, da so šempetrani pranger skrih v kleti slikarja Dekortija. Orožniki so čižmeka pregovorili, da je pustil delo, takoj zapregel dvoje voličkov in zapeljal sramotilni kamen nazaj v Podsredo. Zadeva s pranger jem pa ni ostala brez posledic. Obravnavalo jo je okrajno sodišče v Kozjem in jo zaradi težkih telesnih poškodb posameznih »bojevnikov« odstopilo okrožnemu sodišču v Celju. Tam so bili zaradi tega kaznovani več ali manj vsi udeleženci, »vojskovodji« Janezu Dobrini pa je sodišče prisodilo največjo kazen med vsemi — mesec dni zapora. Tako so prišli vsi na svoj račun: Srejani so dobili svojo »čast« nazaj, šempeterski rogovileži so hladili svojo vročo naravo v zaporu, idejni po- vzročitelji dogodka s prangerjem (zdravnik Lukežič in njegovi tovariši) pa so se zadovoljno muzali, ker so izšli iz zadeve neopaženi od oblasti. Sre- jani in šempetrani so se poslej zabavali s petjem »prangerske pesmi«, ki jo je zložil in ji vdihnil ljudski napev Jože Novak, čižmeka pa je oveko- večil slikar Dekorti. Ko mu je bilo poverjeno slikanje štirinajstih kapelic križevega pota na Trškem vrhu pri Krapini, je upodobil na več križepotnih postajah čižmeka, ki za Kristusom v košarici žeblje nosi. Pa tudi ljudski pesnik Jože Novak si ga je v svoji pesmici o prangerju privoščil, kjer ga zbada, češ, da je z veseljem prevzel prevoz prangerja v Podsredo, misleč, da bo zaslužil mastno plačilo, ki ga pa baje ni nikoli prejel. Novak si je tudi Srejane privoščil v svoji pesmici. Zbada jih, kako so smatrali sra- motilni kamen za č a s t tržanov. šempetrani pa so one vrstice kitic, ki za- devajo Srejane, peli v podsredčkem narečju, da bi jih tako dražili. Priložnostno pesmico, ki jo je 1. 1882. zložil šempeterski ljudski pesnik Jože Novak, so peli pri delu v ^'inogradih, pri kožuhanju koruze, pri obtr- gavanju korenja in pese, predvsem pa na furežovanjih in na gostijah, kar nam nazorno prikazuje zadnja kitica (gl. Mladiko). Peli so jo z veseljem^ Izvestja 113 Šempetrani in Srejani. Menda ni bilo pred leti v teh dveh občinah človeka, ki bi je ne znal. Novi rod še sicer ve o njej, vendar so redki, ki bi jo vedeli zapeti. Originala pesmi, ki mi ga je poklonil Jože Novak, žal, nimam v Ljubljani. Zdi se mi, da je Novakov original vseboval več kitic nego jih ima zapis pri dr. žontarju in v drugi zapovrstnosti. Eno kitico izmed onih, o katerih se mi zdi, da so bile v Novakovem originalu, a jih nisem našel v dr. žontarjevem zapisu (Mladika 1940), namreč kitico o kotarju čižmeku, navajam tu: , i- . u . Ledernati firtuh tepo je po bedrah čižmeka, on pa je z veseljem teko, saj plačilo čaka ga — od prangerja. Glede tega, ali se besedilo v mojem originalu sklada z onim pri dr. žontarju, sedaj ne morem soditi. Tak je bil dogodek s podsredčkim prangerjem in nič drugačen. Opira- joč se na izjave mnogih udeležencev, zlasti pa oprt na izjavo rajnkega Jožeta Novaka, torej lahko sklenem: 1. šempetrani niso 1. 1882. odnesli sramotilnega stebra iz Podsrede zato, ker so menili, da se morejo s tem polastiti pravice sodstva (pravi dr. Josip žontar), temveč, ker so hoteli pbnagajati Srejanom, ki so bili silno ponosni na trške pravice. Tih, skrit povzročitelj »ugrabitve« podsredčkega prangerja je bil šempeterski zdrav- nik Lukežič, ki je kot izobraženec gotovo vedel, da pravice sodstva, katerih tedaj tudi Srejani niso več imeli, ne morejo biti vezane na posest sramo- tilnega kamna in da se istih, ako bi še obstojale, ne da prenesti s tatvino prangerja. Ne trdim, da niso nekateri od udeležencev tega dogodka res mislili, da je z odvzetjem prangerja možno doseči trške pravice, poudarjam pa, da so ti bili le orodje zdravnika Lukežiča in njegove družbe. 2. še'mpetrani niso postavili prangerja, ki so ga pripeljali iž Podsrede, na domačem trgu (prim. dr. Jos. žontar), temveč so ga imeli skritega v kleti posestnika in slikarja Dökortija v Sv. Petru. Ako bi bili Šempetrani smatrah, da so s prangerjem res pridobili trške pravice, bi ga bili brez- dvomno postavili na domačem trgu, saj časa za to so imeli dovolj. 3. Pranger ni bil predmet dolgotrajnega prepira med Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. gorami, ikakor to navaja Sergij Vilfan (Narodopisje Slo- vencev I. del, Ljubljana 1944), temveč sta obe občini kljub nagajivosti nekaterih neukročenih šempetranov živeli v dobrem sožitju in prijatelj- stvu. Spor zaradi ugrabitve je trajal le nekoliko časa in ga po 1. 1882. ni več bilo. Fantovski prepiri in pretepi v poznejših letih med Srejani in Šempetrani niso imeli izvora v sporu za pranger. 4. Kunšperžani (Kunšperk je vas v občini Sv. Peter pod Sv. gorami) so že imeli nekoč trg in s tem trške pravice, starejše od podsredčkega prangerja, ki datira iz leta 1667. Da je bil v Kunšperku trg, je dokaz pri- tožba kunšperških tržanov na k r a 1 j a 1. 1575. zoper Gašperja Stu- benbergerja, ki jim je po sili odstranil tedenske sejme (listina v štajerskem deželnem arhivu). Trg Leskovec, ki bi naj stal pod kunšperškim gradom in ki ga v povesti »Pranger« (Slovenski gospodar 1918) omenja Januš Goleč, dasiravno se pri tem sklicuje na ljudsko pripovedovanje, — ni nikoli obstojal. Leskovec je bila vas, ki je sedaj nazvana Sv. Peter. Naj omenim, da je oblast po zadnji svetovni vojni namignila občini Sv. Peter pod Sv. gorami, da je lahko povzdignjena v trg in da se je vse takse in stroške za to zavezal nositi Amerikanec-šempetran John Kramer, a občinski odbor je v svoji seji predlog o povišanju v trg soglasnoodklonil. 114 Pregled Pregled Bibliografski pregled spisov od 1.1939—1943 t Duhovni svetnik I. šašel j Dne 15. oktobra 1944 je umrl v .starosti 86 let v Št. Lovrencu na Dol. duhovni svetnik in biseromašnik g. Ivan šašel j. .Še 1. 1943. čil in zdrav — avgusta 1943 je slavil jubilej biserne maše — je pričel v zimi 1943-44 težko bolehati, ter so ga poleti 1. 1944. na vozu pripeljali iz St. Lovrenca v Ljubljano na kratko zdravljenje. Kmalu po .svojem povratku v Št. Lovrenc pa je pokojnik umrl. Ž njim je legel v grob nestor naših narodopiscev, ki je že v 80 in 90 letih prejšnjega stoletja zbiral narodno blago in nanj opozarjal, pisatelj znamenitih Bisernic, širom domovine, pa tudi zunaj njenih meja znani zbiralec narodnih pregovorov, neumoren sotrudnik Etnologa, pa tudi žlahten človek^ Etnolog se bo zaslužnega pokojnika spomnil obširneje v prihodnjem letniku, tu pa objavlja njegovo zadnjo večjo skupino narodnih pregovorov, katere žal ni bilo mogoče izdati še za časa njegovega življenja, ter bibliografijo spisov od I. 1939-1943., ki jo je pokojnik sam sestavil. Pregovore je na prošnjo urednika razporedil v stvarne skupine prof. dr. Ivan Grafenauer. Duhovnega svetnika Ivana Sašlja bo slovensko narodopisje ohranilo v traj- nem spominu. Uredništvo 1939 Kaj je samo za eno leto? (Po slovenskih pregovorih.) — Kotel, lonec in ponev v slovenskih pregovorih. »Kmečka žena« št. 8, str. 246 in na platnicah. »Primskovski gospod«. »Slovenec« 5. septembra št. 202. Slovenski pregovori o skledi. 1. Slovenski pregovori o repi. 2. Slovenski pregovori.o veselju. »Kmečka žena« št. 9, str. 275 in na platnicah. Ali nas bo letos doletela zgodnja zima? »Slovenec« 12. IX., št. 208. Pregovori o streli. — Slovenski pregovori o bobu. »Kmečka žena« št. 10 na platnicah in str. 319. Lastovke so še tu. »Slovenec« 8. okt. št. 231; 10. dktobra št. 232; II. oktobra št. 233; 14. oktobra št. 236. Kdaj je odletel od nas letošnjo jesen zadnji trop lastovk? »Slove- nec« 20. oktobra št. 241. Naši ptiči — sejalci. »Slovenec« 28. oktobra št. 248. Naši ptiči — sejalci. »Slovenec« 18. novembra št. 265. živali in veter — sejalci. »Slovenec« 16. decembra št. 287. 1940 Ornitološki 'zaipiski za št. Lovrenc ob Temenici na Dolenjskem in nje- govo okolico za 1. 1939. »Love c« št. 1—4. Slovenski pregovori o trnju. — Slovenski pregovori o vesti. »B o g o- 1 j u b« str. 71, 77. Slovenski pregovori o družini. — Strela in drevje v slovenskih pre- govorih. »Kmečka žena« str. 126, 127. 0~ nekdanjih rakih in račji lovi na Dolenjskem. »Ribiško-lov- s k i Vestnik« str. 27—32. Slovenski pregovori o »slogi«. — Slovenski pregovori o »zadovolj- nosti«. »Kmečka žena« št. 5 na platnicah, str. 146. Pregled 115 Slovenslki pregovori in reki. »Mladika« str. 216—217. Slovensiki pregovori o domači tiiši in domovini. »Kočevski Slo- venec« 5. maja št. 13. Slovenski pregovori o »begu«. — Slovenski pregovori o otrocih. »Kmečka žena« str. 189, 190. Slovenski pregovori o domači hiši in domovini. »Kočevski Slo- venec« 5. junija št. 16. Slovenski pregovori o medvedu. »Kočevski Slovenec« 5. ju- nija št. 16. Slovenski pregovori o hvali in lastni hvali. »Bogoljub« str. 219. Slovenski pregovori o »svojeglavnosti« in »trmi«. — Iz starih spo- minov na lakotno leto 1817. »Kmečka žena« str. 203, 221. Lice in obraz v slovenskih pregovorih. — Slovenski pregovori o gnoju in Slovenski pregovori o mleku. — Slovenski pregovori o kletvi. »K m e - č k a žena« str. 243, 247, 2.53. Dva »glušca« in »študentovska«. »Koč. S 1 o v e n e c« 5. VIII., št. 22. Podmaršai v pokoju Ivan Lavrič pJ. Zaplaški, 90 letnik (s sliko). »Slovenec« 30. avgusta št. 198. (Listek.) Slovensiki pregovori. 1. O vojski. 2. O molitvi. 3. O solzi. »Bogo- ljub« istr. 281—282. Lastovke se nenavadno zgodaj sehjo. »Slovenec« 14. sept. št. 211. Obed za g. okrajnega glavarja. »Kočevski Slovenec« 25. sep- tembra št. 27. Slovenski pregovori o modrosti. »Bogoljub« str. 309. Nekdanji naš denar v slovenskih pregovorih. »Mladik a« str. 354. Na Dolenjskem še žive raki — žlabtniki. »R i b i š k o -1 o v s k i Vestnik« str. 119—120. Slovenski pregovoni o snagi. »Kmečka žena« str. 298. Janez Dolanc z Zaplaza 75 letnik. »Slovenec« 26. X., št. 247. Slovenski pregovori o grobu. »Bogoljub« str. 345. žalbe je jedel in Slovenski pregovori o »žlici«. »Kočevski Slo- ve n e C« 25. oktobra št. 30. Sirota in siromak v slovenskih pregovorih. — Sila v slovenskih pre- govorih. »Kmečka žena« str. 336, 342, 346. Slovenski pregovori o lovu (jagi) in lovcu. »Kočevski Slo ve- n e C« 5. novembra št. 31. Dom in domovina v slovenskih pregovorih. »Bogoljub« str. 354. Zelje in kislo zelje v slovenskih pregovorih. »Km. žen a« str. 378. Dolenjski pregovori o Kumu in Mačka in škof. »Kočevski S 1 o- v e n e c« 5. decembra št. 34. Drugo nadaljevanje avtobiografije povodom moje 80 letnice s sezna- mom mojih spisov od maja 1. 1934. do avgusta 1939. — Slovenski pregovori iz živalstva. »Etnolog« XIH, 1940, str. 129—139; 140—145. Slovenski pregovori o denarni mošnji. »Kočevski Slovenec« 25. decembra št. 36. Letošnjo zimo sem uporabil v to, da sem zbral vse svoje zbirke pre- govorov o isti vsebini iz posameznih knjig in časopisov, kakor sem jih priobčeval v zadnjih letih, za posebno knjigo z naslovom: »Slovenski pre- govori v zbirkah«, ki bo imela štiri poglavja: 1. Navadni pregovori. 2. Na- božni pregovori. 3. Svetniški pregovori. 4. živalski pregovori. Svoj rokopis 116 Pregled sem bil ponudil Mohorjevi družbi, pa sem dobil 22. marca od g. dr. Jožeta Pogačnika, urednika Mohorjevih knjig in Mladike, tale odgovor: »Seja je siklenila, da zaradi zado'Sitne zaloge prve knjige pregovorov ne moremo zalo- žiti nove zbirke. Knjige prodajamo počasi in še ne bo tako hitro razipro- dana.« 1941 Ornitološka poročila za št. Lovrenc ob Temenici na Dolenjskem in njegovo okolico za L 1940. »Lovec« št. 1—4. Slovenski pregovori o bradi. »K o č e v s k i Slovene c« 5. jan. št. 1. Slovenski pregovori o materi. »Bogo 1 j ub« str. 47. Dobrotnik ubogih družin (dr. A. Korošec). — Kaj pripovedujejo slo- venski pregovori o rogu. »Kočevski Slovenec« 25. jan. št. 3. Slovenski pregovori o torbi — in Ribniška. »Kočevski Slove- nec« 5. februarja št. 4. Pogača in kolač v slovenskih pregovorih. — Slovenski pregovori o suknji. »Kmečka žena« 56; 60. Slovenski pregovori o repu. — Črni kruh in svetovna vojna. »K o - č e v s k i Slovenec« 25. februanja št. 6. Slovenski pregovori o zakonu. — Slovenski pregovori o peči. »Kme- čka žena« str. 84. Osramočeno zaničevanje kmeta. — Slovenski pregovori o lesu. »K o - čevski Slovenec« 25. marca št. 9. Slovenski pregovori o nadlogi. — Slovenski pregovori o potrpljenju. »Bogoljub« str. 187. Slovenski pregovori o slami., »D o mol j u b« 14. maja št. 20. Slovenski pregovori o kosti. »Domoljub« 28. maja št. 22. Slovenski pregovori o nesreči. »Bogoljub« str. 217, 235. Slovenski pregovori o trpljenju. »Domoljub« 4. junija št. 23. Slovenski pregovori o maši. — Slovenski pregovori o poštenosti. »B o - gol j ub« str. 257; 251, 265. Zobje v pregovorih. »Domo 1 j u b« 23. julija št. 30, str. 10. Slovenski pregovori o časti. »Bogoljub« str. 282. Meh v pregovorih. »Domoljub« 30. julija št. 31. ' Vrata v pregovorih. »Domoljub« 6. avgusta št. 32. 6. avgusta sem poslal precej velik zaboj različnih knjig, slovenskih in nemških, vseučiliški iknjižnici v Ljubljani v dar, med temi je bilo tudi 33 zvezkov mojih »Zanimivosti«, vsaka knjiga po 160 strani, od 1. 1929. dalje. Nato sem dobil od upravnika knjižnice, dr. J. šlebingerja, zahvalo z dopisom z dne 12. avgusta z vsebino: Uprava vseučiliške knjižnice Vam z vso hva- ležnostjo potrjuje prejem Vašega velikodušnega knjižnega daru, ki nam bo dobro služil v izpopolnitev naših vrzeli. Vaših 33 zvezkov vzorno urejenih in očuvanih »Zanimivosti« i znaš ega časo- pis j a , predvsem iz »Slovenca«, bo služilo zlasti našim mla- dim obiskovalcem za nazorni vzgled, kako naj ravnajo tudi sami s pomembnejšimi članki v naših dnevnikih, da ohranijo v podobnih »čitankah«, kar ima trajno vrednost. Peta v pregovorih. »Domoljub« 13. avgusta št. 33. Pregled 117 Slovensiki pregovori o ženi. »Domoljub« 27. avgusta št. 35. žena v pregovorib. — Strah v pregovorih. »D o m o 1 j u b« 3. sep- tembra št. 36. Slovenski pregovori o pridnosti. »Bogoljub« str. 318. Zakaj je letos toliko poljskih miši. »Slovenec« 17. sept. št. 218. Žena v pregovorih. »Domoljub« 17. septembra št. 38. žena v pregovorih. »D o m o 1 j u b« 24. septembra št. 39. t Ivan Lavrič pl. Zaplaški, podmaršal. »Slovenec« 8. okt. št. 236. Kaj pa je letos z lastovicami? »Slovenec« 18. oktobra št. 245. Slovenski pregovori o bolezni. »B o g o 1 j u b« str. 385. Mož v pregovorih. »Domoljub« 12. novembra št. 46. Mož v pregovorih. »Domoljub« 19. novembra št. 47. Slovensiki pregovori o daru in darovih. — Slovenski pregovori o stra- sti. »Bogoljub« str. 435; 445. Glava v pregovorih. »D o m o 1 j u b« 3. decembra št. 49. Nekaj sipominov na staro našo šolo. »Slovenec« 10. dec. št. 288. Riba in voda v slovenskih pregovorih. »Slovenec« 30. dec. št. 302. 1942 Slovenski pregovori o prepiru. »Bogoljub« str. 43. Riba in voda v slovensikih pregovorih. »Slovenec« 6. jan, št. 4. Kako smo v prvi svetovni vojni pili »ruski« čaj v Beli Krajini. »Slo- venec« 10. januarja št. 7. Slovenski pregovori o klobuku. »Domoljub« 14. januarja št. 3. Škorci so ostali čez zimo pri nas. »Slovenec« 22. jan. št. 17. Slovenski pregovori. 1. O slepcih. 2. O olitarju. »Bogoljub« str. 64. Slovenski pregovori o gradu. »Domoljub« 11. februarja št. 7. Slovenski pregovori o kožuhu. »Domoljub« 11. februarja št. 7. Slovenski pregovori o srajci. »Domoljub« 18. februarja št. 8. Slovenski pregovori o koži. »D o m o 1 j u b« 18. februarja št. 8. Božja previdnost. »B o g o 1 j u b« str. 91. Kako naše ptice pojejo. »Slovenec« 22. aprila št. 92. Nekaj podatkov k drugi Knobleharjevi nemški pesmi »Pozdrav Nilu«. »Slovenec« 25. aprila št. 95. (Listek.) Naši ptiči in naša žita v slovenskih pregovorih. »Slovenec« 3. ma- ja št. 102. Ptic selivk je letos na Dolenjskem manj. »Slov.« 24. maja št. 119. Slovenski pregovori o češnjah — in lastovkah. »Domoljub« 28. maja št. 22. Slovenski pregovori o lisici. »Domoljub« 8. julija št. 28. Kdo je pr\i urejeval arhiv novomeškega kapitlja. »Slovenec« 13. septembra št. 210. Slovensiki pregovori o levu in lisici. »Domoljub« 22. jul. št. 30. Glad in lakota v slovenskih pregovorih. — Slovenski pregovori o senu. »Domoljub« 28. oktobra št. 44. 118_Pregled_ Slovenski pregovori o strehi. »Domoljub« 11. novembra št. 46. Slovenski pregovori o letini. »D o m o 1 j u b« 2. decembra št. 49. Slovenski pregovori o laseh — in o dekli. »Domoljub« 9. dec. št. 50. Slovenski pregovori o gostih — in o doti. »D o m o 1 j u b« 30. decem- bra št. 53. 1943 Mraz in slana v slovensikih pregovorih. »Domoljub« 7. jan. št. 1. Zakaj smo imeli lani tako dobro sadno letino in kako nam je koristila lanska huda zima? »Slovenec« 16. januarja št. 12. Prvi metulji. »Slovenec« 9. marca št. 55. Slovensiki pregovori. 1. O jami. 2. O zdravju. 3. O nevesti. »Domo- ljub« 17. marca št. 11. Slovenski pregovori o kačah in čebelah. »D o m o 1 j u b« 12. V., št. 19. Slovenski pregovori o volku. »Domoljub« 9. junija št. 23. Narodni pregovori glede vremena na dan sv. Medarda 8. junija in IK>tem še 40 dni. »Slovenec« 16. junija št. 135. Narodni pregovori o sv. Primožu. »Slovenec« 17. jun. št. 136. Slovenski pregovori o sv. Vidu. »Slovenec« 19. junija št. 138. Slovenski pregovori o kresu. »S 1 o v e n e c« 20. junija št. 139. Narodni pregovori o prazniku sv. Petra in Pavla 29. junija. »Slo- venec« 29. junija št. 145. Narodni pregovori o prazniku Obiskovanja M. D. 2. julija. »Slo- venec« 1. julija št. 146. Naše domače živali v slovenskih pregovorih. 1. Konj. »D o mol j ub« 7. jiulija št. 25. Sv. Aleš (17. julija), sv. Marjeta (20. julija) in sv. Elija (20. julija) v slovenskih pregovorih. »Slovenec« 20. julija št. 162. Sv. .lakob (25. julija) v slovenskih pregovorih. »S 1 o v.« 24. VI., št. 166. Slovenski pregovori o sv. Lovrencu. »Slovenec« 5. avg. št. 176. Slovenski pregovori o Veliki maši. »Slovenec« 10. VIII., št. 180. Naše domače živali v slovenskih pregovorih. 1. Konj. 2. Krava in tele. »D o m o 1 j u b« 18. avgusta št. 31. Slovenski pregovori o sv. Jerneju. »S 1 o v e n e c« 24. VIII., št. 192. Sv. Ilij, Ilj, Til, Tilen, Tilh — Egidij (1. septembra) v slovenskih pregovorih. »Slovenec« 31. avgusta št. 198. Mala maša (8. septembra) v slovenskih pregovorih. »Slovenec« 7. septembra št. 204. Glede mojega zbiranja in objavljanja naših lepih, klenih in jeziko- slovno zanimivih slovenskih narodnih pregovorov mi je pisal o priliki moje biserne maše 4. julija 1943 eden prvih, slovenskih pisateljev in leposlovcev: Lahko si vesel in tudi naš narod te je vesel. Saj si mu toliko lepih, zlatih zrn njegove pristne duše in kulture otel, da jih ni zagrnila pozaba. Hvaležen sem ti v svojem imenu. Koliko sem se naučil iz njih I In koliko mladim pisateljem sem priporočal, naj tja hodijo v šolo, kamor si ti po- kazal. Pravi čut za jezik bodo usrkavali le iz te narodne modrosti in na- rodnega stila. Slovstvo 119 Slovstvo Narodopisje Slovencev. S sodelovanjem t ravnatelja dr. Antona Breznika, profesorja dr,. Ivana Grafenauerja, profeisorja dr. Franca Kotnika; ravnatelja Franca Marolta; Borisa Orla in dr. Sergija Vilfana priredil dr. Bajko Ložar, v. d. ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani. I. del. (Klas. Znanstvena knjižnica. I.). Ljubljana. 1944. Str. 352. V. 8". Z redkim pogumom in vztrajnostjo so se lotili avtorji te knjige velike naloge, da zberejo naše po knjigah, časopisih, rokopisih in raznih zbirkah raztreseno narodopisno gradivo in ga strnejo, izpopolnjeno z lastnimi izsledki, v prikaz naše celotne ljudske kulture. Pri tem so se morali omejiti na vire, ki so jim bili do- stopni v Ljubljani in zlasti niso mogli uporabljati našega glavnega narodopisnega vira, podeželja. Ta pomanjkljivost je bila zelo občutna, vendar je knjigi vnaiprej določila obseg in pomen. Nova raziskavanja na kmetih bi bila delo sicer po- globila, a verjetno tudi razširila in izdajo knjige zavlekla. Tako pa je »Narodo- pisje« pokazalo sadove dosedanjega etnografskega idela o Slovencih, obenem pa nakazalo obsežne in nujne naloge, ki ga čakajo v bodočnosti. Postalo je s tem mejnik v našem etnografskem slovstvu, naša prva etnografska sinteza, ki jo bodo prihodnja raziskavanja v posameznostih bržčais kmalu prehitela, ki pa bo vendar za dolgo časa temeljna opora in izhodišče za vsako naše narodopisno delo. Te pomembne naloge bo knjiga opravljala tem uspešneje, ker je zasnovana tako, da more služiti hkrati za uvod v etnografijo sploh. V tem pogledu je po- sebne hvale vredno, da so se avtorji vestno trudili, da določijo svoji znanosti v celoti, kakor tudi njenim posameznim doslej obravnavanim poglavjem pomen in obsežje. Tako je zlasti dr;. R. Ložar, ki knjige ni le uredil, temveč ji je sam prispeval več kot polovico, v sicer nekoliko teže pisanem, a iz temeljitih študij vzrastlem uvodnem poglavju v »Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen« (str. 7-20) razbLstril marsikateri pojm, ki celo etnografom samim ni bil vselej jasen. Njegove glavne ugotovitve so sledeče: Narodopisje ali etnografija obrav- nava kulturne dobrine, ki jih ustvarjajo po visoki kulturi še nepokvarjene slojne enote sicer visokokulturnih narodov iz svoje prvotne duhovnosti. Te enote imajo svoje glavne nosilce v kmetu, a tudi v preprostem delavcu, obrtniku, trgovcu itd., skratka v »ljudstvu«. Kulturo ljudstva delimo v materialno,, socialno in du- hovno kulturo; prva obravnava vse, kar je v zvezi s fizičnim življenjem ljudstva (bivališča, gospodarjenje, izdelovanje obleke, orodja in orožja, obrtovanje in trgovanje), druga vse socialnoorganizacijske oblike ljudstva, tretja pa ljudsko verstvo, umetnost, jezik itd. Prva naloga narodopisja je, da zbere vse narodo- pisne spomenike in vire, da zbrano gradivo popiše, razdeli in razlaga, datira in pravilno lokalizira; nato šele lahko pristopi k sintezi, »v kateri mora pred nami zaživeti ljudstvo s svojo kulturo«. Kot veda narodopisje ni samo duho- slovna znanost in tudi ne zgolj veda o stvarnih vrednotah, temveč oboje hkrati, vrši pa svoje delo z lastnimi metodičnimi in teoretičnimi sredstvi. Etnologija, to je narodoslovje, mu je osnovna veda, kot pomožnih ved pa se poslužuje zgo- dovine in kulturne zgodovine z njunimi številnimi panogami, psihologije, filo- zofske antropologije in sociologije, jezikoslovja in geografije. Iz gradiva, ki ga je nabral narodopisec (etnograf), bo končno mogel narodoslovec (etnolog) »zgraditi razvojno sliko posameznih elementov, kot so n. pr. socialna oblika občestva, zadruge, predstave o najvišjem bitju itd., itd., . .. toida ne samo v okviru današnjih še živečih primitivnih ljudstev, temveč tudi preprostih ljudstev sredi civiliziranih narodov.« — K Ložarjevim izvajanjem bi referent priponmil le to, da antropogeografija pač ni samo deskriptivna veda (str. 19). Njena na- loga ni le v tem, da dožene razširjenost posameznih antropogeografskih pojavov v prostoru, da jih torej ugotavlja in lokalizira, temveč da skuša tudi dognati, zakaj so se razvili prav tam in v prav takšni obliki; teh svojih ciljev pa z zgolj deskriptivno metodo ne bi mogla doseči. V istem odstavku je tudi popraviti nejasno trditev, da bi bilo gradivo za stavbo hiš in izdelavo orožja odvisno od geografske strulkture ozemlja; tu je pač mišljena geološka .struktura tal. | 120 Slovstvo Tudi naslednje poglavje, »Pregled slovenskega narodopisja« (str. 21—52), ki ga je napisal Fr. Kotnik, je neke vrste uvo;d v etnoigrafijo. Podlaja num zgodovino naših narodopisnih zakladov, »ki so shranjeni v knjigah, časopisih in časnikih« in se ozira tudi »po gibalih, ki so razgibala to stroko« pri nas. Uvodoma pravi, da more podati le površen pregled, ker posamezne dobe še niso kritično preiskane, vendar daje mnogo več, kot oibljublja. S svojim spisom nam je kar najlepše očrtal slovenska in tuja, na naše Oizemlje se nanašajoča etno- graf,ska prizadevanja vse od prvih zapiskov kirieelejsona, ki ga je pelo koroško ljudstvo v drugi polovici 13. stoletja, pa do spisov naših modernih etnografov. Vmes nam odgrinja vso pLsano zgodovino našega narodopisja od protestantov- skih piscev, Schoenlebna in Valvasorja, mimo raizsvetljene dobe in romantikov v 19. stoletje, ko so prinašale Novice, posebno pa Slovenska Bčela in Slovenski Glasnik mnogo narodopisnega gradiva, mimo Kresa, ki sta bila njegova glavna sotrudnika Gr. Krek in M. Valjavec, do onega znamenitega spisa M. Murka v Leto- pisu Matice slovenske 1896, ki -pomeni »prelom v zgodovini sloven.skega naro- dopisja. Kot realist je (Murko) zavrgel romantično teorijo... in stopil na realna tla« ter »ocenil tudi narodopisje kot modeirno vedo«. Kot tretji slovenski naro- dopisec iz graške slavi.stične šole se je Kreku in Murku pridružil še K. Štrekelj; njegove »Slovenske narodne pesmi« so »v slovenskem folkloru skoraj to, kar pomeni Kosovo gradivo v slovenski historiografiji«. Končno ocenjuje še etno- grafsko delo Časopisa za zgodovino in narodopisje in Mladike, nas opozarja na raznovrstne zbirke narodnih pripovedk in pravljic ter posveča poseben odstavek plodnemu delu ljubljanskih narodopiscev, ki se zbirajo v zadnjem času ikrog »Etnologa«, a delujejo tudi samostojno ali po univerzitetnih in drugih institutih (n. pr. v »Institutu za raziskovanje slovenske glasbene folklore«). Ob koncu ugotavlja, da je bogastvo našega dasedainjega gradiva veliko, »nastalo pa je ob drugih strokah, ob slavistiki, zgodovini, umetnostni zgodovini in geografiji. Na- rodopisje samo še danes ne zaposluje v celoti nobenega našega človeka.« — Pregled zaključuje bogata, s poučnimi opombami opremljena bibliografija; imeti jo smem_o za predhodnico obsežne narodopisne bibliografije, ki jo pripravlja avtor za Akademijo znanosti in umetnosti. Pri važnejših publikacijaih navaja tudi ocene. V veliki skromnosti pa je v pregledu pozabil na — samega sebe in to le deloma ipoipravil v bibliografiji. Med najmlajšimi etnografi tudi ne imenuje B. Ložarja in p. M. Turnška. Dodati bi bilo še, da je »Ilustrirami Slovenec« v svojih sedmih letnikih in pol objavil mnogo etnografskega, zlasti ilustrativnega gradiva. Ker orje Kotnik ledino, se mu je tu pa tam primerila tudi kaka neskladnost; prav gotovo so n. pr. pridobitve B. Hacqueta za našo etnografijo pomembnejše od tistih p. Marka Pohlina in bi Hacquet pač zaslužil obsežnejšo oceno. Mimoigrede naj opozorim tudi na vprašanje, ali je pravilno Hacquetovo ime Balthasar (oziroma Baltasar, kakor ipiše R. Ložar na str, 64) ali Belsazar? Njegov biograf G. Jakob ga imenuje dosledno Belsazar in bakrorez iz 1. 1797. nosi v napisu, ki obkroža Hacquetovo podobo, isto ime; tudi sam se v svoji avtobiografiji imenuje tako. V bibliografiji bi bilo dostaviti še malenkost, da je Rusov članek o suhi robi (121/3) izšel tudi kot poseben odtis. Bibliografski zapisek št. 101 je izpadel bržčas pri korekturi. S poglavjem »Naselje in zemljišče« (str. 53—61) se začne pravi etnografski del knjige. Po ugotovitvi, da ne poznamo oblike prvotnega slovenskega naselja, ker se tlorisi staroslovenskih hiš verjetno nahajajo pod fundamenti sedanjih posloipij, razlaga R. Ložar tipe naših naselij in oblike slovenske zemljiške razdelitve, nato pa vprašanja, ki etnografa tozadevno zanimajo. V naseljih in oblikah zemljiške razdelitve se pokaže kar najbolj odvisnost ljudskega življenja in kulture od narave, iz njih si lahko razlagamo odnose med kolonizacijo in gospodarstvom, pa tudi ljudske običaje in tip slovenskega človeka po različnih pokrajinah. Naloga našega etnografa je tudi, da proučuje vprašanje, ali je ta ali ona oblika naselja in zemljiške ureditve lastna le nam ali smo jo morda dobili od drugod. Vsako naselje sestavljajo domovi, to so »skupine hiš, ki združujejo v sebi bivališče človeka, hleve za živino, gospodarska poslopja in vse, kar je za življenje Slovstvo 121 in obratovanje potrebno«. Zato je R. Ložar Ivmečkemu domu, predvsem kmeč- ki hiši na Slovenskem posvetil posebno potglavje (str. 62—97). Mogel je tu gra- diti na obsežnejših prejšnjih raziskavanjih, saj so splošna tozadevna vprašanja obravnavali pred njim zlasti Haruzin, Murko, Vurnik in Melik, a imamo tudi nekaj študij posameznih hišnih tipov (Lokar, Kotnik, Baš, Mavčec). Vendar poudarja Ložar, da opisujejo dosedanje razprave predvsem hiše iz 18. in 19. stoletja, a se ozirajo le redkokdaj na starejše tipe in se tudi ne trudijo, da bi dognale prvotno obliko lesene kmečke koče, ki je büa naša prva hiša. Pri pre- sojevanju deleža, ki ga ima na raziskavanju kmečke hiše geografija, pravi, da prisvaja Melik geografiji kriterije, ki so last etnografije in etnologije. Prav go- tovo je gledanje geografa in etnografa na isti pojav, n. pr. na gradivo, iz ka- terega je hiša ali streha, različno. Geograf bo to gradivo najprej ugotovil, nato pa raziskoval njegovo ralzširjeino&t v prostoiru in .skušal najti razlago za to raz- širjenost, ne bo pa nadrobno opisoval in razčlenjeval niti gradiva samega niti dejanj, ki so v zvezi z njim: ne bo vpraševal, kdo to gradivo pripravlja in obdeluje, kakšno je orodje za njegovo obdelavo, ali so z njo v zvezi kaki običaji itd., kar vse zanima etnografa. V tem smislu tudi .slikanje hiše, ki ga omenja L o- ž a r , za geografa ni vedno brezpomembna zadeva. Barvane hiše n. pr. v okolici Bre- žic so mu eden izmed elementov, ki označujejo to v soseščini hrvatskega ozemlja ležečo pokrajino; res pa je, da ne bo raziskoval, ali jih slika moški ali ženska, ali se vrši to slikanje v razdobjih po več let ali morda, vsako leto pred veliko nočjo, pred žegnanjem in podobno, medtem ko je to za etnografa bistvenega pomena. Zato menim, da se je Melik le držal geografske metode, kjer pa je po- segel v etnografijo, je to storil pač zato, ker etnografi še nilso bili opravili poprednjih del, ki jih je rabil za svoje geografske ugotovitve. Melikovim peterim hišnim tipom dodaja Ložar kot šestega še dimnično hišo. Vseh šest tipov opi- suje nadrobno, lepo izpopolnjujoč Mehka; opis vsakega hišnega tipa zaključuje z opi.som doma v dotičnem okrožju. — Glede na gradivo, ki so iz njega zgrajene naše kmečke hiše, naj bo referentu dovoljeno opozoriti etnografe na franciscej- ske katastrske maipe. Na njih je natančno označeno, ali so hiše lesene ali zi- dane; lei.sene hiše so bar^'ane z rumeno barvo, zidane z rdečo. Ker so francis- cejske mape iz let okoli 1. 1825., bi njihov pregled lepo pokazal tozadevno stanje pred 120 leti, verjetno pa bi tudi iz oblik tlorisov posameznih hiš oziroma kmeč- kih domov razbrali marsikaj etnografsko pomembnega, kar na sedanjih kata- strskih mapah ne prihaja več do izraza,. Poseben odstavek je Ložar odmeril sestavnim delom slovensike kmečke hiše. Tu imamo prvič zbrane raznovrstne oblike teh delov in različna imena, ki jih imajo po slovenskih pokrajinah. Ta seznam kajpak ni popoln, saj bi mogla bržčas vsaka pokrajina prispevati še kako obliko in ime — hvaležni pa moramo biti za splošni pregled, ki smo ga tu dobili. Škoda, da je tu pa tam kako ime ostalo brez natančnejše stvarne obrazložitve. Kako naj si zamišlja meščan n. pr. prleško zavezalo pri peči ali vipavsko napo nad ognjiščem, zlasti če je morda prej bral v MeMkovi Sloveniji (1/2, str.; 569), da ustreza primorska napa dimo- lovcu ali klobučnjaku? Med označbami sestavnih delov kmečke hiše pogrešamo n. pr. kolofot, kakor imenujejo v Črnem grabnu zidano stopnišče pred glavnim vhodom, pri alpski hiši pa bi mogli dodati n. pr. rateiške^ izraze igniše za ognji- šče, .stol za prenosljivo klop brez naslonjala, vata i~ lata) za visoko klop ob peči v višini zagate, škomp za več ošapanih in s prevesmom povezanih snopov itd. Ko govori avtor o podbojih vrat in oken (str. 96), bi mogel omeniti kot .stav- beno gradivo po Gorenjskem andezitne grobe, ki jih lomijo v dolini Piračice pri Brezjah in ki so naš najbolj razširjeni krasilni kamen. Pri primorski hiši niso omenjene značilne naoknice, ki jih imenujejo v Posočju vetrnice. Hiše be- lijo žene ne le v vzhodni Sloveniji, temveč tudi v zgornji savski dolini. Popraviti je rateško krajevno označbo »v Škednih« (str. 96) v pravilno obliko »v Skednju«. 1 Navajam tu in v naslednjih odstavkih nekaj rateških primerov, ker so mi tamošnje etnografske razmere bolj znane. 122 Slovstvo »Pridobivanje hrane in gospodarstvo« je naslov naslednjega, dokaj obsež- nega poglavja (str. 98—191); organično mu sledi še razprava o »Ljudski hrani« (str. 192—210). Obojno snov obravnava jedrnato in -prav pregledno zopet R. Ložar. Uvodoma ugotavlja, da zasleduje etnografija »le goisipodarjenje, ki še ni doseglo stadija racionalnosti«. V spoznanju, »da je med gosipodarsko, socialno in duhovno kulturo slehernega ljudstva najteisnejša organičina zveza« in ker je »naloga narodoislovja oziroma narodopisja.. . spoznati izvor, zgodovino ter pomen gospodarstva in gospodarskih ohlik v luči kulture posameznega ljudstva in človeštva siploh«, opisuje naše ljudsko gospodarstvo na doslej še ne običajen način. Pušča namreč vnemar ljudske običaje, ki so v zvezi z gospodarjenjem, in se tudi ne loti študija oblik kmečkega dela, temveč obravnava predvsem go- spodarstvo samo in njegove stopnje, s čimer poudarja ozko- zvezo med narodo- pisjem in narodoslovjem; dispozicijo mu pa je olajšala tudi njegova prazgodo- vinska šolanost. Tako izhaja iz prvotnih stopenj ljudskega gospodarstva, nabi- ranja rastlin in sadežev, ki ga vrši ljudstvo še danes, dasi mu to že od davnine ni več glavna oblika pridobivanja živeža, in iz lova, pri katerem upošteva lov na gozdno in vodno divjačino, ribolov in račji lov. Nadaljuje z opisom poljedel- stva, pri čemer razpravlja o načinih pridobivanja plodnega sveta, o poljedelski pripravi zemiljišča, o naših obdelovalnih sistemih, o žitu in sadežih, o posprav- ljanju in sušenju pridelkov, mlatvi in metvi, o poljedelskem orodju in oi gospo- darskih poslopjih. Opisu poljedelstva se povsem naravno priključuje razprava o etnografskih elementih naše živinoreie: o krmi. klaji in naistilu, hlevih, opremi in vpregi živine, o planšarstvu in pastirstvu, mlekarstvu in sirarstvu, stanovih in pastirjih ter končno o ljudskem čebelarstvu. Obravnavo gospodarstva zaklju- čuje primerno opis najvišjih stopenj našega ljudskega gospodarstva, vrtnarstva, sadjarstva in vinogradstva. Kar je naš človek trudoma nabral, ulovil, pridelal in prigospodaril, mu služi v hrano, ki je našla v Ložarju svojega prvegai si- stematičnega opisovalca. Z nemalim trudom, a veliko ljubeznijo je zbral podatke o vrstah hrane, jedi in pijač pri nas, o kuhi in peiki, jedilnem orodju, skupinah jedi, jedeh ob posebnih priložnostih, a nas seznanja tudi s pridabivanjem hrane in končno s prehranitvenimi tipi na Slovensikem. Skupno za vsa v »Narodopisju I« po njem obdelana poglavja ljudske kulture pa podaja na str. 210—216 izčrpen izbor uporabljenih spisov in knjig. V posameznostih bi referent k navedenim poglavjem dostavil ali v njih popravil sledeče: Kostanj je pomemben del ljudske hrane tudi na Goričkem v Prekmurju. — Na str. 103., kjer je govor o divji kozi, a\4or očitno zamenjuje označbi gams in divja koza. Divjih koz pri nas sploh ni, marveč le gamsi, ki pa s prvimi niso v sorodu (prim. Življenje in svet VI/4, 26. VII. 1929, str. 93 in Proteus V, 1938, str. 81, op. 1). Saj uporablja tudi ljudstvo izključno le izraiz gams! — I>ov na JadraniSkem morju je obravnavan zelo skromno — res pa je, da o tem predmetu v naši .starejši etnografski literaturi |sploh ni podatkov, a so tudi novejši zapiski prav redki (prim. Bednarikov spi's »Noč na Adriji« v Obisku II, 1941, str. 25—28), Lov na tunino seveda ni mogoč, pač pa lov na tune, kakor imenuje avtor te ribe pravilno neikaj vrstic niže (str. 117). — Tur- ščica se imenuje sirk ne le v goriških gorah, temveč tudi v zgornji savski dolini. V Cerkniški dolini jo imenujejo tudi frmentin. — Glede krompirja v Kranjski gori in soseščini bi bilo |pripomniti, da tu ne le raste, ampak da je tudi kar najboljše kakovosti; nanjo vpliva ne le velika nadmorska višina, ki je z njo zve- zana pospešena rast zaradi kratke vegetacijske dobe, temveč tudi tla, ki so zaradi ledenodobnih in recentnih zasipov vseskozi prodna. — Peso imenujejo v Ra- tečah rona, medtem ko rabijo za SA^njsko peso označbo runklje. — Prav tam imenujejo velnik (str. 136) vevnica. — Vozniki sena s hribov v dolino pozimi so v zgornji savski dolini enako kakor v Kanalski dolini vlačevci. — Vrata na svinjaku imenujejo v Kranjski gori in Ratečah žlemprga; tako se imenujejo tudi vrata na skednju, ki zapirajo jašek za seno. — Tudi volovska vprega ima v Ratečah posebno nomenklaturo. Volu polože na glavo med rogove padižno, to je platneno blazino, ki je zgoraj obšita s svinjino (— ustrojeno svinjsko kožo). Na padižno polože in privežejo z dolgim jermenom jgii (= igo), ki ima pri. Slovstvo 123 eiiovprežnem jarmu ob strani kambe. Pri dvovprežnem jarmu spojijo voz z igom s pomočjo debele, s svinjsko kožo prevlečene vrvi, tako imenovane čvrče, in pregljev. — Xa .str. 166 izvaja Ložar krajevna imena Slatna, Sovatna in Sol- nice, ki .so v Julijskih .\lpah prav pogosta, iz tega, da .so na dotičnih mestih pastirji trosili v korita otrobov in soli. To utegne veljati za Solnice^ a ni nikakor dokazano za Slatno in Sovatno. Slatne - Sovatne lahko pomenijo tudi travnike s kiselkasto travo ali se imenujejo tako po kakih kiselkastih izvirkih. Malo verjetno je n. pr. za Svatne v Planici, da bi tako velike senožeti dobile ime po koritih za živinsko sol. Sumljiva pa je tudi podobnost naših imen Slatna in So- vatna s hrvatskim občnim imenom .suvat, ki označujejo z njim po dinarskih pla- ninah planinske pašnike (po Ivekoviću in Brozu je suvat »mjesto, gdje se ljeti goje goveda«). Morda bi vsestranska medsebojna primerjava vseh lokalitet s temi imeni pripomogla k rešitvi tega zanimivega vprašanja. Dodal bi še, da se v Planici imenuje neki pašnik Svatnice, neka bivša senožet pa Kajžnikova svatna; ime je torej tudi pri nas v rabi kot občno ime. — Med nazivi ovac bi na str. 166 navedenim dodal še rateško ime bicka. — Rateški izraz za čebeljnjak je čunjak, medtem ko .so panji tam korita. — Krapi, ki jih jedo v Batečah ob izrednih priložnostih (str. 199), niso polnjeni, temveč nabudlani; .so torej so- rodni štajerskim bulankam. — Med krajevnimi imeni je popraviti Mangart (str. 161 in drugod) v Mangrt, Dobrč (.str. 183) v Dobrča in Železna Kaplja (.str. 202) v Železna Kapla. Nedosledna je pisava Valvasor in Valvazor (n. pr. , obe obliki na str. 105 in 112). Namesto ovčjereja in vinogradništvo pišemo sedaj pravilneje ovčereja in vinogradstvo. — V bibliografiji ni.so navedena številna, mnogokrat prav pomembna dela, ki so jih napisali o primorskih etnografskih razmerah italijanski etno.grafi. Poleg spisov, ki jih omenja že Melik v svojih književnih virih k »Sloveniji« 1, bi opozoril zlasti na knjigo B. Nice-ja: La časa rurale nella Venezia Giulia, Bolog;na 1940. V doslej še malo znan svet nas popelje razprava S. Vilfana, ki podaja »Očrt slovenskega pravnega narodopisja« (str. 217—262). Podobno kakor je n. pr. Ložar prvič povezal v pregledno celoto zapiske o slovenski ljudski hrani, razgrinja Vilfan tu prvič pregled »prava in pravnih običajev, ki jih je ljudstvo samo ustvarilo ali sprejelo za svoje« in »ljud.skega izročila, vraž in drugih pojavov v ljudstvu, ki imajo zveze s pravom«. Uvodoma nas seznani z zgodovino našega pravnega narodopisja, ki je šele v začetkih, a ima v spisih J. Babnika, F. Milčinskega, M. Dolenca, J. Kelemine, J. Žontarja in St. Kocipra že prav krepko oporo. V predmet sam nas uvaja s pojasinili o tem, kako nastaja ljudsko pravo, ki moramo pri njem razločevati iz ljudstva samega izišlo običajno pravo in iz postavljenega prava izvirajoče, a ponarodelo pravo. Nato podala v zgoščeni obliki pregled nakšega ljudskega prava in pravnih običajev. Izhaja iz najstarejših spomenikov našega javnega prava, ki ima svoj osrednji pojav v uistoličenju karantanskega kneza, in opisuje upravno orgainizacijo, kakršno smo imeli za dobe kmečkega podložništva (avtonomno gospodarsko upravo, upravo zemlji.škega gospoda in upravo me.st in trgov), dalje organizacijo starejšega sod- stva in ljud.sko kazensko pravo. Nato prehaja na ljudsko zasebno pravo, kjer so se v osebnem in rodbinskem kakor tudi v imovinskem pravu ohranile prav do naših dni davne oblike ljudskih običajev in norm. Seznanja nas z ljudskim že- nitnirii pravom, z nepisanimi predpisi, ki urejajo razmerje med starši in otroki, z botrinstvom, z belokranjskim skutnikom itd., a razpravlja obširneje tudi o ljud- skem dednem, stvarnem in obligacijskem pravu. Posebej opozarja na pravne ustanove, ki jih ne moremo uvrstiti v običajni pravni sistem, a ,so vendar pravno zanimive, n. pr. na kraševske kompanije in slovenske vaške fantovske družbe. Pomembna so tudi na.sprotja med pravom in ljudskimi običaji. V posebnem po- glavju obravnava avtor pravne spomine v ljudskem izročilu in imenih (vraže in prazne vere, ljudski pesniški motivi in besedno izročilo, krajevna in osebna imena, ki imajo svoj izvor v pravu). Veliko narodopisno bogastvo hranijo tudi naše pravne starine (vaške lipe, sodne palice in drugi zunanji znaki svetne in, cerkvene oblasti, vaški grbi, tržna znamenja, cehovske starine, razni leseni dokumenti in ljudske številke, mejniki, hišni znaki, razne kazenskopravne sta- 124 Slovstvo rine, dalje pravne zanimivosti na panjskih končnicah, glede svojega namena še sporne železne kravice i. dr.). V zanimivem dodatku je govor o naših ljudskih merah; avtorju velja posebno priznanje, da je posegel tudi v to silno nepregledno področje in ga spravil v neki red, ki bo olajšal nadaljnja tozadevna raziskavanja. Dragocen je tudi bibliografski pregled, kjer so navedeni glavni, naše pravno narodopisje obravnavajoči viri. — Pri razpravljanju o božji sodbi se mi zdi dvomljiva trditev, da bi rek »opekel se je!« imel izvor v sodnem postopku, kjer je moral osumljenec brez škode potegniti iz vrele vode kos železa, da je dokazal svojo nedolžnosti Opeklina je že ob sebi dovolj huda zadeva in za omenjeni rek pač ni treba iskati posebne razlage. V bibliografiji pogrešam na str. 259 pod 8 b) Vi-hovčev spis »Meščanski špital. (Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta)«, LMS 1898, ki poroča obširno o dajatvah, in na str. 261 ipod 31) Meli- kovo »Slovenijo« 1/2, ki razpravlja tudi o priimkih. Posebno toplo je pisano zadnje poglavje, kjer obravnava B. Orel »Sloven- ske ljudske običaje« (str. 263—349). Najprej ugotavlja, da razumeta današnja etnografija in etnologija pod ljudskimi običaji nekdanja versko-čarovna dejanja, ki je človek z njimi skušal odvrniti pogubne zle sile, pospeševati rodovitnost in rast, iziprositi srečo in zdravje«. Po namenih razločujemo zato poleg nekaterih manj pomemibnih predvsem »dve veliki skupini ljudskih običajev: obrambne in prošnje običaje, oziroma običaje, ki čarajo rodovitnost«. Po času in okolišči- nah, v katerih se vrše, pa jih delimo v običaje ob velikih dnevih človeškega življenja, v običaje, ki so v zvezi z letnimi časi in v običaje, ki so združeni z delom doma in zunaj doma. Običaje moramo razločevati od obredov; obredi so le običaji, ki so del kakega kulta in kvečjemu še tisti, ki so svojo prvotno obliko ohranili nepokvarjeno. Gradivo o slovenskih ljudskih običajih je obširno, a zelo neenakomerno in doslej tudi večidel še neurejeno ter nezadostno raziskano. Zaradi teh težav ise je a\i;or moral omejiti na opis njihovih »bistvenih potez, značilnosti in pomenov«. Prav zato pa njegova slika naših običajev ni obtežena z nadrobnostmi in je zelo pregledna. Pod njegovim peresom res zaživi slovenski človek iz ljudstva v svoji prvotni kulturi: od običajev, ki spremljajoi dneve ma- terinega pričakovanja, porod in krst, nas vodi mimo pisanih ženitovanjskih običajev do tistih, ki lajšajo smrt in lepšajo pogreb; pri vsakem običaju pa lioudarja nekdanje versko-čarovne podlage. Enako opisuje tudi običaje v zgodnji I)omladi, zlasti ob svečnici, v pustu in sredpostu, spomladi, to je ob veliki noči, na Jurjevo, na Markovo, v križevem tednu in ob binkoštih, paleti, ko je kres doba raznovrstnih običajev, jeseni, to je ob žegnanju, na dan vseh svetnikov, na dan vseh vernih duš in na Martinovo, ter pozimi, ko obhajamo Andrejevo, Miklavževo, Lucijino in božič. Prav škoda in ne v skladu z drugimi razpravami v knjigi je, da Orlove mu sipisu ni dodana bibliografija, ki bi bila za gotovo prav zanimiva. — K razpravi sami bi dodal k .str. 311, da v Ratečah še sedaj izkopljejo mrliču jamo sosedje in nima občina nastavljenega nobenega grobarja. Ta poslednja usluga pokojniku velja za častno dolžnost, ki stopi v veljavo celo v primeru, da je bil rajni oziroma njegova družina v .sporu s sosedom. Neredko- krat povzroči to dejanje iskieno in trajno poravnavo med sosedi. — Slika 159 na str. 322, ki naj ipokaže prizor iz Rateč na cvetno nedeljo, nikakor ni bila posneta v Ratečah. To razodeva ne le drugačna zunanjost cerkve, ki pred njo za tako skupino tudi ni dovolj prostora, temveč že dejstvo, da Ratečani ne po- znajo butar, marveč le prajtlje (prim. s sliko 160!). Morda gre za zamenjavo z Retečami? Velika prednost knjige je, da trajno opozarja na naloge, ki naše narodo- pisce še čakajo. Vrzeli v gradiva, ob katere so pisatelji »Narodopisja« zadevali v svojem prizadevanju, da bodi snov podana čim popolneje, so na mnogih mestih knjige kar ob sebi opozorile na te naloge^ Tako bo potrebno še mnogo dela, da doženemo prvotno podobo in razvoj .slovenskih naselij (str. 54); raziskati je treba nadrobno izvor samin in nastanek njihovih običajev (str. 60); Valvasorjevo in Merianovo ilustrativno gradivo bo treba pregledati z etnografskega vidika (str. 64); obdelati je treba dolenjsko hišo, ostanke kmečke hiše na področju Ljub- ljane, hišo na Pivki in v Postonjščlni (str. 78, 80); razrešiti bo treba vrsto pro- Slovstvo 125 bleniov, ki se tičejo dim)nice (str. 86/87); ostrešje in streha slovenske kmečke hiše sta še popolnoma neobdelano poglavje (str. 95); gradivo o ribolovu je zelo pomanjkljivo (str. 112, 114, 116); poglobiti bo treba znanje o naših načinih urbarizacije tal, o oiblikah naših njiv, o našem motičnem poljedelstvu, o oranju in o zaporedju in menjavanju pridelkov (str. 120, 122, 123, 126); študirati bo treba navade ob .sikupnih kmečkih delih (.str. 144), napisati zgodovino konjereje v Št. Jerneju na Dolenjskem in pri Ljutomeru (str. 146), opisati košnje in pastir.stvo na Pohorju (.str. 150, 160), obravnavati naše planinsike stanove (str. 171); krajepisje našega čebelarstva še ni napisano (str. 180); naše sadne stiskalnice še niso obdelane, zbrati je treba izraze za opravila in priprave pri žganjekuhi (.str. 186) in podatke o zidanicah (str. 190); o kruhu nimamo še nobene etnografske razprave (str. 195), tudi ne o oblikah in vrstah sira pri nas (str. 202); običaj šranganja še ni prav razložen (str. 229); raziskati je treba običaj, da je ponekod dedoval najmlajši isin, ostali pa so dobili odpravSčine (str. 231); nejasna je vloga »železnih kravic« (str. 254); pri študiju naših ljud- skih mer je treba preiskati zvezo med »gorco«, »gorico« in korcem oziroma nem- ško označbo Görz (str. 255); zanimivo bi bilo ugotoviti, ali so se kje ohranile kake uradne mere, ki .so nastale pod vplivom ljudskega prava (str. 257); glede razlage običajev smo šele na začetku dela (str. 264); vloga gorenjskega »žumra« v naših ženitovanjskih običajih še ni pojasnjena (str. 281); vredno bi bilo raz- iskati pustne sprevode v Metliki, stare maškerade v Ribnici, v Ljubljani in dru- god, da se dožene, v koliko so prLstno domače (str. 316); raziskati je treba, v koliko se v običajih na Florjanovo še skrivajo ostanki nekdainjega češčenja ognja (str. 335); posebna narodoslovna razprava bo morala preiskati izvor zilj- skega štehvanja (str. 338). Koliko ipobud za bodoče delo, koliko zanimivih snovi za disertacije! »Narodopisje« je opremljeno s številnimi podobami, ki večidel ustrezajo: ne- kaj je vmes slabših ali manj jasnih (n.pr. 42, 85, 92,170, 172), vendar je treba upo- števati, da za mnoge ni bilo izbire in se je bilo treba zadovoljiti s starejšimi ali edinimi predlogami. Želeli bi si pa več podob in tudi risb za nekatere sestavne dele kmečke hiše in nekatera orodja, kar bi ponekod pomanjkljive opise zelo izpopolnilo. Značilno je dalje, da knjiga nima nikakih zemljevidov, ki bi poka- zali razširjenoiSt posameznih etnografsikih elementov pri nas. Urednik bi bil mogel ponatisniti kvečjemu karto tipov naselij in skico razširjenosti tipov naših hiš, ki ju je objavil Melik. V vseh drugih panogah pa nadrobno delo še ni tako napredovalo, da bi že mogli pristopiti h kaki kartografski sintezi; to ugotavlja tudi Orel glede kartografske ponazoritve razširjenosti ljudskih običajev (str. 264). Tisk in zunanja oprema knjige sta lepa in delata čast tisikarni in založniku. Tiskovne napake so zelo redke; opozoril bi le na to, da sodi stavek na str. 170 »Prostor, kjer se je pasla drobnica, so na Nanoisu imenovali muža ali tudi mu že c« smiselno v predzadnji odstavek na str, 169. Dalje je .škoda, da je pri korekturi na sedmih mestih izpadla vrsta ali morda po več vrst (na str. 109, 122, 214, 299, 312 [dvakrat] in 313). Z velikim zanimanjem pričakujemo drugi del knjige, ki bo obravnaval predvsem ljudsko duhovno kulturo. y Bohince Kotnik Franc, Slovenske starosvetnosti. Nekaj zapiskov, orisov in razprav. Slo- venska poljudnoznanstvena knjižnica Svet, 1. L, št. 4. Ljubljana 1943, str. 152. Znani naš narodopisni raziskovalec in pisatelj France Kotnik je v pričujoči knjigi zbral nekaj svojih v raznih časopisih objavljenih prispevkov k etnografiji naše domovine ter jih opremil z novopisanim uvodom, deloma pa tudi z neka- terimi novimi prispeviki (školnik. Osnove naše ljudske medicine) ter z bogatim pre,gledom slovstva, Tvarino je a\i;or razdelil v Uvod ter četvero poglavij, ki jim sledi 11 strani obsegajoč pregled opomb, odnosno slovstva, 9 strani stvarnega, osebnega in krajevnega kazala, kazalo slik in kazalo vsebine. Besedilo pojas- njuje 47 slik. V uvodu govori Kotnik o splošnih vprašanjih narodopisne vede, o obi- čajih, o snovni ali materialni kulturi (8), o duševni kulturi (8) ter o ljudski 126_ Slovstvo medicdini (14 si.). Kratek seznam po,glavitnega slovstva služi bralcu za orien- tacijo v teh vprašanjih. Prvo poglavje govori nato o materialni kulturi in sicer najprej o našem starem primitivnem oblačilu in obutalu (19 si.), o dimnici (31 si.) ter o narodni inoši v Mežiški dolini (37 si.). Drugo poglavje je posve- čeno občestveni kulturi ter obsega predvsem opise običajev. Kotnik je tu zbral gradivo in z njim ponazoril gnojvozo (43 si.), steljerajo (45 si.), teritev v Do- brolski okolici (49 si.), kolacijo (50), božične običaje v ptujski okolici (53 si.), običaj tepežkanja v Mežiški dolini (58), božični običaj polaženika (59), haloške pomladanske običaje (61 si.), veliko noč v Mežiški dolini (65 si.), Florjanovo (68), binkoštni pastirski običaj v DobroLski okolici (69), Martinovo (70 si.) ter ziljsko pastirsko šmarčico (76 si.). Tretje poglavje govori o duševni kulturi, posamezni članki pa razpravljajo o slovenski legendi o sv. Ožbaldu (79 si.), o pasijonskih igrah v Železni Kapli (88 si.), o uprizoritvi Drabosnjakovih iger (106 si.) ter o školniku (108 si.). Četrto poglavje obravnava ljudsko medicino v dveh člankih, od katerih je prvemu predmet čarovni in zdravilni poteg človeka skozi votel predmet (115 si.), drugemu pa osnove naše ljudske medicine (l'20sl.). Skoro vsak izmed navedenih prispevkov v knjigi je bil kje objavljen kot samostojen članek ali doiprinos k spoznavainju naše ljudske kulture, vendar pa pisatelj ni zbral vseh do 1. 1943. napisanih člankov, razprav in drugega gradiva, temveč mu jih še vedno ostane nekaj za drugo knjigo. Ker pa so Starosvetnosti prva knjižna izdaja njegovih spisov, ki so bili marsikomu še neznani in ker pi- satelj ne bi bil mogel bolje oiznačiti svojega zanimanja za etnografijo, pogledov in vidikov, po katerih se ravna, ter metod, ki se jih poslužuje, skratka ker je to zelo točen portret Kotnika -narodop i s ca, si oglejmo Starosvetnosti najprej od te strani. Kar se predmetnih področij tiče, ga je že zgodaj zanimala naša kmečka hiša, h katere razmotrivanju ga je pač nagnil njegov učitelj profesor M. Murko v Gradcu, ki mu! Kotnik tudi drugod dolguje mnogo pobud. Že zgodaj ga je pritezala naša narodna noša. Običaji so zavzemali velik del v njegovem delavnem področju, najibolj pa je postal znan po svojih prispevkih k zgodovini naše ljudske dramatike. V novejšem času je razširil svoja raziskovanja še na področje ljudskih pisateljev-bukovnikov ter ljudskega zdravstva in bolj in bolj postaja injegovo ime istovetno z raziskovanjem teh panog naše ljud.ske kulture. Pa tudi če si zastavimo vprašanje po psiholoških gibalih njegovega dela, dobimo nanj v tej knjigi jasen odgovor. Na eni .strani je pisatelja vodila k delu njegova tesna povezanost z domačijo in rojstnim krajem ter velika lju- bezen do ožje domovine, rodine. To se izraža v knjigi tako v stalnem spomi- njanju domačije in v navajanju ter primerjanju nje narodnega blaga z drugim, kakor v neprestanem poseganju v mlada leta in v podobnih stvareh. Drugo gi- balo je bila šola pri prof. Murku, ki je tedanjemu našemu skromnemu narodo- pisju kazal nove smeri. Tu je prejel Kotnik znanstveno zanimanje za ljudsko kulturo. Starosvetnosti kažejo nadalje zelo jasno tudi Kotnikovo mesto v razvoju naše etnografije in je prav v tem njih velik pomen, kar mora podčrtati vsak objektiven poročevalec. Kotnik je bil na eni strani predvsem usmerjen k raziskovanju materialne kulture. Za to je že na vseučilišču, a tudi kasneje prejel metodo, obstoječo v sočasnem medsebojnem interpretiranju predmeta in naziva (besede), metodo, ki jo je potem najbolje izražal naslov ipo Murku in njegovem sodelavcu R. Meringerju ustanovljenega glasila, Wörter- und Sachen. Ta metoda je še danes Kotniku glavni način prijemanja etnografskega gradiva. Vendar Kotnik teh metodičnih osnov potem ni več nadalje poglabljal in se je šoli takorekoč izneveril. Tako je na tem področju zaostal za razvojem smeri. Na drugi strani pa se je Kotnik pod vplivom svojega univerzitetnega študija omejil zlasti na raziskovanje literarnega folklora. Z izjemo priložnostnega oprav- ka s pripovedko se Kotnik drugih klasičnih narodopisnih literarnih predmetov ni lotil (narodne pesmi), za njegovo obravnavanje literarnega folklora pa je bolj nego stroga tekstno in motivno kritična analiza značilna romantično usmerjena Slovstvo 127 interpretacija, ki daje njegovemu stilu toplino, je mu pa deloma tudi v oviro. Posledica tega je bila, da se je novi čas z noivimi merili in pogledi oglasil k besedi drugod. Kljub temu pa je Kotnikovo delo v polni meri izvršilo svojo zgodovinsko nalogo. Njemu in samo njemu je pripisati, da se potem, ko je Murko praktično prenehal z delom za naše narodopisje, tradicija ni prekinila, temveč ohranila, kajti samo v njegovem delu je njena misel živela kot skriti faktor razvoja. Tako je Kotnik nehote povezal tedanji čas s sedanjim in ponekod že deloma nakazal črte in predmete novejšega narodopisja,, da omenim samo ljudsko zdravstvo, kjer mu gre nesporna zasluga doslej edinega razisko- valca tega področja. Formalno je našlo varovanje tradicije pri njem izraza tudi v dejstvu, da je on naš edini izobraženec, ki se že izza vseučiliških let stalno in redno bavi z narodopisjem, katero je drugod le priložnosten gost. Po tej označbi, ki se mi je zdela ob Staroisvetnostih potrebna in možna, naj navedem nekaj opomb h knjigi z vidika spoznanj razvoja našega narodo- pisja, pa tudi njegovih koristi. Z neupoštevanjem nekaterih važnih okolnosti Kotnik v tej knjigi ni napravil le sebi slabe usluge, temveč je zasenčil tudi sliko resničnega deleža, ki ga imajo njegovi spisi za našo etnografijo. Nasleduje opombe pa kljub temu upoštevajo značaj Starosvetnosti, ki so po izrecni označbi pisatelja le zapiislki, orisi im raziprave. Najprej o razdelitvi tvarine. Kljub temu, da so posamezni članki ponatisi, bi bila večji red in sistematičnost izvedljiva. V materialni kulturi spada na prvo mesto stanovališče, nakar slede gospodarske kulture in hrana (s tem v zvezi pripominjam, da bi bila tudi v Narodopisju Slovencev obrt in trgovina sledila neiposredno go.spodarskim kulturam, pa sta bila glede na posebne želje založbe izločena iz 1. dela), nato noša itd. Zato je treba gnojvozo in steljerajo, enako pa tudi teritev pri morebitni drugi izdaji izločiti iz občestvene kulture, ker nimajo tam nič iskati, ter prenesti v prvo poglavje, kot zastopnike ljudskega gospodarskega obrata. V prvem poglavju bi bil dalje K. lahko ponatisnil svoje spise o növinah. V okviru 1. pogl moti nadalje ločenost obeh sestavkov o nošah; oba spadata skupaj in bi bil pisatelj ob tej priliki lahko poočitil dva tipa noše. Pri tzv. pranoši pa zelo moti, da se prepletajo opisi oblačila, obuvala in pokri- vala z opisi njih izdelovanja. K izrazu »pranoša« pripominjam, da je v tej obliki, kot ga rabi Kotnik, nepravilen, četudi Geramb raibi ta naziv za vse prvot- no ljudsko oblačilo; stkano oblačilo je etnološko govorjeno »visoka noša« in ne pranoša. Na te stvari je treba paziti. Tudi poglavje o občestveni kulturi bi s primerno preureditvijo pridobilo in bi bil moral avtor posamezne vrste običajev ločiti, sorodne pa združiti (na pr. oba pastirska, običaja). V tem oddelku podaja Kotnik le gradivo, zato naslov ne ustreza, pa tudi sicer ni upravičen. Običaji niso istovetni z občestveno kulturo, temveč so ena izmed njenih podlag. Pri nas se o občestveni kulturi zelo mnogo govori, ne da bi se kdo potrudil, obdelati ta sociološki pojem in lik, pokazati področja, na katerih nastajajo občestvene vred- note itd., nakazati vrste občestva in stopnje občestvenosti, nastanek, razvoj in umiranje občestva itd. Skrajni čas je, da se kdo tega loti. Pripominjam, da spada ljudska dramatika mnogo bolj v občestveno kulturo kot pa gnojvoza. Kotnik čuti mnogokje potrebo,, razpravljati o teoretičnih in metodičnih os- novah narodopisja. Medtem ko .so nekatere misli prav točne, druge niso spre- jemljive, na vsak način pa drži, da dotična izvajanja svojega cilja ne dosežejo, kajti .skoro vsa so zamešana med stvarna izvajanja, kjer samo motijo, dočim bi v obliki samostojnih poglavij mnogo doprinesla k jasnosti. Tem prekinitvam glavnega govora je sorodno vstavljanje raznih stvarnih dostavkov, domislekov (med drugim pa tudi nezanimivih osebnih opomb) med besedilo, kamor ne spadajo in žalibog tega ni malo. V morebitni 2. izdaji Starosvetnosti naj pisatelj ta nepotrebna ekstemporiranja odpravi, zavedajoč se, da znanstveni spisi učin- kujejo tudi po svoji formi. Dalje je ločiti gradivo ter njegovo podajanje, pred- vsem pa bežno glosiranje gradiva, ki je pri Kotniku običajno, od njegove točne analize in interpretacije, kar šele daje kakemu spisu značaj razprave; s tega stališča skoro nobenemu prispevku v Starosvetnostih ne pripada pomen raz- 128 Slovstvo prave, zaradi česar ipa njih vrednost ni nič manjša. Romantik je Kotnik v av^o- biografičnosti .številnih mest svoje knjige, ki ji nikakor ni v prid in ki barva tudi resna izvajanja preveč osebno in lokalno. Tu stoji Kotnik odločno premočno pod vplivom svoje rodine ter njenega zavidljivo bogatega narodnega izročila. Toda Kotnik se ji bo najlepše oddolžil s tem, če zbere v posebni publikaciji vse ljudsko blago iz svoje ožje domovine kot gradivo ter ga predloži javnosti, s čimer bo drugod lahko zadostil zahtevam znanstvenega pisanja in se osvobodil raznih subjektivnih obvez. Teh stvari ne bi omenjal, če ne bi bile za njegovo pisanje pravilo, in to ne ravno dobro pravilo. K posameznostim. Neugodno vpliva izraz »narodopisna zmes« (5), kakor imenuje Kotnik vsebino te knjige. Kako naj dobi nepoučen bralec pravi odnos do narodopisja, če pa narodopisci sami svoje delo tako nazivalo! Da hi bil ornament glavni predmet ljudske umetnosti, ne bo držalo (11). Istotara ni jasno mesto o vplivu ekonomskih razmer na umetnost (11), kot sploh ta izvajanja niso donošena. Mnogo preveč je etimologiziranja, ki postaja pri Kotniku že kar samo sebi namen. Pri tem pogrešamo zares tehtnih jezikoslovnih del. Glede ci- tiranja Pleteršnika velja isto. K tenjenju sukna je pripomniti, da se sukno v stopah ne steni, temveč zgosti. Na str. 30 bi želel več konkretnih podatkov o izdelovanju usnja pod Uršljo goro. Glede dimnice se drži Kotnik očividno teorije o njenem srednjeveškem izvoru (33). Gnojvoza in steljeraja sta dve gospodarski opravili in po vsem spadata tja, razen tega pa še med študije ooblikah dela in njega izvajanja (43). Sicer pa se bo Kotnikovo ime vselej imenovalo, kadar bo govora o teh dveh opravilih. Tu, kakor v gradivu o običajih, je zbral Kotnik zelo mnogo podatkov o ljudski hrani. Ono področje, na katerem bo pisatelj v bližnji bo- dočnosti verjetno največ delal, pa je gotovo ljudsko zdravstvo, ki ga zelo privlači in že v tej knjigi objavljena prispevka sta zelo lepa. Pri raziskovanju tega pred- meta se bo moral avtor podrobneje seznaniti z etnološkim gradivom in problemi, da ne ho ostalo podobno kot pri obravnavanju dramatike, bukovnikov itd. samo pri raziskovanju pojavov drugega ali tretjega, torej za narodoslovno spoznanje sorazmerno precej indiferentnega reda (na pr. vpliva novoveške samostanske in posvetne medicine na ljudsko in podobno). Potem bo Kotnik kmalu ločil tudi v poganskem zdravstvu razne tipe in inačice zdravljenja ter ugotovil, da se tudi krščansko zdravljenje z molitvijo naslanja na zelo stare kulturne podlage, ki se jih krščanstvo v svojem misijonskem delu med prvotnimi ljudstvi podobno kot drugod imodro poslužuje, sledeč Tertulianovemu izreku, da je duša po svoji naravi krščanska. Knjigo, ki hrani v sebi dobršen del zgodovine našega narodopisja, bralcem toplo priporočam, avtorju pa želim, da bi mu bila zametek nadaljnjih plodnih ur z njegovo izbrano vedo. ft, Ložar Mrkim Anton, Etnografija velikolaškega okraja. I. zv. Kmetijstvo. Lj. 1943, 8", 93 + 2 str. II. zv. Obrti in trgovina velikolaškega okraja. Lj. 1943, 8", 88 str. V vabilu za naročbo, ki je natisnjeno na zadnji jstrani prvega zvezka, je razdeljena snov, ki jo bo to narodopisje obsegalo, na 12 zvezkov, izmed katerih so prvi štirje izšli. Če bo avtor izvedel načrt, ki si ga je zastavil, bo to prva večja narodopisna monografija enega izmed naših okrajev. Takih opisov bi mo- lali dosti imeti, da bi na podlagi podanega gradiva ustvarili narodopisno sliko naše zemlje. V prvem zvezku je obdelano kmetijstvo. V uvodu je označen obseg opisa, ki zajema občini Velike Lašče in Videm—Dobrepoljte in pet škocijanskih vasi iz občine Št. Jurij pri Grosupljem. Te tvorijo katastrsko občino Vel. Lipljenje. Ti kraji da imajo isti narodopisni okoliš, ki obsega okrog 12.000 prebivalcev v 144 vaseh. Sledi kratek geografski pregled o gorah, jamah in vodah. O jamah so šolarji pripovedovali resnično in pravljično snov. Celo moderne pripovedi so vmes, kakor ona o Tomčevi jami, kjer je škratovka ravno mešala žgance, pa ji je padel na kuhalnico kamen, ki so ga zavalili profesorji v jamq. Nedokajzana je trditev, da so nekoč častili prebivalci bo.ga Sventovita (Sv. Vid) v Kompoljah Slovstvo . 129 in boginjo Babo, češ da je še sedaj tam mnogo Babičev. Po kratkem zgodovin- skem pregledu sledi opis poljedelstva in sicer: 1. poljedelstvo, 3 sadjarstvo, 3. gozdarstvo, 4. nabiranje zdravilnih in raznih drugih rastlin, 5. gozdni sadeži, 6. živinoreja, 7. prašičereja, 8. ovčjereja in kozoreja, 9. perutninarstvo, 10. zajčje- reja, 11. čebelarstvo, 12. lov, 13. vozna živina in vozila, 14. kmetijsko zadruž- ništvo. Ti odstavki so različnega obsega, kakor je pač bila na razpolago na- brana snov. Knjižica je lepo in. bogato ilustrirana, saj vsebuje 73 slik in sličic. Večinoma po risbah, ki jih je oskrbel Tone Ljubic, učitelj v Dobrepoljah. Z njimi je delo pridobilo na vrednosti in nazornosti. Agrarnih običajev ne zasledimo veliko, opisani so n. pr. njih rudimenti pri košnji. Mogoče nam bo zvezek, ki bo obrav- naval običaje od zibelke do groba in seveda tudi druge, razkril tudi stare agrarne običaje, ker spada njih opis v la zvezek. V knjigi niso omenjene hudourne jame, iz katerih so po verovanju 18. stol. prihajali viharji in uime in ki so jih duhov- niki na binkoštni ponedeljek blagoslavljali oz. eksorcizirali. Tri so bile v dobre- poljski župniji: 1. Ceškova jama, 2 Jama na Ilovi gori <»Sedeska jama«) in 3. Jama Pod pečjo na Kamenem vrhu (Valvasor IV, 542). V drugem zvezku opisuje avtor kar 36 obrti. V opisu obrti sega tudi v zgo- dovino; mnogo, kar je opisanega, danes ne živi več in Levstik bi danes ne našel več tihotapca z angleško soljo. To zgodovin.sko gledanje je pravilno, ker nam pojasnjuje življenje naroda v preteklosti. Radi bi videli sliko ali vsaj tloris terilne jame, ker so po opisu v tem predelu drugačne kot n. pr. na severu na- šega jezikovnega ozemlja. Več kakor stvarni opisi povedo v narodopisju, pa tudi v drugih panogah — n. pr. v zemljepisju — slike. Tako pogrešamo tudi slike apnenice. Moralo bi biti več slik, ki bi kazale proceduro pri kuhanju apna. Za ■opis kuhanja oglja bi bilo primerjati Šašeljev opis »Kako se kopa kuha« (Na- rodno blago iz Roža, str. 97—98) s severnega pobočja Karavank. Ob opisu te- rilnih jam se nam nehote vsiljuje vprašanje, zakaj še nimamo opisanih v mono- grafiji naših sušilnic za lan in sadje. Ne mislim modernih, ki jih propagira Kmetijski oddelek Pokrajinske uprave ali kaka strokovna kmetijska organizacija. Že imena za nje so zanimiva in razkrivajo provenienco: sušilnica, frnjača (iz it. fornacio), Plet. ima oblike frnača in frnjača. Pri Sv. Petru v Savinjski dolini govorijo frjača (poročilo prof. Četine). Po Plet. je razširjen izraz po Gorenjskem in na Pohorju. Pa tudi v Mežiški dolini je udomačen. Iz ital. fornace = peč. Za sušilnico imamo tudi izraz ozdica (Plet.) die Darre, die Melzdarre. Guts. Mur. Jan. Mik.; ozditi -im vb. impf, darren, Guts. Mur. Gig. Jan. Mik. Prim. s tem at,a, Jon. aKrj. Etim. iz azd-ja kor. as, goreti, zgoreli; lat. areo (iz aseo) sušiti se, 1. suša, prah; 2. nesnaga, plesnoba (Dokler, grški slovar). P a š t b a ali p a j š t b a, iz nem. Badstube, ki je sprva služila gotovo kot kopalnica s paro, kakor jo imajo še Rusi, Finci in drugi vzhodni in severni narodi. Tudi o ročnih stopah in stopah »z nožnim pogonom« bo treba zgodovinsko izpregovoriti v posebni monografiji. Pri tem je treba upoštevati Meringerjevo razipravo v Wörter und Sachen I. 1. »Die Geräte der pinsere Reihe«. Zasledovati bo tudi razširjenost ročne in nožne stope na našem ozemlju. — Če pisatelj v I. zv. na kratko tudi omenja moderno zadružništvo, to danes strogo še ne .spada v narodopisje, a je bled odsev nekdanjega občestva, ki se javlja pri delih in v običajih. Duh obče- stva je ustvaril tudi moderno zadružništvo, brez te p.sihološke premi.se se ne bi bilo tako lepo razvilo. 62 slik pojasnjuje besedilo. Mrkunovih publikacij mora biti vsak narodopisec vesel. Zakaj? Fiksirano je sedanje stanje, deloma pa po- sega tudi v prejšnje čase. Že to je dragoceno Še več haska pa bodo imeli od knjižic zanamci. Velik napredek so lepe ilustracije, ki smo jih v takih delih dosedaj pogrešali. Snov je pravilno in razumno razvrščena. Avtor s tem delom nima znanstvenih pretenzij, saj pravi v uvodu k I. zv.: Ni pa namen tega dela, da bi s kritičnim očesom ocenjevali razne udomačene pojave, če so pristno naši ali so od drugod privzeti; če niso domači, je treba vedeti, kaj je na njih bistveno našega. To naj bi storili kasneje strokovnjaki.« Vkljub zatonu romantike, še danes iščemo v narodopisju svojo podobo, svoj izraz, v tradiciji svjo narodno dušo. Je nekaj našega v njem, gotovo, a važno je, da smo tudi mi Slovenci živeli 130 Slovstvo v družibi evropskih narodov in so se k nam prelivali tokovi s severa, juga, j vzhoda in zahoda, pa da smo na tem evropskem prepihu še vendar ohranili \ tudi v narodopisju svojo samobitnost. Že prof. Murko je povedal v LMS 1896: j »Zbirajo naj se vse starine, samobitne in prisvojene, ker človeka, ki ni barpar, { bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki.« Ko sem prebiral Mrkunovi ' knjižici, so se mi pojavile podobe Val. Vodnika, Urbana Jarnika, P. Hicingerja, ; Matija Majarja, .Turija Kobeta, .lanka Barleta, Ivana Šašlja in seveda tudi sta- j riba Davorina Trstenjaka, Božidarja Raiča, dr, Jos. Pajka in mnogih, mnogih j drugih njegovih že davno umrlih sobratov, ki so iskali v slovenskih starinah j svetinje, katere so v duhu romantike močno častili. Mrkun je vreden njihov ] naslednik, ki gleda na te starosvetnosti povsem realno, pa se mu vendar včasih ; zaiskri kaka romantična iskra. /.>. Kotnik \ Dr. p. Metod Turnšek, Pod vernim krovom. Ob ljudsikih običajih skoz cerkveno ] leto. I. knjiga: Od adventa do posta. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani, j 1943. 8», str. 102. ! ■i Ob zaključku svojih razlag nekaterih starih navad in običajev slovenskega i naroda (GMDS, XXI, 1940, 1—37) sem izrazil željo, da bi se — morda že v po- j slednji uri — ugotovile in zanamcem ohranile vse take narodopisne starine, koli- j kor jih še živi bodisi v dejavni tradiciji bodisi le še v golem spominu med našim j ljudstvom. Neodvisno od te pripombe (ker se mi namreč zdi, da avtor gornje ] knjige ni upošteval oz. ni poznal mojih Slovenskih mitoloških starin) je pisec j priredil za Mohorjevo družbo zbirko ljudskih običajev za božično dobo, jih poj krajevnih razlikah opisal, pokazal na njihovo ozadje, opozoril pri nekaterih na i njihov nastanek in njihovo življenjsko pomembnost, skromno pristavljajoč, da so v marsičem potrebni še globlje raziskave in nadaljnje izpopolnitve- Okoristil seje ■ z dosedanjimi objavami zadevnega gradiva, mnogo pa so prispevali zlasti njegovi j duhovnišiki sobratje iz najrazličnejših slovenskih predelov, na vse te prispevke] je avtor opozoril med tekstom oz. v zaključnem seznamu pisanih in ustnih virov, i .Škoda le, da je zaradi trde sile časovnih razmer bilo izključeno intenzivnejše so- delovanje in konzultiranje širokih plasti preprostega ljudstva, ki so med njim ti običaji še najbolj zakoreninjeni. Upajmo, da bo v drugi knjigi, ki bo obravnavala ■ navade in običaje za čas od posta do adventa, mogoče jačje pritegniti k sotrud- j ništvu ljudi iz celokupnega našega etnografskega ozemlja; po potrebi bi se ob tej j priliki mogli priobčiti tudi dodatki za božično obdobje. ; Takoj v uvodu opozarja dr. Turnšek na Helmoldovo Slovansko kroniko, kjer i da je o Slovencih zapisano,, da ga »ni naroda, ki bi bil v bogočastju bolj pobožen ; in v izkazovanju časti duhovnikom spoštljivejši«. Mislim, da bi se moralo izvirno j besedilo (Karinthi confines sunt Bawaris, homines divino cultui dediti, nec est ulla ! gens honestior et in cultu Dei et sacerdotum veneratione devotior) bolje nekako ] takole sloveniti: Bavarqem sosedni Karantanci (Slovenci) so za čast božjo zelo za-j vzeti in ni kmalu naroda, ki bi bil krepostnejši in bolj predan češčenju Boga in ■ duhovnikom bolj spoštljivo vdan. To tolikokrat navajano karakterizacijo pa je: treba razumeti in razlagati iz posebnih krajevnih in časovnih razmer. Pri boje- ; vitih slovanskih rodovih ob Odri in Lahi so razen vračev, vedeževalcev in čaro- : dejev ostali glavni branilci stare vere poganski svečeniki, ki so se kmalu razvili j v vpliven in dobro organiziran razred in ki so se dobro zavedali, da jim krščan- ; ska vera izpodjeda ne le njihovo blagostanje, marveč tudi njihov obstoj sam., Karantanski Slovenci nasprotno z Nemci niso živeli v neprestanih krvavih spopa- ) dih na življenje in smrt kakor je to bilo v Polabju, kjer je šlo za iztrebitev enega ali drugega, tudi se pri nas pod vplivom irskih menihov nova vera ni razširjala z ognjem in mečem. Duhovi v Alpah torej niso bili tako razdraženi in nahujskani, prav zato pa ludi moč neo-rganiziranih čarodejev v poganski Karantaniji ni bila velika, stan svečenikov pa vobče še ni bil razvit ali pa je bil šele v prvih po- vojih. Helmold, ki je iz lastnega opazovanja poznal divje sovražno razmerje na: nemškem vzhodu, je mogel zato upravičeno pohvaliti mirnejše sožitje na slo- [ vensko-bavarski meji. Slovstvo 131 Glede starih običajev zavzema pisec pravilno in širokosrčno stališče, da jih je treba sikrbno ohraniti, zamrle zopet obuditi, jim vrniti prvotni smisel, odpasti bi smelo le nebistveno, duh pa bi moral ostati neokrnjen, ker je v njem skrita neizčrpna zakladnica pristnih slovenskih duhovnih vrednot. Ne moti ga pri tem niti poganski izvor nekaterih navad, ki jim je Cerkev vtisnila krščanski pomen ter je mnoge prevzela za podlago ljudskega bogoslužnega življenja. Ne bo pa po- polnoma resnična piščeva trditev (str. 7)„ da je poganski človek živel le v strahu pred raznimi svojimi božanstvi. Hude »pehtre« niso slovenskega izvora; poznajo jih med nami le na Koroškem, kamor .so prišle z german.skega severa, kjer .so bile pernahti sredozimski praznik, nekak nordijski Jul. Nasprotno je poznal poganski Slovenec višje sile, ki so mu bile naklonjene: tako n. pr. šetke, netke, dedke in druge hišne bogove. Vile, ki so mu svetovale, kdaj naj seje in orje in ki so mu tudi drugače pomagale v nezgodah in težavah, Kresnike, ki so se borili za kme- tovo žetev,, tudi Božič sam je bil zanj veselo oznanilo prerojenja sončnega in ognjenega boga Svaroga. Seveda pa je pred duhovi, ki napolnjujejo zemljo in svet. Imel nek tesnoben strah, kakor je to pri večini verstev. Saj pa je tudi naravni človek nagnjen, da spoštuje predvsem moč in silnost, ki zmaguje nad vsemi za- prekami, zato stari Slovani niso častili toliko boga žarečega sonca na sinjem nebu, marveč tistega v temnih oblakih z gromom in bliskom, ne Svaroga, nego Peruna. Iz poganskih časov je ostalo izročilo, da imajo okrog Božiča, ko so dnevi najkrajši in noči najdaljše, razni duhovi največ moči. Zato so hodili v tem času koledniki voščavat srečo, plodnost in zdravje; za koledniške-božične praznike so pekli tudi čarovno moč vsebujoči »poprtnik« iz vseh vr.st moke, ki ji je bilo pri- mešano tudi zelišče na kresno noč nabrane praproti (prvotno paporotnik, odtod poprtnik, gl. moja izvajanja v GMDS, XXI, 1940, 32 .sl.). V vodiški župniji da go- spodar od poprtnika tudi živini, ki da se potem »pogovarja« (Turnšek, str. 84). Tudi to je dokaz, da je poprtnik resnični praprotnik — paporotnik: praprotno seme namreč usposobi človeka, da razume m. dr,, govorico živine, ki zlasti v bo- žični noči prerokuje bodočnost sebi in gospodarjevi družini. Poprtniku je po svoji carodejni moči soroden »lucijšak«, ki ga pečejo v Slov. Goricah za dan sv. Lucije. V ta kruh je pomešano razno semenja in razna o kresu nabrana zelišča (str. 27). Da je >lucijšalk« enako kot poprtnik stara obredna jed, izhaja iz tega, da ga dobi razen družine tudi živina in kuretina, celo mačka in pes nista izvzeta. Na pogansko češčenje sončnega božanstva kaže tudi okolnost, da spečejo v Prekmurju tak opresen, nesoljen Lucijin kruh pred sončnim vzho- dom. Božični kruh, poprtnik, stalnik, župnik ali pomižnjek, naj bi dal človeku in živalim moč in zdravje, otrokom pa zlasti dobro rast, zato jim gospodar odrezani kos poprtnika visoko dvigne, da morajo poskočiti ponj: više ko otrok skoči, bolj ho zrastel. Zaradi nepoznanja izvora v zadregi porojena naivna razlaga poprtnika kot kruha, ki je pokrit in pod prtom, je neosnovana tudi zato, ker mora n. pr. v škofjeloški okolici bitd poprtnik vse tri svete večere odkrit; razen tega v stari dobi niso rabili namiznega prta, ki ima vrh vsega tudi prvotnejše ime rob — robača. Napačna je tudi domneva (str. 83), da je poprtnik — stalnik nekako po- svečen zato, ker je bil vso praznično noč na mizi in ker so nekoč na mizi oprav- ljali svoje daritve. Poprtnik ima svojo čarobno moč brez ozira na to zgolj zbog svoje zmesi kresnih ivanjskih zelišč. Naši predniki pa so svoje daritve opravljali ne na (nepoznani) mizi, marveč na domačem ognjišču, kjer so živeli dalje duhori (ščuri) rodbinskega ustanovitelja in ki je veljalo zato kot hišni oltar. Tam so opravljali tudi manjše krvave daritve ali žrtve, kar je tudi prvotni pomen naše molitve, saj se srbsko daritveno jagnje še danes imenuje »molitva«. O Božiču se tako rekoč sonce znova rodi in pomladi, zato so naši poganski predniki tedaj poga.sili na vseh ognjiščih stari, nečisti ogenj in ukresali novega, živega in neomadeževanega. Na to spominja morda običaj (str. 41), da zadela gospodinja v Soški dolini na sv. večer žerjavico na ognjišču s pepelom, novo- ukresani ogenj starega božičnega kresa pa izraža v krščanski obliki navada, da prižgo na sveti Večer svetilko šele z ognjem žerjavice, s katero so kadili (str. 40); prispodoba nekdanjega kresa naj bi po Turnškovi domnevi bila tudi hišna luč. 132 Slovstvo ki gori na Božič vso noč (str. 44; bolj verjetno pa gre tu za spomin Bojenicam — »božjim porodnicam« (GMDS XXI, 1940, 19). Bolj neposredni spomin na po- gansko dobo pa je čok, panj božič(nik), ki gori na sveto noč in ki so mu na Goriškem, še pred nedavnim »darovali« od vseh dobrot z božične mize in se v zameno priporočali za srečo, zdravje in plodnost, kar zopet dokazuje, da je bilo domače ognjišče pravi žrtvenik, ne pa miza. Zmotna je trditev (str. 31), da je božični hodnik tretoa izvajati od glagola bdeti. Še manj smemo trditi, da sta ko- roška in štajerska »bilja« le skrčen badnji ali bedenji dan, marveč je to le iz- kvarjena cerkvena vigiliaj, vilja, bilja, kot predvečer svetega dne. Na božični večer denejo ža mizo pod jaslice na klop sevnico z vsemi vrstami žita in sočivja. Zraven mize so položili tudi obdelovalno orodje, drevo (plug), srp, koso, motike, grablje, sekire, jarem, verige, čredni zvonec,, žehtar itd., tudi živina sama je zastopana v obrazcih iz testa. Turnšek ima prav, če meni, da so naši predniki priporočali vse te stvari svojemu božanstvu, proseč ga pomoči in dobre letine (str. 37, 38, 34). Vendar to ni novoletni praznik, marveč je to pravi poganski Božič, ki po srbski narodni pesmi »nosi tovor žita, da zaseje njive, da urode rodom«. Kakor so častili ob sončnem višku Kresnika kot svojega obiljnika in zaščitnika,, tako so ob njegovem zim.skem prerojenju priporočali svoje polje in imetje varstvu Svarožiča — mladega Božiča. Na dveh krajih omenja avtor uživanje kaše (str. 41, 75): v Prekmurju da jo jedo ponekod na novega leta dan, drugod pa na sveti večer. Je to naša prastara obredna jed, ki so jo uživali na božični večer v spomin umrlih prednikov; Rusi imenujejo drugi božični praznik, naravnost kot ,babično kašo'. Topografska raz- širjenost te navade bi se dala še z drugimi, v knjigi ne navedenimi primeri iz- popolniti. Prav tako tudi preostanek poganskega drevesnega kulta, ko hitijo po- nekod na sveti večer (ali na sv. Treh kraljev dan) v mraku molit ven v gozd ali pod češpljo na vrt ali pa kar pod milo nebo (prvotno pač pod drevo), podobno tudi priporočanje z darovi vodi in studencem. Darovanje štirim elementom je ugotovljeno za Koroško in Beneško Slovenijo; za to slednjo opozarjam avtorja na delo Val. Ostermanna, La vita in Friuli (na zadevna mesta sem opozoril na koncu svojega prispevka Contributo alla mitologia slovena, priobčenega v Studi e ma- teriali di storia delle religioni, vol. XVIII, 1942). Pri navadi tepežkanja bi bilo potrebno dostaviti, da je to splošen indoevrop- ski običaj, ki naj bi pričaral rodovitnost, zdravje in srečo (Lebensrute nemških mitologov). Če tepežkajo v Labodski dolini sadno drevje, naj bi mu to podelilo svežost in rodovitnost; isti namen naj bi doseglo potresanje sadnega drevja o bo- žičnih praznikih. Sicer je pa treba pohvalno omeniti, da se je naš avtor ogibal manije večine naših narodopiscev, ki skušajo vsem našim običajem, navadam in starinam najti primere pri vseh mogočih narodih in krajih od Indije pa do Špa- nije, namesto da bi ugotovili najprej tisto, kar smo prinesli s seboj kot svojo kul- turno dediščino iz .skupne praslovanske domovine. Šele, ko smo opravili to inven- turo, moremo iti dalje z iskanjem za praizvori: če pa delamo to prej, preskaku- jemo metodološike kline lestvice znanstvenega raziskavanja in .spoznavanja. Izvzeti je treba seveda navade in običaje, ki smo jih po preselitvi sprejeli od svojih so- sedov, ali pa ki so bili vpeljani pod vplivom Cerkve odn. so nastali pod vtisom spremenjenih gospodarskih, družabnih in življenjskih razmer vobče. Piscu, ki naj bi v prihodnje nekoliko omilil svoj mestoma preobloženi pri- digarski slog, želimo, da bi v drugi knjigi Vernega krova še v obilnejši meri kot v pr\d obogatil naše poznanje ljudskega življenja in verovanja, rešil pozabe stare, po tradiciji posvečene navade in običaje in da bi se mu posrečilo obnoviti kop- neče starine v vsej njihovi prvotni sveži pristnosti in vabljivi prisrčnosti. Veseli smo njegovega obeta, da se bo lotil tudi objave naših krstnih, birmanskih in dru- gih navad. Naj bi pri tem ne pozabil na godovne in ženitovanjske običaje ter zna- nosti otel pozabe morda tudi razne praznoverske in vražarske razvade; podobna vprašalna pola, kot jo je priložil prvi knjigi, bi gotovo prinesla zadovoljive in uporabne odgovore in s tem naši etnografski znanosti dobro žetev. Q. F. F. F. Q. S.! Dr. J. Mal Slovstvo 133 Franc K. Kos, Ornamentika lesenih stropov v cerkvah na Slovenskem. Posebni odtis iz Zbornika za um.etnostno zgodovino XVII (1941); 105 strani. Poslikani leseni stropi predstavljajo nedvomno eno najznačilnejših sestavin naših podeželskih srednjeveških in baročnih cerkvic. Skupno z gotskimi slika- rijami na stenah, s t. zv. »zlatimi«, s poslikanimi ali rezljano okrašenimi ante- pendiji opremljenimi oltarji in s poslikanimi lesenimi kori se prav nanje opira topli, domači značaj naših podružnic. Kakor so bile na začetku novega veka med nami cerkvice brez stenskih slik izjeme, ali kakor je bila na začetku XVIII. stol. izjema vaška cerkev brez zlatih oltarjev, tako je bila do prve polovice XVIII. stol. izjema tudi skromna, ljudstvu namenjena cerkev brez poslikanega lesenega .stropa. Že XVIII., posebno pa v svojem razmerju do spomenikov pre- teklosti popolnoma zmedeno XIX. stol. sta največje .število teh zanimivih stropov uničila, kljub temu pa jih je pisatelj razprave, o kateri tu poročamo, samo na ozemlju bivše jugoslovansike Slovenije ugotovil in opisal še 52. Kakor avtor takoj na začetku pravilno ugotavlja, je značaj teh .stropov tak, da jih je le deloma mogoče prištevati t. zv. visoki, mednarodno pomembni umetnosti, ampak se bolj dotikajo ljudske umetnostne tvornosti, kolikor ne spa- dajo kar naravnost vanjo. Tako prihaja to gradivo nedvomno v poštev pri pro- učevanju problemov slovenske umetnostne zgodovine, pa tudi pri raziskovanju naše ljudske umetnosti. Da si ustvari do svojega gradiva načelno jasno stališče, je dr. Kos v uvod- nem poglavju obdelal najprej problematiko ljudske umetnosti, ki je ne smemo z romantičnimi domoljubi zamenjavati s pojmom narodne umetnosti. Kajti v resnici gre le za proizvode enega, čeprav zaenkrat najštevilnejšega dela našega naroda, ljud,stva, tehnično nešolanih kmetov in preprostih obrtnikov v hotenju, okrasiti predmete vsakdanje uporabe, pa tudi opravo, v načinu in s čustvom, ki .sta takemu človeku lastna. Ena glavnih la.stnosti ljudske umetnosti je vztra- janje na tradiciji, kar pa ne pomeni, da ta umetnost sploh ne bi poznala razvoja; pomeni pa v primeri z mednarodnimi tokovi umetnostnega razvoja stilno za- kasnitev in dolgotrajno življenje posameznih .slogovnih dob. Formalno označuje ljudsko umetnost abstraktnost motivov z vsemi značilnostmi ploskovitega stila. Slogovna forma je neoriginalna, prevzeta, vendar po svoje pojmovana. Tehnična obdelava je primitivna. Ornament pa je glavni predmet in izrazilo ljudske umet- nosti. Motiv, ki ga primitivna umetnost prevzame, napravi v nji pot od začetne realistične ali višje kulturne otolike do stiliziranega, skoraj premočrtnega geo- metričnega ornamenta. Tudi umetnost naših slikanih stropov se giblje v okviru tega v osnovi idealističnega pojmovanja tako, da ji je pravi naturalizem, po katerem nujno .stremi razvoj zapadno evropske umetnosti, popolnoma tuj. Preden preide k obravnavi naših stropov, poda avtor najprej kratek pre- gled razvoja in vloge lesenih stropov v zgodovini krščanskega cerkvenega stav- barstva od starokrščanskih bazilik dalje. K nam je ta način oblikovanja cerkve- nega prostora prišel nedvomno s prvimi vzorci krščanskih stavb, njegov poznejši bujni razvoj pa je v zvezi s srednjeevropskim, posebna alpskim okoljem, katero mu določa glavne značilnosti. Od romanske dobe sem do XVIII. stol. velja v tem okolju za glavni in naj- bolj razširjeni tip cerkve stavba z obokanim svetiščem in z ravnim, mizarsko skrbno izvršenim, slikarsko okrašenim stropom. V srednjem veku prevladuje ta tip tudi v mestnem in samostanskem stavbarstvu, pozneje pa ostane še naprej značilen v skromnejšem podeželskem stavbarstvu. V dveh glavnih poglavjih se razprava bavi s tipologijo in razvojem stropa na Slovenskem, pod vidikom razdelitve stropne ploskve, na katero se opira dekorativna organizacija celotne površine stropov ter pod vidikom motiv|ke in stila ornamentike. Oba vidika pokažeta, da se ohranjeno gradivo jasno deli v dve skupini, got.sko in baročno. Pri prvi skupini (ki se ob začetkih druge v posameznih pri- merih, predvsem pa tudi v posameznih zemljepisnih predelih trdovratno vzdr- žuje še daleč v XVII. stol.) je značilna organizacija celote po deskah v smislu, 134 Slovstvo poudarka podolžne smeri prostora in poslikavanje s patroni. Pri drugi skupini, za katero je dala prve pobude renesansa s kasetiranim tipom, so značilne z okviri na sestave geometrično pravilnih delov razdeljene ploskve s poudarkom geome- tričnega središča stropa. Okras je včasih skrbno mizarski ali rezbarski, predvsem pa pri nas slikarski. Njen razcvet pri nas ustreza baročni dobi. Tudi motivni svet je v obeh Skupinah bistveno različen; v prvi abstraktna, mednarodno uveljavljena ornamentalna motivika, v katero se čisto podrejeno vpletajo figuralni, živalski in človeški motivi; v drugi realistična, posebno rast- linska motivika, s katero se na tektonskih žariščih celotnih sestavov enakovredno druži nabožno upodabljajoča težnja. Prva .skupina je značilno srednjeevropska in doikazana v množinah prime- rov tudi v nam .sosednih deželah, na Štajerskem, na Koroškem, pa tudi na Ti- rolskem, v Švici in na Bavarskem, na Češkem in celo na Polj.skem, dočim je evrop.skemu jugu popolnoma tuja. Druga skupina je sicer v svojih posebnih oblikah značilna za isto zemljepisno ozemlje, pobude zanjo pa prihajajo, čeprav posredno preko srednje' Evrope, pogosto iz novega, evropskemu severu tujega, ražumarsko pravilnega umetnostnega snovanja juga, doživljajočega preporod v italijanski renesansi. Njeno ozemlje je mnogo večje; prejšnjim se pridružuje važna skupina spomenikov na Madžarskem in v romunski in saški Transilvaniji. Glede orisa razvoja naših cerkvenih stropov v okviru gornjih dejstev k izsledkom dr. Kosa ni kakih bistvenih pripomb. Ugotovitve se opirajo na dati- rane primere in ni pričakovati, da bi jih slučajna nova odkritja mogla bistveno spremeniti, saj ustrezajo splošno znanim in že na drugih poljih likovno umet- nostnega snovanja dognanim dejstvom. Isto velja glede avtorjevih ugotovitev o ornamentiki teh stropov in opredelitvi glavnih skupin. Te v starejši, na gotsko izročilo opirajoči se grupi radi redkosti spomenikov ne prihajajo prav do izra- za. V mlajši, renesančno-baročni grupi pa avtor že lahko opredeli prvo, starejšo in drugo, mlajšo, vselej izrazito ru.stikalno kočevsko skupino, radi ljudsko prist- nega značaja posebno pozornost vzbujajočo notranjsko-cerkniško skupino, ko- čevski v marsičem sorodno koroško skupino, bolj gospo!-jko gorenjsko skupino in domnevno, še ne prav opredeljivo štajersko skupino. S stališča umetnostne zgodovine je nedvomno, da ne gre niti pri prvi, gotski, niti pri drugi, renesančno-baročni grupi za pojav čiste, samo iz priro- jenega likovnega nagona in podedovanega umetnostnega izročila črpajoče ljud- ske umetnosti, ampak, kakor tudi avtor niti najmanj ne prikriva, za umetno.stno znanstveno prav posebno zanimiv in jasen primer iz tiste, predvsem umetno obrtne plasti celotnega umetnostnega ustvarjanja kakega naroda ali dežele, v kateri pobude, motivi, vtisi in oblike iz visoke umetnosti prehajajo v plast ljud- ske umetnosti. Ta prehod v gotski, že .skrajno razredčeni grupi spomenikov ni več tako dosledno izražen, v baročni grupi pa so zastopane v",se stopnje od »go- sposkih« do »ljudskih«, od umetnoobrtno izvežbanih do samou.ških. Za domačo umetnostno zgodovino najvažnejše pa je spoznanje, da je »baročna« oblika naše ljudske umetnosti, katere odličen del predstavljajo poslikani stropi, nam naj- bližja v svojem razvoju že zaključena oblika neštetih zgodovinsko možnih ures- ničenj ljudske umetnosti. Prav ti stropi in ž njimi najožje zvezane druge vrste, poslikani leseni kori, antependiji, omare, skrinje in drugo pohištvo, predstavlja- jo namreč gradivo, na katerem je mogoče študirati postanek in razvoj, raz- cvet in tudi razkroj določene, enkrat iz gotske, drugič iz baročne kulturne za- kladnice črpajoče oblike ljudske umetnosti. Zato je razumljivo in naravnost nujno, da si je avtor na koncu stavil tudi vprašanje o narodnostnem vprašanju našega gradiva. Ko ugotavlja položaj poslikanih stropov na prehodu med visoko in ljudsko umetnostjo, ugotovi najprej, da se nam kaže tu predvsem v poštev prihajajoča zadnja »baročna« oblika naše ljudske umetnosti kot zvarek rudi- mentov kmečkemu ozračju ustrezajoče primitivne ljudske umetnosti in oblik alpsko mednarodnemu tipu odgovarjajoče kulturne umetno.sti baročnega tipa. Pri takem tipu ljudske umetnosti je duhovna in deloma formalna osnova vzeta iz visoke umetnosti, čustvovanje, motivične posameznosti, estetsko pojmovanje in tehnična izdelava pa so ljudsko umetnostnega izvora. Ker je osnovna forma Slovstvo 135 te umetnosti za umetnost kmečke sredine značilna ornamentalna forma, je ne- dvomno, da imamo pri nas na tej stopnji še opravek s pravo ljudsko umet- nostjo, ki pa ni več zgolj primitivna umetnost, ampak ljudska umetnost na- prednejše oblike, v kateri vaško središče prevzete oblike izpolnjuje s tradicijo svojega življenja in tako prekvašene oddaja kot svoje. V tej vlogi smo geografski in kulturno na prehodu med zapadom, iki pozna ljudsko umetnost samo še kot predelano kulturno umetnost, in vzhodom, ki živi še v primitivni umetnosti, na katero vpliva kulturna umetnost le duhovno, sicer pa samo ornamentalno v skromnem obsegu tudi formalno. Tako prehodno ozemlje pa ne more imeti enotne in dognane skupne umetnostne poteze, ampak v svoji umetno.sti nujno hrani znake ene in druge. Ta komplicirani značaj se še bolj zamotava radi našega obmejnega položaja med evropskim severom in jugom. Po vsem tem postaja tudi jasno, da je največji del gradiva, ki ga obravnava Kosova razprava, v glavnem bolj ljudski, kakor bi se zdelo na prvi pogled in če ga merimo z merilom drugih, vsaj dozdevno bolj »ljudsko pristnih« slovan.skih narodov. Ta nedvomno pristno ljudski, čeprav na višji kulturnorazvojni .stopnji kakor pri večini .slovanskih narodov uveljavljajoči se značaj in pristno domače razpolo- ženje, katero vzbuja v opazovalcu, pa dokazujeta, da gre kljub vsem pomisle- kom, ki bi jih utegnil uveljaviti zapadnoevropsko razgledan opazovalec, končno vendarle za umetnostno snovanje, ki je »slovensko«, ker je logična posledica naših prirojenih, čeprav znanstveno še ne zadostno formuliranih značilnih raz- položenj in kulturno zemljepisnega položaja v okviru evropske celote. Razpravo izpopolnjuje in ji daje posebno vrednost po alfabetičnem redu krajev urejen opis ravnih poslikanih stropov v takrat jugoslovanski Sloveniji. Čeprav bi si pri takem delu želel še več slik, so priobčene tako izbrane, da gra- divo z vseh važnih strani zadostno pojasnjujejo. Brez obotavljanja si uipamo ob Kosovi razpravi izjaviti, da nam je odkril in v znanstveno pravilno luč postavil zelo pomemben, doslej tudi dru.god v krajevni umetnostni zgodovini premalo opažen in še manj ocenjen material; na- rodqpisje, ki je prav toliko, če ne še bolj kakor umetnostna zgodovina intere- sirano na njem, ga pa doslej radi preveč deskriptivnega značaja svoje stroke tudi še ni postavilo v pravilno luč. Prednost Kosove, predvsem narodopisju namenjene razprave je, da je z umetnostno zgodovinskimi vidiki nakazala re- šitve za mnoga vprašanja, ki jih samo narodopisje ne bi zmoglo. Tudi ena glavnih pridobitev naše umetnostne vede, Cankarjeva sistematika stila, je po- magala avtorju do jasnejše stilno kategorične opredelitve tega gradiva kakor stilskega tipa ljudske umetnosti sploh. Ob dejstvu, da so poslikani cerkveni stropi med Slovenci od romanske dobe do srede XV1I1. stol. izredno priljubljeni in razširjeni, tako da predstavljajo danes za naše versko življenjsko ozračje polpreteklosti naravnost značilen zgo- dovinski material, se avtor ni mogel ogniti vprašanju, kje je zemljepisno žarišče te svojevrstne umetnoobrtne kulturei Razširitev spomenikov se razteza na sred- njo Evropo v najširšem smislu, od severnega jadranskega obrežja do nemških nižin in od vzhodnih mej Francije do goratih predelov zapadne Ukrajine in Romunije. Že Dobrowolski, ki je v zvezi s študijo o cerkvi sv. Stanislava v Starem Bielsku obdelal poljsiko gradivo starejše skupine, je ugotovil, da je žari- šče te kulture iskati v alpskih deželah. Isto prepričanje je izrazil C. Petranu,* pobijajoč naziranje madžarskih avtorjev o madžarskem poreklu cvetličaste orna- mentike na sedmograških stropih renesančno-baročne dobe; po njegovih ugo- tovitvah je treba izhodišče te umetnosti, ki se med Bomuni pojavi šele v drugi, ■ renesančno-baročni obliki, iskati v vzhodnih Alpah, pri čemer posebej opozarja na vidno vlogo slovenskega ozemlja; Romunom so poslikane strope, kakor mnogo drugih kulturnih oblik, posredovali sedmograški Saši. Na Sedmograškem, kjer je posebno pri Romunih še živa tudi primitivna stopnja ljudske umetnosti, po- slikanih stropov po Petranuju ni mogoče smatrati za pravi pojav ljudske. " Die Renaissancekunst Siebenbürgens, pos. odtisk iz Südostdeutsche For- .schungen 1943 (?). 136 Slovstvo umetnosti, ker so jih izvrševali največ mizarji iz mest. Ta ugotovitev utegne imeti v veliki meri veljavo tudi glede našega gradiva, vseeno pa je vprašanje ljudskosti pri baročni skupini manj dvomljivo, ker je mestni obrtnik v tem primeru izdeloval naročilo za podeželje, v duhu tam vladajočega ljudskega oku- sa; ipri tem je v gospodarsko naprednejših delih dežele, predvsem na Gorenj- skem, uveljavljal ljudstvu spočetka mogoče tuji, meščanski okusi. Tudi nemška znanost (Das Reich, liter. št. 52, 1. 1944) ugotavlja, da ljudska umetnost ni samo kmetska, ampak do neke mere tudi mestna ter so do postanka sodobnih vele- mest tudi mesta udeležena na nji. Porazdelitev ustreznih delavnic po deželi pa je omogočala zadovoljitev zahtev vseh vrst okusa, od kultiviranega do preprostega kmečko-ljudskega, pa tudi oblikovanje krajevnih značilnosti, ki so, kakor kaže znano gradivo, pogosto popolnoma ljudsko umetno,stne. Zato ni po našem nobene ovire, da smatramo poslikane strope naših podružnic za pristnot, kulturno raz- vojni stopnji slovenske ljudske umetnosti povsem ustrezno obliko. Ni pa samo slovenska, ampak skupno alpsko srednjeevropska. V vprašanju izhodišča pa se pridružujemo Kosovi domnevi, da je izhodišče te v gotski in v baročni dobi tako daleč razširjene umetnosti treba iskati v vzhodnih Alpah in vsaj v bližini slo- venskega ozemlja. Fr. Kos se je v svoji študiji opiral na ohranjeno gradivo, ki je po svojem številu, kakor smo- videli, kar" presenetljivo. Preiskava starih cerkva pa dokazuje, da so bile tako rekoč vse skromnejše slovenske cerkve do obokanja, izvršenega pod vplivom baročnega arhitekturno lepotnega ideala v XV11I. in XIX. stol., v prostoru za vernike krite z lesenimi, največkrat ravnimi, na jugozapadu v ostrešje dvignjenimi poslikanimi stropi To opazovanje potrjujejo tudi starejši vizitacijski zapisniki, ki za XVII. stol. izpričujejoi tudi, da je bil vladajoči okus še vedno ves zavzet za lesene strope. Tako je vizitator 1. 1674., ko je zvedel, da so ključarji cerkve sv. Martina na Bledu sklenili pogodbo za obokanje ladje, to naravnost odklonil,, ker bi veliko stalo in ni prav nič potrebno, ker je leseni strop še cel, dokaj lep in poslikan. Ker omenjeno vizitacijsko gradivo izpopolnjuje Kosov seznam spomenikov, predvsem pa vsebuje važne podatke iz zgodovine stropov, presega pa okvir tega - poročila, bo izšla v prihodnjem letniku Etnologa o njem posebna beležka. Kosovo razpravo so vodili predvsem umetnostno zgodovinski vidiki datira- nja, stilskega tipa, stilističnega razvoja in ikonografije gradiva. Čeprav se je avtor zavedal, da se s svojim delom nahaja na meji med umetnostno zgodovino in narodopisjem, vseeno posebnih narodopisnih potez problematike lesenih cer- kvenih stropov ni razvil v tisti meri,, kakor bi bila potrebna za rešitev tudi etno- grafske strani te naloge. Tako bi zaradi še točnejše določitve položaja poslikanih lesenih cerkvenih stropov med visoko in ljudsko umetnostjo od etnografske stroke pričakovali izpopolnitve Kosove razprave predvsem glede delavnic in obrtniških poklicev, ki so te strope izdelovali ali pri njih opremi sodelovali. Ločitev izdelkov primitivnih delavnic in samouških izdelkov na podeželju od izdelkov umetno- obrtno kultiviranejših, sodobno mednarodno modo upoštevajočih delavnic bi dala točnejše vidike za presojanje posameznih spomenikov, pa tudi celotnega pro- blema. Predvsem bi si želeli tudi opredelitev položaja tu obdelanih vaških cerkve- nih stropov v celoti lesenih stropov ozemlja, kjer nastopajo. Ob tu obdelani, koli- kor toliko posebni, zaokroženi skupini stropov v podeželskih cerkvah imamo namreč spomeniško, žal, danes samo še zelo redko dokumentirano skupino posli- kanih stropov v mestnih, samostanskih in katedralnih cerkvah, po katerih so se propagatorji in ustvarjalci cerkvenih stropov na deželi nedvomno zgledovali. Drugo skupino predstavljajo poslikani in mizarsko izvršeni stropi po gradovih in javnih zgradbah profanega značaja; da je njih ikonografski svet drugačen, je razumljivo; izdelovalec in način tehnično lepotnega sestava pa sta pogosto ista. Tretja skupina pa so stropi po kmečkih in meščanskih hišah, v stanovanjskih prostorih, brez izrazito reprezentativnega namena. Važno se nam zdi,, da se ti po svojem tipu strogo ločijo od cerkvenih stropov, čeprav ne more biti dvoma, da je na deželi izdelovalec prav pogosto isti, vaški tesar ali mizar in slikar samouk. Študij v tem okviru bi, kakor se nam vidi, dognal, da gre pri poslikanih cerkvenih Slovstvo 137 stropih podeželskih cerkva za posebno, najožje z lepotnimi razpoloženji ljudstva zvezano skupino umetnoobrtnih ustvaritev, katere ambicija presega vsakda- nje ljudski značaj, razvija pa se še vseeno v okviru narodopisne celote, čeprav na njeni najvišji plasti, kjer zavedno ustvarja nekaj visoko kakovostnim izdelkom mednarodne umetne obrti vsaj po hotenju po večji popolnosti enakovrednega. Fr. Stele F. S. Finžgar, Makalonca. (Opremil Jože Plečnik.) Nova založba v Ljub- ljani 1944; 95 str. Štiri narodne pravljice iz Finžgarjevega peresa. Zapisovalec in »prepiso- valec« jih je zbral pod .sv et opišem sik i m geslom (3) »Modri išče; starih modrost, .skrivnosti njih pregovorov tehta in v globine se prilik potaplja«. O pravljicah samih poroča (91): »Brskal sem po drobnih spominih na svoja mlada leta. Našel sem materino pismo, njene molitvene bukve Slata krona, očetov potnošter, cedro, kresalo in mehur za tobak. Zraven je bil orumenel zavojček. Odvijem ga in za- gledam s svinčnikom popisane liste, ki sem nanje popolnoma pozabil. Berem in berem. Pravljice so, ki sem jih poslušal v kočah pri ovčarjih in črednikih, ko sem se kot študent pretikal po planinah že več kakor pred pol stoletjem. To sem prepisal.« Svojevrstna, čudovita knjižica. Ni je spisal ne župnik Finžgar ne pisatelj ne akademik, črednik Finžgar je te starine v pastir.ski koči pripovedoval, tovariši čredniki, ovčarji, tretjinki, lovci okoli ognjišča so ga poslušali, tudi kdaj popravljali, župnik-pisatelj-akademik pa je v ozadju tiho pisal svoj »prepis«. Po osnutku, motivih in motivnih nizih .so te pravljice mednarodno srednjeveške; narodno slovensike so postale, ko so se v neštetih rodovih pripovedovalcev po slovensko preobrazile in po domače preodele ter se navzele slovenskih življenj- skih oblik in pogledov na življenje. Prav do dna slovenski jim je jezikovni slog; po besedah in kakor so besede po.stavljene, je to do zadnjih odtenkov prijemljivo nazorna, bogata, živa narodna govorica, vsa gorenjska, naravnost brezniška; pravi vzor narodne pripovedne umetnosti pa so po pripovedniškem daru črednika- umetnika Finžgarja. Tako so postale te starine narodne umetnine, ki se more kosati z njimi samo še mladega Levstika »Martin Krpan z Vrha«, pa še ta samo glede čvrstega narodnega jezika iin pripovedovanja, glede združitve teh prednosti z zvestobo do narodnega izročila pa tudi ta ne. Kajti Levstikov Krpan je sicer .sam po vsej verjetnosti res oseba iz narodne pripovedke, težko pa da bi bila do kraja narodna tudi vsa Krpanova zgodba. Finžgarjeve pravljice Makalonca, Hudobin potepin, Kvartopirčev sin in Kačja dolina pa so nedvomno narodne pravljice.! »Makalonca» je »Lepa Magelona«, zgodba o zvesti ljubezni provansal- skega grofica Petra in napolske kraljične Magelone,, spisana po arabski pravljici (1001 noč) nekje v Provainsi (1457); Vid Warbeck je knj^ižico prevedel na Nem- ško (1527) in se je od 1535 dalje kot »ljudska knjiga« mnogokrat ponatisnila (najlaže dostopna v Insel-Bücherei, Nr. 39, Die Schön Magelone), na Francoskem je še V 19. stol. živela kot pravljica. Gorenjcem pa ni bilo dovolj da je bil kraljic Petrus junak v turnirjih in zvest v ljubezni, pokazati je bila treba, da je bil tudi sicer v vseh pogledih »pripraven fant«; njegovi službi pri skopem kovaču in lenem tesarju spominjata drugih pravljičnih obrazcev; v teh pa .se kaže bolj junakova moč in silovitost (Bolte-Polivka II, št. 90 Der junge Bese, zlasti str. 193 ss., Čajkanovič, št. 100 Mededovič in str. 531 s); v »Makaloncf« prihaja bolj do veljave Petrova pripravnost in dobrota. »Hudobin potepin« združuje vnsto pravljic o »Neumnem hudiču«, ki jiih je zelo mnogo (Bolte-Polivka III, št. 189 Der Bauer und der Teufel; n. d. V, Regi.ster 298, s. v. Teufel, betrogen). Posebej prim. glede lovce ve puške Prav bi pa le bilo, ko bi Finžgar izročil javnosti tudi osnove za te svoje umetnine, izvirne zapiske iz študentovskih let, čeprav niso stenografski zapisniki. 138 Slovstvo — hudičeve pipe: Bolte-Polivka III, 531 in op. 2; glede krojačevega sira-kamna: Bolte-Polivka I, št. 20 Das tapfere Schneiderlein, motiv pre- skušnje z velikanom B^, sttr. 149. »K v a r t o p i r č e v sin« je strnjen iz dvoje pravljic. Uvodni motiv, da oče sina že pred rojstvom nevede hudobcu zapiše, je zelo pogosten (Bolte- Polivka V, Register 292, 296, s. v. Kind, Sohn unw-issentlich dem Teufel ver- schriehen). Tu pa je uporabljen kakor v pravljici o »Spokorjenem grešniku«: sina dado, da bi ga hudobca rešili, študirat; namestO' za duhovnika pa se pripravi za jezičnega dohtarja; k puščavniku ne gre pozvedovat za pot v pekel, da bi dobil tam očetov zapis nazaj (in potem k puščavnikovemu bratu razbojniku, ki se po duhovnikovi vrnitvi iz pekla spokori: Bolte-Polivka III, št. 206 Die drei grünen Zweige, Tolovaj Mataj, prim. Iv. Grafenauer, Zbornik Zimske pomoči, 372 ss.), ampak zaide k njemu na poti k censarju, da bi se mu kot pravdoznanec in vitez v službo ponudil. Puščavnik mu obljubi pomoč zoper hudobca: cesarju naj se ponudi za ovčjega pastirja, zoper volkove, ko ne sme nobene ovce zgubiti, mu da piščalko; potem si nepoznan s trikratno viteško igro pridobi cesarjevo hčer, po rani na nogi ga izslede in postane mladi cesar; puščavnik reši potem še njegovega sinka, ki ga hudobec določeni dan namesto njega ugrabi. To je skoraj od poteze do poteze kajkavska pravljica o »Kraljiču- zajčjem pastirju in medvedu« (Valjavec*, št. 9 str. 136—41; name-sto ovac zajci (C), trikratna \dteška igra za kraljično, rana na nogi (D),, medvedova od- kletev, ki je začaran kralj (F); prim. Bolte-Polivka III, št. 136 Der Eisen- hans: nam. zajčjega pastirja vrtnar (v 12. .stol. že legendarno predelana »Robert Hudobec«, n. d., .str. 107 s.); zajčji pa.stir v drugi zvezi (piščalka za sklicanje zajcev: Bolte-Polivka III, .št. 165, tudi slovenske inačice, 271). »Kačja dolina« je pravljica (krajevna pripovedka) o beli kači, kačji kraljici (Kelemina, št 87 III, lit. .str. 386), strnjena z motivi iz pravljic o rajni materi pomočnici (Bolte-Polivka I, št. 21 Aschenbuttel, motiv B), o rešitvi iV kačo (ali drugo žival) začarane kraljične ali kralj'iča, rešitev največ- krat s poljubom, obglavljenjem (tako zg. pri medvedu), razsekanjem ali drugače (Bolte-Polivka V, Register, 271 s. v. Entzauberung), v slovensko-hrvatskih pravljicah pogosto tudi s šibo (SNP I, št. 76—7: Lepa Vida reši s šibo v kačo spremenjenega kraljica; Čajkanović, .št. 68 [op. str. 524 k v. 15 ss.]: Sv. Luka: Gospod »spremeni s šibo tatiniSkega pijanca Luka v vola in spokorjenega takisto spet v človeka, sv. Luka). Finžgarjevim narodnim pravljicam, žlahtnim srednjeveško-slovenslkim po- dobam, je izdelala Plečnikova knjižna oprema kongenialen okvir. »Makar lonca« je ena najlepših slovenskih knjig. Finžgarjeva »Makalonca« naj bi bila drugim prirediteljem narodnih pove- stic pouk in svarilo: naj se nihče ne loti književnega »prepisavanja« takih besedil, kdor ni sam kakor črednik-umetnik Finžgar zvest narodnim izročilom, dober pripovedovalec narodnih pravljic in pripovedk, ki ga otroci in odrasli radi po- slušajo, in komur pristno krajevno narečje ne teče tako gladko kakor teče go- renjski kmečki jezik Brezničanu Finžgarju (dr. A. Breznik, Jezik naših časni- karjev in pripovednikov. Cvetje 19, str. 210—7). Grafenauer Ljudske pripovedke iz Dobrepolj. Zapisal Ljubic Tone. Narodopisna knjižnica, 3. zv. Ljubljana 1944. 95 str. Staro narodno pripovedno blago pri nas skoraj povsod bolj ali manj gine. Toliko skrbneje bi bilo treba zapisati, kar se še rešiti da, toliko vestneje izdati. O tem zvezku se ne more reči, da bi bil tak, kakršen bi moral biti. Že naslov »Ljudske pripovedke« ni pravi; v zbirki je ena sama prava cela pripovedka (Grad n a G or i c i , 16, 91), mimo nje še nekaj drobcev v sestavku »Zakaj j e v B o b r e p o 1 j a h toliko boge e v« (9), vse drugo so pravljice, le da so nekatere kam v Dobrepolje prestavljene. Inačice .so zanimive, nekatere dosti dobro pripovedavane, nekatere drugod redke ali kar neznane; vse ,so bolj ali manj po svoje zasukane, narodopisno dragocene. Žal pa prireditev ni ravno zgled, kako je treba narodopisno blago izdajati. Zapisovalec T. Ljubic se zaveda (7), Slovstvo 139 da bi »znanstvena zbirka morala biti brez navlake pripovedovalčevega (zapisoval- čevega!) sloga, brez ilustracij (čemu? da bi bile le dobre!) in s točnimi označ- bami virov« (pripovedovalcev!). Zadnji zahtevi bi bil pač lahko ustregel (prim. Iv. Šašel j. Bisernice It [1909], Kontler in Kompoljski (Hren), .\a- rodne pravljice iz Prekmurja I—II [1923, 1928]), zakaj tega ni storil, ne zvemo: glede prve zahteve pa svojo prireditev opravičuje, češ (8) »le za to mi je, da bi se (pravljice) prijetno čitale«, s tem bi hotel doseči (7), »da se propadanje (pripovedovanja pravljic) zajezi«. Zato je pripovedke in pravljice prestavil v knjižni jezik in jih tudi po svoje priredil: »Nekatere krajevne (pripovedke)«, pravi (.5), »ki imajo videz zgodovinske snovi, mi niso bile povedane kot enote, kakor so podane v tej zbirki. Domačini jih vedo v drobcih in sem jih jaz združil v celote. To velja posebno za pripovedko o dobrepoljskih bogcih.« Prav je, da nam je to povedal: povedal naj bi bil tudi še, katere druge »celote« so prav za prav le drobci. Da pa s tem ni delal prav, nam kaže najbolje eden izmed drobcev v sestavku o dobrepolj.skih bogcih. Ljubic pravi o njem (5): »Zanimiva je vera, ki Se sedaj živi v starejiših, da Dobrepoljiska dolina stoji na stebrih nad podzemskim jezerom ... — romarski vajvode ... so prvo molitev posvetili usodi dobrepoljske fare, ki na jezeru stoji.« Će hi nam bil Ljubic podal drobec, kakor ga je slišal, bi bil to narodopisni dokument; morda bi spoznali v njem lahko odsev prastare kosmološke bajke o ustvarjenju zemlje s štirimi trdnimi .skalnimi oporami (Et XIV, 23), nekak nasprotek prekmurskemu bajčnemu drobcu o zemlji, ki na vodi plava in jo nosita veliki ribi (ČZN VIII, 59), in narodni pesmi o »Jezusu in svet noseči ribi« (SNP I, št. 492—3; več o tem v Slovenskem naro- dopisju II). Ljubic pa je mislil na »podzemski kapniški svet« (5), podobna se mu je zdela očitno mlada pobožna pesem z alegorijo peterih stebrov, ki na polju stoje im podpirajo »srečo vsih stainov« (5; iz Korytka I„ v SNP je ni) in jo je z drobcem zvaril v »celoto« (str. 11), ki ne moremo z njo prav nič početi; kajti ta zvarelk je proizvod leta 1944., ne pa dokument o naši prastarini. Tudi jezikovna oblika ni zadovoljiva. Ko bi bil prireditelj besedilo preprosto prepisal v glasovih in oblikah knjižnega jezika in s pravilnim pravo- pisom, pri tem pa ohranil čvrsti ljudski jezik, njegovo nazorno izražanje, domačo skladnjo in stavo besed, odstranil kako nepotrebno vulgarno tujko, bi mu te.t;a nihče ne mogel zameriti; pravilen fonetični prepis ni igrača, tudi ni za poljudno knjigo. Ljubic pa je svoje zapise kar v knjižni jezik prevedel, pa ne v jezik kakega ^Martina Krpana, ampak tako, da na vsak korak srečaš časnikarski jezik s papirnatimi besedami, napačno stavo besed, celo s slovniškimi napakami, pri tem pa nepotrebne vulgarne tujke. Nekaj primerov z dveh strani: (9) »Zajčje pratice« (Kocbek-Šašelj, 27: Boljša žlica zelja v miru kakor pečenka v prepiru) — »grad na Kamen vrhu« — »(Vile...) One ,so pripovedovale« (Prip. so) — »vedno so bile polne kašče« (k. p.) — »Vile ... .so brž zapele pomirju- joče« (in jih pomirile) — »se kola lahko na polju pusti« (-e) — »Če .se je kmetic malomarno brigal (malo. menil; prim. Breznik, Jezik naših časni- karjev in pripovednikov. Cvetje 19, str. 167), so (Vile) takoj opozorile« (opom- nile, Breznik, n. d., 183 s., prim. 170, 197) — (str. 10) »Vile... Hudo so se zato zamerili Vilam« (Vilam so se .. . zamerili) — »To je bilo vsem v nesrečo, ker, ko .so prihajali domov, sta jih sprejela jok in kreg« (brez »ker«; prepir) — »Če jt desetina za grofa znesla več ko desetino (če je bila grofova desetina večja od desetine), nič. zato (za to), a gorje onemu, ki je hotel zmanjšati dajatev« (dati manj) — »Rade so videle (pokvarjene ženske), da .so jim drugi delali kratek čas in .sladke sanje« (!'—kratek čas.) — »Namesto (Ne) da bi šle k maši, perilnik v roke in . .. na Rašico prat. Kaj samo prat, tudi oprezovati (-at! tako še večkrat) za grajskimi jagni« (lovci). Hvale je ■vredno, da je Ljubic vsaj pripovedko »Grad na G a r i c« (91—3) priobčil tudi v narečju, »tako, kot jo je povedal v šolski radijski oddaji 1. 1939. učenec Gale Miha iz Male vasi« (90). Sicer je tudi ta zapis že nekoliko prirejen (gl. prvi stavek: Garica je nizak hribček u zgurajam konci Dobargapola), vendar je neprimerno boljši kakor Ljubičeva prireditev (16—19). Za zgled samo kratek odstavek: 140 Slovstvo Rejs sa pršla teljanska zidarja jan za- čiel dejlat. Zidaje nej šluo hitar od ruok, zatu sa imejl Zagaričana jan Malava- šča cajt za premišljevat, kaku b se zniebl tega vranča. Pa sta (sa!) se zimislal: kar sa Tc- Ijana padniev sazidal, sa pyuntarja čez nuoč padrl, staram babam sa pa na- tvjezla, de sam zludi padira. Res, naročili so italijanske zidarje in pričeli z delom (!). Posebno hitro ni šlo, ker so Poljci le s silo tlačanili. Za- to so imeli Zagoričani in Malovašci čas premisliti, kako bi delo preprečili. In so si izmislili: kar so zidarji čez dan pozidali, so nezadovoljneži čez noč podrli. Tako tri noči po vrsti. Obenem pa so tudi raznesli med stare ženice in lalikoverneže, da to dela za gotovo sam peklenšček. Pa to ni najhujše mesto. V.sak, kdor prevaja narodoipisna besedila v knji- ževni jezik, naj bi poprej preštudiral Breznikove zlata vredne razprave v zgoraj navedeni knjigi (Cvetje 19), pa naj bi pridneje ko dnevno časopisje prebiral Krpana pa Makalomco pa vzorne kmečke povesti, zraven tudi kajkavske in druge slovanske pravljice, ki jih je Breznik tako visoko cenil zaradi pristnega do- mačega sloga in Skladnje. Jvan Grafenauer Lojze Zupane, Velikan Nenasit. Belokrajinske pripovedke. Založba Murenček, knjigarna Jože Žužek, Ljubljana 1944. To je že peta zbirka, ki jo je priobčil L. Zupane iz bogate zakladnice belo- krajinskega narodnega pripovedništva: 46 pripovedk, večinoma krajevnih in etioloških, o velikanih in graščakih, bebcih in skopuhih, Šokcih in Ciganih, pa tudi pravih pravljic, občih in v Belo Krajino postavljenih, legendarnih, ša- ljivih ,(o vragu i. pod.) in novelističnih (naslov naj bi upošteval tudi te). Vse- binsko so povestice zelo različne, motivno mikavne; mnogo jih je prav svoje- vrstnih, tudi če so inačice po vsej Evropi znanih pravljic. »Vrag v Bilpi« (str. 22) in »Vrač in vrag« (25) in še nekatere druge so po svoje obrnjene pre- mene pravljic o »Neumnem vragu«; druga je nekoliko podobna zgodbam o te- penem hudobčku v Finžgarjevi Makalonci (Hudobin potepin in ovčar, 36 s., H. p. in krojač, 49 s.); »Kučarski pastir in vražja vojska« (36) je po svoje zasukana pravljica o »Torbi, Idobuku in rogu« (Bolte-Polivka I, št. 54; slov. hrv. srb. inačice str. 478—9): sajastega kovača je zamenil vrag; »Kalcršen človek, takšna duša« (65) je pravljica o »Sv. Petru in njegovi materi« (Bolte- Polivka III, št. 221, slov. inačice str. 539, SNP I, št. 412, 419; S a š c 1 j , Bi- sernice st. 17 a-b), prenesena na Petrovega pomočnika kovača in njegovo mater; »Brodar in njegova hči, dva pametnjaka, premagata graščaka« (83) je svojevrstna inačica pravljici o »Umni kmečki tičeri in kralju« Bolte-Polivka II, št. 94, slov. inačice 351, hrv. srh. 351—2, Čajkanović št. 78); .sklep je čisto dru- gačen: graščak ne vzame — ikajkor kralj — umnega dekleta za ženo, ampak od ])resenečenja umre, brodnik lin njegova hči pa le postaneta lastnika gradu na Kučarju. Ta pravljica .stoji bliže zahoidnim izročilom (staroislandska iz 12. .stol., angl. iz 14. stol., nekatere uganke že staroveške) kakor vzhodnim, pripovedke o velikanih in večina o vragu pa spominjajo bolj kajkavskih in hrvatskih. Žal tudi Zupane v tej zbirki in v prejšnjih kakor Ljubic ne navaja ne krajev, iz katerih so njegove povestice, ne pripovedovalcev. Ti podatki bi bili toliko bolj dobrodošli, ker niso vse iz enega okoliša. Največ jih je sicer iz Šokarije pod Semeničem in iz okolice Kučarja in Metlike, precej pa jih je tudi iz krajev okoli Črnomlja, Dragatuša, Vinice in Stare.ga trga. Znano pa je, da je prebivalstvo teh okrajev in krajev kaj različnega pokolenja in da se v Beli Krajini križajo črnokrajinska, kajkav.Skoičakavska in štokavska narodna izročila. Zupane pa je svoje povestice vse prelil v knjižni jezik in s tem krajevne razločke zabrisal. Hvale je vredno, da si je pri svojem prevodu skrbno prizadeval bližati svoj slog nazorni in preprosti živi nairodni govorici, da je pripovedovanje prijetno in da iz vpletenih belokrajinskih besed diha tudi nekaj belokrajinske narečne domačnosti. Vendar je vsa skladnja zahodno&lovenska, časih kar ljubljanska; Slovstvo 141 napačno rabljeni »ampak«, ko ni poprej zanikana nasprotna trditev ali lastnost (str. 33 kar na začetku odstavka). Tudi se ni docela iznebil zgolj književnih, ljudstvu neznanih besed, oblik in rekel, kjer ne manjka pristno domačih: »se je začel meriti v moči« (moč, 15), »ko je končal z delom« (delo končal, 68), trudapoln (utrudljiv, 52), bodril (rus. 58, 60; .spodl)ujal, priganjal), »kjer je ustvarjajoča roka Kristusova (stvarnikova r.) natrosila toliko lepot! (lepote!), da je belokrajinska kotlina... lepa ko sama nevesta« (samo: nevesta, 64), »da se bodo Belokrajinci prevzeli dobrot« (od, zaradi dobrot, 64) i. pod. Tako izražanje moti posebno v pesemskih vložkih, ki zvenijo vse drugače kakor belokrajinske narodne pesmi, n. pr. neljudska podoba »IMinula bo bolezen ta. Ki v tvoji glavi zdaj divja« (26) ali slovniška napaka »(vrag grozi:) ...jesti daj, če ne... vsa polja tvoja pa zasipljem (za.sul bom!) s točo« (19). /yon Grafenauer Tri božje poti. Spisal Joža Lovrenčič. 1944. Založila Družba .sv. IMohorja v Ljubljani. 64 str. V knjižici nam podaja Joža Lovrenčič legende o postanku .slovenskih božjih poti na Višarjah in na Sveti gori pri Gorici pa milo.stne podobe na Brez- jah, vsako v .štirih pe-smih. Prof. .Š a n t e 1 je legendam narisal zgodovinsko in narodopisno ustrezne ilustracije in vsaki prvi pesmi primerno inicialko. Na kon- cu dodiaja Lovrenčič še legendarne in zgodovinske podatke, k izgodovini Layerjeve podobe M. P. na Brezjah tudi literaturo. Knjižica pa ni samo zaradi svoje snovi narodopisno zanimiva, ampak tudi zaradi pesemske oblike. Pesnik Lovrenčič se je namreč potrudil, da bi dal svojim pesmim po osnutku in po slogu obliko narodnih pesmi. Če se ne oziramo na ciklično ureditev, ki je naša narodna pesem s svojo baladno strnjenostjo ne pozna, se mu je osnutek pesmi v tem pogledu posrečil; vsaka pesem je snovno in motivno enotna, zaključena celota. Skladno urejena; najbolje ise to vidi v pesmih o svetogorski Mariji, zla.sti v trodelno osno- vani drugi, o »Uršiki v Marijini službi« s trikratno ječo in trikratno čudežno osvoboditvijo. Prizadeval si je, da bi zadel narodni jezikovni slog; besedje je skoraj izključno iz žive (a ne vsakdanje) narodne .govorice, le tu in tam so mu ušli zgolj knjižni izrazi, tako med drugim v pesmi »Marija se prikaže Uršiki« baročna prispodoba »ko brokat... oblak je zlat« (22), v pesmi »Nova znamenja« moderni Kettejev »belogrod. .. ptič labod« (32); več jih je v pesmih o Mariji Pomagaj, pa v Layerjevem meščansko-umetniškem okolju so kulturni izrazi ra- zumljivi in umetniško upravičeni, celo klasicistični, nekoliko preobrabljeni »Med vojsko muze le molče« (41). Pesmim je hotel dati tudi narodno pesniško obliko. Tu pa ni posegel do jeidra: prevzel je od narodnih pesmi nekoliko ohlapne rime, nikakor ne v pretirani meri, asonanc se je skoraj čisto ogibal. Ni pa dojel bistva narodnga pesemskega sloga, muzikalne gradnje kitic, kitičnih odstavkov in vrstic, .sploh tesne povezanosti narodne pesmi s petjem. Niso namreč ohlapne rime poglavitna lastnost naše narodne pesmi, še manj je to njena prednost. Bistveno ji je marveč, da raste vsa narodna pesemska ob- lika iz ritma in melodike napeva ali vsaj pevske recitacije (tako pri narodnih molitvah, pogosto tudi legendah); saj je narodna pesem po svojem bistvu peta (ali pevsko recitirana) pesem, ne besedilo za branje. Ne le, da se kitice, naj so daljše ali krajše, kot vsebin.ske in sintaktične celote prilegajo celotnemu kitične- mu napevu, da se lahko vse kitice pojo po istem napevu; tudi vsi vsebinsko-obli- kovni deli daljših kitic se ujemajo z melodičnimi skladi, da melodijska pavza nikoli ne preseka stavka na dvoje; tudi vsaka vrstica (pri poskočnih vr.sticah dvojica) se kot vsebinsko-sintaktična enota krije z melodičnim motivom: Vsaka vrstica je sama iz sebe ali iz prejšnjega popolnoma umljiva celota; to izključuje ne samo kakršen koli prestop (enjambement), ki ga narodna pesem v celoti za- metuje, ampak tudi to, da bi vrstica za popolno umevanje potrebovala nujnega dopolnila šele iz sledeče vrstice ali vrstic. To je prav za prav. samo natančno uporabljeno pravilo, ki ga je d r. B r e z n i k odkril glede besednega reda v stavku: odvisni stavčni poudarek (misel, pojem, ki je že v prejšnjem stavku ob- sežen) navadno stavek začenja; neodvisni stavčni poudarek (misel, pojem, ki v prejšnjem stavku ni obsežen, torej to, kar se hoče novega povedati) stoji šele 142 Slovstvo tedaj, kadar ga ,pred njim stoječe besede toliko pojasnijo, da ga narede unüjivega (Breznik, Slov. slovnica*, § 370/369). Proti temu pravilu je grešil n. pr. Preše- ren (?)< ko je v neznanega zapisovalca inačici »Gospoda Baro da« (SNP I, št. 34) zadnje Barodovo naročilo (I, št. 34 I, vv. 20—3): »Z brinjam me pokad, Z vejam me zagrad. De me ne bojo tič kljuval, Le-ti černi tič uranov!« takole popravil (I, št. 34 II, vv. 20—3): Dobro z brinjem me pokadi, Terdno z vejami me zagradi. De ne bodo odkopali, Vranov tiči, me kljuvali!« Zapisovalčeva pristna 22. vrstica je sama zase popolnoma umljiva, je torej motivna celota, kakor je celota melodijski motiv; Prešernova (?) vnslica, glede mere in rim »poboljšana«, pa potrebuje dopolnila iz sledeče vrstice (ptiči, me), sama zase in iz prejšnjega je neumljiva, za pevsko deklamacijo neprimerna; vsebinsko-sintaktično je izkvarjena. Ta pevska organizacija kitic, kitičnih odstavkov in vsake posamezne vrstice se nam zdi, če pesem pojemo ali beremo, tako samo po sebi umljiva, tako pre- prosta in naravna, da njene umetnosti niti ne opazimo, in vendar je to narodni pesmi največja odlika, velika umetnost. Tista umetnost, ki lahko pokrije vse po- manjkljivosti glede »mere« in rim. Lovrenčičeve pesmi niso tako do podirobnosti pevsko urejene. Ali so rc- frenske kitice drugačne po meri kakor druge kitice (I, 1. 4), ali so kitice (zaradi dolgih podredij) notranje tako različno zgrajene, da bi melodijska pavza pri kakršnem koli napevu raztrgala v toliko in toliko' kiticah stavke na dvoje (I, 2. 3), ali se pesmi (iz istega vzroka) sploh ne dado razdeliti v kakršne koli me- lodijske enote, niti v rimane dvojice (II, 1—4); če pa so kitice vsaj kot celota res kitice (III, 1—4), onemogočujejo petje in pevsko recitacijo prestopi in vrstice, ki same zase ali iz prejšnjega niso umljive, ampak potrebujejo nujnega dopolnila iz sledeče vrstice ali vrstic. To tudi skoraj v \"seh drugih pesmih, samo ena pe- sem je brez take peti pesmi neprimerne svoboščine (II, 3 Nova znamenja). Naj pokaže to le nekaj zgledov, ki bi se z malenkolstno premembo spremenili v pevno obliko: , Lovrenčič: (30) in Uršiko prijeli so, v Gorico jo odvedli so in je(!), da zopet ne bi ušla, v najhujšo ječo morala. (30) še noge sq ji v trlico privili kar se da tesno. (44) Prišla je vprašat lepa hči slikarja, če še kaj želi... Po narodno: in Uršiko prijeli so, v Gorico odpeljali jo, in da bi spet jim ne ušla, v najhujšo je ječo morala. privili .so ji v trlico še noge kar se da tesno. Prišla je vprašat lepa hči, če si slikar še kaj želi .. . (45) Lajer je na mizo narisal podobo krčmarjevo in njegove hčere, »in nič bilo ni več hudo«): Z brežanko in še z bankovci plačala oče sta in hči obraz na mizo slikani . .. Obraz na mizo slikani plačala oče sta in hči z brežanko in še z bankovci. , . (52) Marija, ki že nekaj let na Brezjah te časti naš svet, poslušaj, kaj te prosim vnet... Marija, ki casti nas svet na Brezjah te že nekaj let, poslušaj, kaj te prosim vnet. (57) (Slikar Layer zagleda mošenjskega župnika Urbana in ga pokliče): Ki ga dohitel, sred poti gospod iz Mosen j obstoji... Gospod iz Mošenj obstoji in ga počaka sred poti. Ob drugih mestih bi bilo truda seveda več. Slovstvo 143 Takšne, kakršne so Lovrenčičeve pesmi o Treh božjih potih, niso zamišljene za petje, tudi ne za pobožno pevsko recitacijo, ampak za branje. Škoda: ta in ona pesem, zlasti o Sveti gori, bi bila lahko lepa romarska pesem. Kot prijetno, spodbudno branje pa knjižico lahko toplo priporočamo. /y^^j Grafenauer A. M. Slomšek, Blaže in Nežica. Priredil dr. Vinko Brumen. Izdala Družba sv. Mohorja v Ljubljani 1943. (Cvetje iz domačih in tujih logov št. 18.) Strani 142. Za stoletnico izida najpomembnejše Slomškove ljudsko vzgojne knjige, Blaže in Nežica v nedeljski šoli, je oskrbel dr. V. Brumen 4. izdajo, ki pa ni ponatis prve, ampak le izbor najvažnejšega besedila, kajti velik del Slomškovega teksta je v teku stoletja izgubil skoro vsako aktualnost. Ta izdaja nosi pečat poljudno znan- stvene publikacije in ima namen, da Slomškovo delo čimbolj približa sodobni šoli. Kakor vidimo po primerjanju izbora z izvirnikom, je prireditelj ohranil vse tiste oddelke, ki ponazarjajo Slomškova vzgojna sredstva in učno metodo ter nje- gove nazore o šoli in življenju; poleg tega je pridržal še nekaj primerov, ki so značilni za kulturno zgodovinske razmere našega človeka pred 1848, črtal pa je neznačilna poglavja (pouk nemščine, računske načine, slovnico, obrazce za pisma in listine), nekatera je skrčil. Prevladoval je torej pedagoški vidik in v tem po- gledu je prireditelju delo uspelo. S kulturno zgodovinske strani, prav posebej še z narodopisne, pa pričujoči izbor ne ustreza v pričakovani meri sodobnim zahtevam. Pri krajšanju je namreč izpadla dobra polovica narodopisnega blaga. Sloven.ski šoli bi bilo go- tovo le v prid, če bi sprejel prireditelj v besedilo svojega izbora celotna poglavja, kakor so n. pr.: pustne šege in krive vere (v 3. izdaji na str. 47—49), cerkveni obredi na cvetno nedeljo (zvezki ali butare na str. 88—89), blagoslovitev ognja in jedil za veliko noč (97—99), lepa nedelja na Telovo (145—146), kmetska smrt in poikop (243—250) in dr. V.sa ta poglavja so važen Slomškov doprinos za pozna- vanje življenja, mišljenja in čustvovanja našega človeka pred sto leti, pa tudi verna podoba njegovih šeg in navad, o katerih nikakor ne moremo soditi, da bi bila za sloven.skega človeka neznačilna. Iz ostalega bogatega etnografskega gradiva, ki v lepih slikah podaja takratne ljudske navade in razvade, praznoverje in vraže, o žganjarstvu, o vojaščini in ti- hotapstvu, in ki jih tudi naš okrnjieni izbor prinaša, naj posebno opozorim: na božične praznike in postavljanje jaslic ali kakor pravijo paradiža; na vaške go- .stije; na Kurenta; kako. na Jurjevo na starem gradu denarji cveto in kako jih je šel kopat kmet Belk skupno s ci,ganom, ki ga je prav po cigansko ociganil; na raz- laganje nebesnih prikazni in zavračanje različnih praznih ver vanje (odprto nebo, ponočne luči, zvezdni utrinek, zvezda repatica, nebesna znamenja, vladajoči pla- net, rimska cesta),; na zarotitev hudobnega duha, na vero v prazne strahove ter na zanimivo poglavje o čarah ali copernijah itd. Če izvzamemo nekatere čisto Slomškove opise prizorov, kakor zaključek šol- skega leta, ki ga je posnel po resničnem zaključku v Šipitaliču 1836, poljubljanje rok ali jokanje (celo na naboru), nam pisec Blažeta in Nežice podaja kot nepo- sredna priča dobro sliko takratnih razmer med našim ljudstvom. Pregovorov ne nahajamo. Vremenska ljudska prerokova- nja o vplivu me.seca na kmetsko delo so na kratko omenjena. Slovensko na- rodno pesem Slomšek prezira; od starih cerkvenih pesmi navaja le eno bo- žično (Eno dete je rojeno), vse ostale razmeroma številne pesmi pa so ali mlajše cerkvene ali pa umetne moralizujoče, vzete iz Ahacljevega in Slomškovega priza- devanja, da bi se z njimi nadomestile zabranjene in pohujšljive narodne popevke. Iz materialne kulture nahajamo veliko manj gradiva kalkor iz duhovne. Predvsem pa je treba omeniti, da je Slomšek eden izmed tistih naših redkih pis- cev, ki pozna in omenja dimnico (Brumen 57, v 3. izdaji 62 in 68), našo sedaj skoro docela izginulo narodno starino. Slomškov jezik je nenadomestljiva slika ljudskega jezika njegove rodne šta- jerske zemlje iz tistega časa, ko so se šele začeli postavljati temelji kasnejšemu vse- sloven.skemu knjižnemu jeziku, ki je bil tudi Slomšku končni cilj, a h kateremu 146 Slovstvo -k- kakor mežikati iz mižati. — Pri opozorilu na Matjaževo ime Korvin (lat. cor- vinus = krokarček) se spomnimo na Ižanca Andreja Korvina, ki je postal 1606 duhovnik in polatinil po tedanji humanistični šegi svoj izvirni slovenski priimek v Andreas Corvinus (IMK IV, 151). V naši onomastiki imamo bogato skupino priimkov, ki so nastali iz imen živali (kakih 200), o čemer pripravlja podpisani posebno razpravo. Erjavčevi spisi niso torej zanimivi le za leposlovca, jezikoslovca in vzgoji- telja, marveč tudi za narodopisca, ki ne more iti preko njegovih donosov, četudi so drobni in raztreseni. Tudi učitelj v šoli jih ne more prezreti, ^^„^j^^^ Bunc Jos. WeBter, Iz domovine in tujine. Izbrani planinski in popotni spisi. Ljub- ljana 1944. Založilo Slovensko planinsko društvo. Pod gornjim naslovom je izdal znani šolnik J. Wester izbor svojih planin- skih in popotnih spisov, ki so bili povečini objavljeni v Planinskem vestniku, le nekateri v Ljubljanskem zvonu (ti so starejšega datuma). Avtor popisuje v njih svoje izlete širom naše domovine, nekaj malega je popisov iz hrvatskih in dalma- tinskih planin ter iz Švicarskih Alp, knjigo pa zaključuje dnevnik njegovega biva- nja v Albaniji med prejšnjo svetovno vojno, pod naslovom Med Skjaptri. Pretežni del knjige govori o izletih ipo slovenskih gorah in hribih kot so Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske planine, Polhograjski Dolomiti, zasav.sko, no- tranjsko ter belokranjsko višavje, pa tudi lagodnejša pota so upoštevana. V teh spisih se izraža mnogo značilnosti in odlik njihovega avtorja, na prvem mestu njegova vroča ljubezen do domovine in domače kulture, dalje živo iprirodno čuv- stvo, velika omikanost in erudicija, ki prevevata vse njegovo izletovanje, hkratu pa zlasti stremljenje, navajati z živim vzgledom, kako je potovati radi česar de- lujejo njegovi spisi nele poučno, temveč tudi zares vzgojno. Po vseh teh potezah se Wester uvršča med naše potopisce - klasike kakršni so bili oba Tuška, Levstik, Jurčič, Mencinger, S. Robič in drugi, ter nadaljuje njihovo tradicijo, s pristavkom, da je način njegovega potovanja v izsledkih narodnega in kulturnega življenja neikoliko manj pionirski od Tuškovega ali Levstikovega, zato pa Wester tembolj posreduje omiikanemu turistu neobhodno potrebno znanje in metode potovanja drugim, je bolj pedagoški. Prav k takemu načinu je navajal svoje dijake pokojni prof. dr. Jože Debevc. ki je bil enalko »humanističen« popotnik kot Wester. Vse te prednosti so se v nekaterih spisih močno uveljavile in srečno združile in za- nimivo je, da rajši pri »malih tisočakih« kot pa pri velikih. Med najboljše take prispevke spadajo izleti na Slivnico, na Mirno goro, na Kum — ta in ;pa izlet na Boč služita lahko za vzor kratke monografije — bogat je izlet na Kokovnico ali Kriško goro, izmed velikanov je pa pač najbolje podan Mangart, dočim izleti na druge vršace manj zadovoljujejo. Xa enak način kot starejši ipotopisi prispeva tudi W. to in ono zanimivost k našemu narodopisju, seveda bolj v obliki bežne opombe, kot izčrpnega stvar- nega podatka. Za vas Nomenj omenja zaostalost in konservativnost življenja, kar je gotovo važna opomba glede na sosedne naselbine v obeh Bohinjskih dolinah, ki so se že povsem modernizirale (str. 14). Lstotam omenja, da na Koprivniku znani mlin na veter ob ča.su njegovega izleta ni več obratoval. Dalje je govor o cedrah na Gorjušah (13), o nabiranju brusnic na Ratitovcu (16), o mlinu kmeta Matevža pod Blegošem na vodni pogon, ki mu žene tudi poljedelske stroje (20), o klesanju mlinskih kamnov v Tržiču (47), o planinah okrog Storžiča (174 .sL), nadalje omenja Valvasorjevo navedbo o škorpijonih po Tržiških planinah (176), M je ob Valvasorjevem času gotovo veljala, saj je škorpijon tam še danes pogosta žival, na kratko navaja bohinjsko sirarstvo (188), »basanje« goveda s planin v Bohinju (190) itd. Vse to so sicer drobci, toda drobci, ki lahko postanejo v do- ločenih primerih zelo dragoceni. Zato bi si jih etnograf želel čim več, a ne samo to, tudi da bi jih bili nadomestili izčrpni stvarni popisi in da bi se sploh potopisci za te stvari nekoliko bolj zanimali, bi bilo dobro. Nekaj takega blaga je W. zabeležil tudi v svojem albanskem dnevniku (279: Kako .\lbanci de- lajo kruh, 286: o kmetovanju Arbanasov, 295: o indoevropskem izvoru), vendar Slovstvo 147 10* glede na edinstveno etnografsko in starinoslovsiko bogastvo te dežele je njegovo razmerje do nje, čeprav razumemo nerazpoloženje, ki ga povzroča vojaška suknja, površno in krivično. K stvarnim izvajanjem bi bilo tu in tam pristaviti kako opombo, (dede ime- noslovja ni prav, da pisatelj spreminja v pregoreči potrebi po novotvorbah stara imena, n. pr. Savinjske Alpe v Savinjke (str. 182), Radovino v Radovinsko dolino (str. 194) in pod. Nomenklatura planin v Kriški gori .se mi ne zdi popolnoma pre- pričevalna in zanesljiva. Na Bašeljskem Gradišču ni cerkvice sv. Lovrenca (str. 172); kraj, kjer stoji cerkev, je Sv. Lovrenc nad Bašljem, Gradišče pa je samo- stojna, kakih 20 minut odtod v masiv Storžiča zarinjena glava. To Gradišče je arheološko najdišče. Nemško ime Privatkogel (str. 81) je gotovo dobro ohranilo slovensko ledinsko ime, ki se je najbrž glasilo Privod (dial. Privat), to je kraj, kamor so gonili drobnico napajat, jo privajali k vodi. H. Turna (Imenoslovje Ju- lijskih Alp, 1929, str. 31) ravno tako navaja kot pravo ime Prihod, Privatkogel pa kot spačenko (ibd. op. 13). S stališča planšarske prakse nima beseda prihod onega pomena kot privod (v bližini je hudournik), zato bi bilo pravo ime kraja treba natančno v lokalni izgovarjavi ugotoviti in določiti. Wester piše lep, korekten jezik. Značilno zanj je, da rad uvaja nove izraze in sam nove tvori. Mnogi izmed njih so zelo lepi. Izmed nekaterih novo upeljanih pa bi opustil rabo besede vrhunski v pomenu vrh (vrhunski cilj — odmor, — načrt), ker zveni nelepo, dalje prominenten vrh, ker te žurnalistične fraze niti za osebe ni priporočati; »vrhovi se čredijo« tudi ni lepo povedano, izraz je nastal v planšarskem jeziku in ima povsem določen pomen. Ugaja mi pisava soince ; W. ima zanjo gotovo svoje utemeljene razloge. Sem in tja motijo čtivo preobilna izkazovanja družahne in galantne pozornosti, kar naj bi avtor v pri- hodnje popolnoma opustil. Knjigo, ki je posvečena lepotam naše domovine, priporočamo še posebej zaradi njenega humanističnega nastrojenja in v želji, da bi pobudila mnogo po- topisov, ki bi nam domovino prikazovali s stilom klasičnega potopisa Narodo- pisca bodo taka dela vselej zanimala in ga morajo. Knjigo krase številni na umetniškem papirju tiskani fotografski posnetki gora in krajev, izvršeni od pri- znanih strokovnjakov. p Ložar Ljubo Babic, Boja i sklad. Prilozi za upoznavanje hrvatskog seljačkog umieća, Liepa naša domovina knj. 5. Izd. Hrv. izdavačkog bibliografsikog zavoda. Zagreb 1943. 47 str. besedila z 12 risbami in 14 barvastih tabel. Znani hrvatski slikar in umetnostni zgodovinar Ljubo Babic je izdal pod značilnim naslovom »Barva in harmonija« vse pozornosti vreden prispevek k študiju hrvatske narodne noše kot ljudskoumetnostne ustvaritve. Narodna noša je Babicu kakor A. Riegln drugim umetnostnim pojavom enakovreden izraz umetno.stnega hotenja in tako pojmovana nič »drugega kalkor z linijo, obliko in barvo izraženo in fiksirano čustvovanje«. Narodno nošo pa je treba pojmo- vati kot plastično, na živem telesu uveljavljeno umetniško dejstvo. Noša lahko plastični izraz telesa posebej poudarja, s tem da se mu pokori, lahko pa mu je prav nasprotna in ga zakriva ter se izraža z lastnimi težnjami. To velja predvsem za primitivne noše in v polni meri tudi za hrvatsko. Vendar je tudi v teh primerih nošo mogoče pravilno razumeti samo v njeni plastični resničnosti v zvezi z živim telesom in ne samo v njeni plo.skoviti, neživljenjski prikazanosti v etnografskih zbirkah in pod. Le plastično, iz kretenj živega telesa svoj smisel zajemajoče pojmovana narodna noša bo pravilno razumljena tudi po svojem barvastem in ornamentalnem izrazu. Druga važna ugotovitev glede narodne noše je, da ni nekaj stalnega, ampak da se tudi pri nji v teku časa spreminja likovna vsebina linij, oblik in barv, ohranjuje pa se način, kako se po teh linijah, oblikah in barvah uveljavlja njen izraz. Narodna noša ima torej tudi svojo razvojno zgodovino. Babic se je v svoji študiji lotil hrvatske narodne noše kot slikar, ki ga zanima predvsem njen barvno likovni svet. Njegov namen je bil ugotoviti s 148 Slovstvo pomočjo barvnih skal, posnetih po raznih tipih hrvatske narodne noše, zakone posebne barvne harmonije, ki je značilna za njen izraz. S pomočjo teh .Skal či- tamo kakor s pomočjo kakega ključa posebno likovno harmonijo narodne noše in se nam dozdevno kaotični in slučajni kompleks narodnih noš pokaže kot izraz dosledno uveljavljenega reda, enotnega duha in umetnostnega hotenja. V treh poglavjih, ki obravnavajo hrvatsko narodno nošo kot barvno likovni izraz, zajet v prostoru njene zemljepisne razširjenosti, v času njenega zgodovin- skega trajanja in v duhu tvornosti njenega nosilca, hrvatskega ljudstva, je Babic strnil svoja zanimiva opazovanja v nazoren, zgledno ilustriran prikaz umetnost- nega sveta hrvatske narodne noše. Xa podlagi omenjenih barvnih skal je mogoče ugotoviti troje velikih pasov hrvatske narodne noše, jadranskega, srednjega in medrečnega ali panonskega. Značilnosti enega ipasu prehajajo v neštevilnih variantah v drugi pas. Periferni deli celotnega etnograf.skega ozemlja pa kažejo na podoben način izražene zu- nanje vplive,- Tako kaže barvna harmonija jadranskega pasu značilnosti barv- nega sklada, ki ga opazujemo na vseh severnih obrežjih Sredozemskega morja od Dalmacije do Španske; v severnem ipasu pa je ta harmonija sorodna oni osta- lega Podonavja. Meja napram slovenskim narodnim nošam je v splošnem prav določna, čeprav se kažejo tuji vplivi tudi na tej strani, posebno pa hrvatska noša učinkuje preko Kolpe. Vzhodna periferija pa kaže odločne orientaLske vplive, ki so seve najmočnejši v Bosni in Hercegovini. V jedru celotnega ozemlja se prav tako jasno izraža prostor, kjer so ti periferni vplivi najslabši in ga smemo smatrati za najbolj hrvatsko čistega. Posledica teh ugotovitev je, da bujna pisanost in toliko hvaljena deikorativnost ni glavni znak hrvatske narodne noše; njena posebnost je bolj v enostavnosti kakor v polihroimiji. Ponekod je obleka tega osrednjega dela popolnoma abromatska, bela ali rumenikastosiva. kakršna je pač naravna barva grobega kmetskega mateHala. Taka noša učinkuje predvsem s svojo plastiko in dosega pogosto svojevrstno monumentalnost. Ahro- malska bela noša je na velikem delu celotnega ozemlja tudi delovna noša. Na- ravno je, da je ta enostavna noša starejša in prvotnejša od okrašene. Predstavlja namreč podlago, na kateri so dodajali barvo in jo razvijali od enostavne oblike k vedno bogatejši. Tej stopnji ustrezajo tudi razne noše središča in njegove bližine. Glede časovnega obse.sa te posebne vrste umetnostne kulture po Babicu lahko rečemo, da se je njen razvoj začel pri čisti in enostavni ahromatiki in se izpopolnjeval preko enostavnih barv do popolne polihromije, v kateri se je izživela menjavajoč se vsa hromatična skala. Logično se je razvoj harmonije začel od začetne ahromatične .skale z eno primarno barvo v stalnih razmerjih; sledili sta dve primarni barvi z dodatkom sekundarnih in terciarnih barv kot troglasje in četveroglasje v stalnih razmerjih. Nekdanja polihromnost narodne noše je bila nedvomno v celoti in posameznostih bolj harmonična in okusna kakor je današnja. Kadar oslabi notranja pogojenost medsebojnih razmerij, ko narodna noša dobi samo zunanji okrasni namen, ko preneha biti del narodnih šeg kar se pravi, da preneha biti izraz ljudskega duhovnega stanja, se razmerje barv zamaje in se pojavi neokusen izbor. Na tej stopnji razvoja se meša v nošo vedno več navadne evropske uniforme; to povzroči prehod v brezbarvno, ahromatsko stanje, ki pa ni več začetno, temveč končno .stanje, ko se noša spreminja v mestno; ohranjuje se samo še kaka majhna šara na srajci, drugo pa je brez- barvno, sivo ali črno. Izvrši se prehod v splošno, kupljeno mestno uniformo podobno pri moški kakor pri ženski noši. V večini primerov pa nastane pred končno zmago mestne noše prehodna stopnja, ki je največkrat neokusno pisana. Ko kmetice prehajajo v novo nošo, se tudi pri tej še nagibljejo k jarkim barvam. Čuti se, da je ljubezen za barvo ostala, minula pa je njena prejšnja notranja nujnost in ž njo tudi harmonija. V zadnjem poglavju zaključuje Babic glede barve in njene harmonije v hrvat- ski narodni noši, da ni dvoma, da vlada v vsem njenem najrazličnejšem ča- sovnem in zemljepisnem obsegu isti duh. Brez ozira na simboliko barv uporablja hrvatski ljudsiki likovni izraz v.so hromatsko skalo primarnih, sekundarnih in Slovstvo 149 terciarnih barv. Posebnost tega likovnega izraza pa ni toliko v medsebojnih raz- merjih hromatske skale, kolikor v razmerju hromatske skale do ahromatske (črne in bele). Med tema dvema nasprotjema žive hrvatske barve, predvsem- značilna rdeča; njihova harmonija je originalna po tem, v kaikšnem kvantitet- nem in kvalitetnem razmerju so do beline in črnine. Harmoniziranje ahro- matskih barv s primarnimi tvori najlepše in najznačilnejše izraze. Glede sekun- darnih barv .se lahko reče, da ima hrvatska no.ša raje tople barve; čLste in jasne modre in zelene ter hladne barve pa porablja le v najmanjših količinah. V no- beni drugi narodni noši pa ni toliko in takih harmonizacij terciarnih barv kakor v hrvatski. Posebno likovno hotenje je rodilo v hrvatsiki narodni noši tako bujno in slikovito svojevr.stno ustvaritev, kakršna je tudi pri individualni umetnosti redka. Splošna pravila harmonizacije barv, kakor so jih postavili Field, Ovven Jones in drugi, se v celoti ne dajo porabiti pri določitvi hrvatskega ljud.sko umetnostnega izraza; to pa ne mogoče radi tega, ker bi bil preveč primitiven, temveč zato, ker se v hrvatskih barvnih sestavih izraža drugačno umetnostno hotenje. Ob zaključku svoje študije poudarja Babic umetno,stno zgodovinsko dejstvo, da prav barva in njena harmonija odkriva mogoče bolj kakor katera koli druga likovna sestavina o.sebno umetnostno hotenje. Italijani, Spanci, Nizozemci in Francozi n. pr. so ustvarjali raznovrstne svoje izraze skozi stoletja skoraj z i.stimi skladnimi barvami. V.selej so trajne konstante v barvni harmoniji vztra- jale, dokler je bil njihov izraz živ. Kar velja za individualno umetnost kulturno naprednejših .stopenj, velja tem bolj za kolektivno tvornost ljudske umetnosti kakor jo predstavlja narodna noša. Babičeva študija o toarvni harmoniji hrvatske narodne noše je vse pozor- nosti vreden prispevek k študiju umetnostne tvornosti splošno in k poglobitvi ocenjevanja etnografskega gradiva posebej. Velika njena prednost so v barvi izvršeni posnetki narodnih noš, ki jih je izvršil umetnik - slikar s polnim raz- umevanjem za izraz posebnega sveta, ki ga predstavlja narodna noša. p^, ^^^jg Misijonar Jernej Mozgan. Življenjepis. Priredil Fr. Kotnik. Mohorjeva knjiž- nica 119. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. 1943/XX1. L. 1823. je bil rojen v Koprivni, župn. Železna Kapla na Kor., Jernej Mozgan, kasnejši mi.sijonar, ki je v mladosti pasel doma ovčice, nato obiskoval nedeljsko šolo v Železni Kapli, od tod šel v tretji razred v Dobrlo ves, odšel 1.1840. v Karlo- vce v gimnazijo (1840—1845), kjer je dovršil 6 razredov, dočim je 7. in 8. (te- danjo logiko in fiziko) dovršil v Ljubljani 1.1847;., nato je stopil v celovško bo- goslovje, kjer ga je kot gojenca tretjega letnika 1. 1850. posvetil škof Slomšek. Četrti letnik je Mozgan študiral v Sent Andražu v Labotski dolini in tedaj se je odločil za misijonski poklic. L. 1851. je vzel Knoblehar poleg drugih slovenskih duhovnikov s seboj v Afriko tudi Mozgana. Pot je vedla slovenske misijonarje po reki Nil navzgor. 27. decembra 1851 so dosegli Hartum. Tu so dalje časa ostali. Konec novembra 1852 so to mesto za- pustili ter odšli po Belem Nilu proti Gondokoru. Spotoma so se ustavljali pri plemenih Si luk, Dinka ter Xuer, vendar le toliko, kolikor je bilo v neposrednem območju Bele reke. Začetkom januarja 1853 so dosegli Gondokor, kjer sta Knoblehar in Mozgan med plemenom Bari ustanovila misijonsko po- stajo; tu se začenja Mozganovo misijonsko delo. Vendar delo ni bilo uspešno in čez dve leti, 1. 1854., si je Mozgan za kraj svojega delovanja izbral pleme K i k , od Gondokora nekoliko proti severu, ter tam postavil misijon.sko postajo, ki jo je imenoval Sv. Križ. Tu je 1. 1858. umrl. Kotnik je življenj.sko pot tega moža prikazal s pomočjo maloštevilnih virov, ki so za to na razpolago, predvsem pisem raznih misijonarjev, objavljenih v Zgodnji Danici, med katerimi so pa Mozganova zelo redka. Vendar tista, ki jih je napisal, razodevajo inteligentnega, .stvarnega in ostrega opazovalca narave ter ljudstva (prim. opis vožnje po Nilu navzgor str. 17 sl.) in velika škoda je, da je stalno bolehanje, povzročeno od silnih naporov in nevarnosti, zoper katere 150 Slovstvo niso imeli tedanji misijonarji ob Nilu nobenega leka in obrambe, tako kmalu prekinilo njegovo življenjsko pot. Mozgan si je za uspešen razvoj misijona pri Sv. Križu močno prizadeval, da bi spoznal svoje sosede in njihove šege, morda po svojem lastnem spoznanju, morda pod Knobleharjevim vplivom. To spoznanje je bilo gotovo pravilno. Zato bi bilo treba preiskati, če se ne nahajajo kje tudi kake Mozganove beležke o življenju in kulturi plemen, med katerimi je bival, ali v Knobleharjevem gradivu ali celo kje posebej. Prireditelj bi bil dobro storil, če bi bil v celoti objavil vsa znana Mozganova pisma, ali v originalni ali v moderni pisavi, bi bilo vseeno. Pregledno je raz- členil Mozganovo misijonsko pot. Tudi poglavje o Knobleharjevih in Mozganovih zvezah z raziskovalci notranje Afrike je knjižici v prid. Bolj pa bi bil moral ločiti to, kar je za Mozganovo življenje in delo izvedel iz pisem njegovih sodelavcev. A tudi tako nam je dobro predstavil doslej malo znanega misijonarja. Omeniti je, da je stil teh misijonskih pisem ponekod po svoji stvarnosti resnično mo- numentalen. /j_ Ložar Dr. Franc Jaklič, Apwstolski piovikar Ignacij Knoblehar in njegovi misijonski sodelavci v Osrednji Afriki. V Ljubljani 1943. Založila Ljudska knjigarna. Pričujoče delo je obsežna biografija o našem največjem afriškem misijo- narju Ignaciju Knobleharju, sestavljena s pomočjo številnih virov, s katerimi se starejši spisi o tem možu niso še mogli okoriščati. Pisatelj prikazuje najprej mla- doistno dobo kasnejšega misijonarskega organizatorja ter njegovo pripravo za ta poklic. V 3. poglavju nam predočuje pokrajino, v kateri je Knoblehar s svojimi sodelavci deloval, to je vzhodni Sudan, navajajoč glavne zemljepisne in narodo- pisne podatke. Potem sledi popis Knobleharjevega misijonskega dela: prihod v Hartum (str. 65), njegovo prvo potovanje po Belem Nilu (str. 81), njegov povratek v Evropo (str. 104), začetek misijonskega dela v Hartumu (str. 138), popis postaje v Gondokoru (str. 160) in njegovih sodelavcev (str. 176), popis usta- novitve misijona Sv. Križ (str. 199), pri kateri je udeležen Jernej Mozgan, zadnja leta Knobleharjevega življenja in dela, kjer obravnava pisatelj tudi zamotano vprašanje Knobleharjeve zapuščine in njegovih znanstvenih zapiskov (str. 310 si.), v sklepnih dveh poglavjih pa je prikazano sudansko misijonstvo po Knob- leharjevi smrti v dobi do Mahdija (str. 321) in po njem (str. 360). Knjigi je pridejana .skica Sudana, na posebnem papirju pa je več reprodukcij misijonskih osebnosti ter geografskih, narodopisnih in kulturnih znamenito.sti dežele. Knjiga je v prvi vr.sti posvečena Knobleharjevemu misijonskemu delu ter njegovim ožjim sodelavcem in je gotovo doslej najpopolnejša monografija o tem predmetu, v katero je avtor vložil mnogo ljubezni in truda. Vendar razen za svoj misijon.ski poklic se je Knoblehar intenzivno zanimal tudi za prirodo novih pokrajin ter za življenje in kulturo ljudstev, med katerimi je razširjal krščanstvo. Na tem področju si je nabral toliko izkustva in znanja, da so se najznamenitejši raziskovalci tujih kontinentov in primitivnih ljudstev na svojih ekspedicijah v .\friki stalno obračali do njega po nasvete in da so ga tudi visoko cenili. Knob- leharjeva natančnost in njegovo ostro opazovanje sta bila poroštvo za to, da so imeli njegovi nasveti in navodila veliko vrednost. Alfred Brehm, znani živalo- slovec, je o Knobleharju 1.1855. takole sodil: »Duša misijona je bil slavno znani Ignacij Knoblehar iz Ljubljane. Pozneje sem imel priliko, občudovati tega moža. Bil je prav tako ljubezniv kakor učen, neutrudljiv pri svojem delu, vesel v obče- vanju s sopotniki, skromen in plemenit. Razen naloge, ki so mu jo poverili pred- stojniki, si je prizadeval le za to, kako bi svoje dolgo potovanje znanstveno izkoristil, ne oziraje se na dobiček. Pisal je zares izvrsten znanstveni dnevnik. Njegova vztrajnost je bila podobna njegovim drugim lastnostim: bila je veli- kanska« (str. 103). Če imamo to sodbo pred očmi, kateri se pridružujejo druge podobne, potem je treba resnično obžalovati, da je vprašanje Knobleharjeve za- puščine tako zamotano in da zlasti ni znano, kje se nahaja njegov znameniti dnevnik. Da je moral biti ta rokopis znanstveno zelo dragocen, dokazujejo šte- vilne izvrstne opombe in izvajanja o prirodi ter o življenju in kulturi sudanskih Slovstvo 151 primitivcev, katera se nahajajo v Knobleharjevih pismih in ki jih objavlja tudi i Jaklič v svojem delu. Teh mest ni mogoče podrobno navajati, ker jih je preveč, : poudariti je le, da razodevajo darovitega opazovalca, ki je s finim čutom spo- j znaval povsod bistvo. Kdor se zanima za etnografijo Vzhodne Afrike, mora vse- i kakor prečitati to delo. : Glede sestave knjige same je podčrtati ljubezen in pridno.st s katero je pi- I satelj gradivo zbral. Velika pomanjkljivost oiziroma neupoštevanje osnovnih mo- j nografičnih zahtev je pa, da ni v knjigi v prvem poglavju zbral vsega, kar je, Knoblehar sam napisal in zapisal o pokrajinah in kulturah, kjer je misijonaril, 1 za kar bi bil avtor lahko dobil prostora v 3. poglavju, o katerem ni razvidno, ' koliko je sestavljeno po geograf.skih priročnikih, koliko pa po zapiskih misi- j jonarjev, odnosno bi bil lahko črtal besedilo na številnih drugih mestih knjige. : Delu bi bil tudi nujno potreben register iimein, krajev in stvari. Mnenja sem, . da je slovenski životopisec Knobleharja, ki se dotika njegovega raziskovalskega j dela, to dolžan storiti možu vpričo povsem nezaslužene usode, ki je njegovo ■ duševno zapuščino doletela kljub nedvomnim izjavam znamenitih raziskovalcev' o njeni vrednosti, neglede na to pa bi sodobnejša zasnova v mnogočem zvišala ■ vrednost te sicer skrbno sestavljene knjige. /j. Ložar • Zdenko Vinski: Die südslavische Großfamilie in ihrer Beziehung zum asiatischen Grcßraum. Zagreb 1938. \ Spis je skrajšana izdaja avtorjeve disertacije o istem predmetu pri profesorju ; \V. Koppersu. Izšel je (založba ni imenovana) najbrž v samozaložbi. Obdelava; pojav veledružine pri Južnih Slovanih, ono, kar se navadno imenuje zadruga i (pa ima tudi druga imena). V prvem ali etnografskem delu obravnava bistvo: zadruge in njenih posameznih elementov pri Hrvatih, Srbih in Bolgarih, v do-; datku k temu delu pa pregled teorij. V drugem ali kulturnozgodovinskem delu : obravnava zadrugo kot historični pojav pri Slovanih, pri Indogermanih (Indo-: evropejcih), Irancih in azijskih Indih, Turko-Mongolih in Tunguzih ter pri Ugro- : fincih. V zaključnem poglavju so zbrana dognanja in zaključki. ! Zasluga tega dela je, da se je lotilo obravnavanja znamenite južnoslovanske ; zadruge z etnološkega stališča. Pri tem se avtor opira na kulturnohistorično ■ šolo oziroma metodo, kakor jo zastopata v svojih delih P. W. Schmidt in P. W. J Koppers (zadnji je njegov učitelj). S tega vidika je zbral v delu, zlasti v prvem: poglavju, elemente enotne etnološke vredno.sti oz. značaja in nudi tako priročen ; pregled zadruge in njenih sestavin. Spremlja ga precej obilna literatura. i Delo samo je sicer zelo zgoščeno in vsebuje več ali manj le dej.stva. Najbrži je v tem pogledu disertacija drugačna ter nudi boljši vpogled v posamezne etnp- i loške enote in probleme ter tudi v primerjavo, ki jo v tem spisu pogrešamo, i V.sekakor bi bil avtor tudi tu bolje storil, če bi bil vsakega izmed omenjenih i južnoslovanskih narodov obdelal zase (Slovence je sploh izpu.stil iz precej ne-; razumljivih razlogov, saj nismo brez tozadevne literature), pa tudi vsak elementi naj bi bil obdelal individualno. Pretežno oporišče dela mu daje literatura, sledov i dela na terenu ni. To je posebno očitno pri drugem poglavju, t. j. kulturnozgodo-1 vinskem. Tu podaja preglede podobnih oz. istih socialnih oblik pri posameznih \ etničnih skupinah ali krogih in se torej poslužuje deduktivne metode, dočim j bi si želeli induktivne, ker bi tako postala jasna pot, po kateri je avtor prišel i do .sklepnih dognanj. Zaradi drugega dela nastaja vtis, da je vse raziskavanje zgrajeno na nekaki primerjalni tipologiji, nikakor pa ne na historični metodi. Če je mišljena pod lokalno interpretacijo (str. 98) stara evolucionistična šola v nasprotju z zgodovinsko, je avtorjevo naziranje, da ima historična metoda pred- nost, upravičeno; če bi pa kdo mislil, da kulturnohistorična etnologija more) obstajati brez neposrednega raziskavanja in študija virov, konkretnih in lokalnih : pojavov, bi to dokazovalo, da je ni dobro razmejil od tipologične. j /?. Ložar \ 152 Slovstvo Dr. Zdenko Vinski: Uz problematiku starog Irana i Kavkaza s osvrtom na po- drijetlo Anta in Bijelih Hrvata. Zagreb 1940. V tej brošuri obravnava avtor celokupno področje (problemov, ki so zvezani z paleoetnologijo Irana in Kavkaza, posredno pa tudi s problemi južnoslovanske paleoetnologije Hrvatov. Spis spričo ogromnosti predmeta in števila strani, na katerih je predmet obdelan (18 str.), ni drugega kot referat o znan.stvenih teori- jah, zaradi tega posebno, kritično stališče do njega ni možno. Ta problematika ni en sam problem, temveč množica problemov, katere rešujejo tako lingvistiika, etnologija in orientalistika, kakor prehistorija in celo klasično starinoslovje. Zato bi bilo potrebno te poisamezne probleme razlikovati, pa tudi po strokah obdelati njih današnje .stanje oz. je tako ravnanje sploh edino znanstveno možno. .\vtor tega dejstva očividno ni zmatral za važno ter se omejuje namesto tega na obilne citate. Številni izmed njih zbujajo vtis, da niso popolnoma nujni in za- devna literatura ne čisto primerna. Obdelava konkretnih, točno omejenih pred- metnosti se tudi na podlagi tega spisa pokaže kot neobhodno potrebno dopolnilo doslej objavljenih razprav. Ložar Dr. Z. Vinski, Zagonetna kultura Uzkrsnog otoka. Zagreb 1943. V zagrebškem Etnografskem muzeju hranijo 52 cm visoko plastiko, pred- stavljajočo stilizirano moško podobo z veliko glavo, kratkimi nogami in razga- ljenimi rebri, takozvan skeletoiden idol. Ta kip, ki je vzpodbudil etnografa dr. Vinskega, da je spisal zgoraj imenovano brošuro, je iz lesa, ki ga sedaj ni več najti na otoku. Domačini izdelujejo take kipe pradedov sicer tudi še danes, toda iz drugačnega lesa in v obliki, ki umetniško daleč zaostaja za starimi. Ske- letoidni idoli so imeli nekdaj važno vlogo pri obredih, iniciacijah itd. Zdi se, da kažejo antropološke značilnosti nekdanjega avtohtonskega prebivalstva Njihov morbidni značaj je dal povod za razne hipoteze, ki se opirajo deloma na mite, ki pa kljub temu niso prepričevalne. Po teh razlagah o skeletoidnih kipih nas uvede avtor v celotno kulturo in zgodovino Velikonočnega otoka. Med drugim izvemo za zanimiv običaj, da je dobil tisti, ki se mu je posrečilo ob priliki spomladanske slavnosti polastiti se kot prvi jajca neke morske ptice (aquila fregata), naslov »človek-ptica«, postal je tabu in se je od tega trenutka posvetil slikanju človekaiptice, t. j. ptičje glave s človeškim telesom in pa velikega boga Make-Make. Živel je pri tem ločeno od drugih v posebni koči. Največji čudež otoka so povprečno 10, toda tudi do 40, 50 ton težki kameniti kipi prednikov, ki so po.stavljeni na vznožju vulkana Rano-Raraku. Visoki so do dvajset metrov. Zagonetno je, kako so mogli primitivni ljudje, s primitivnim orodjem prenašati te težke kipei iz kamnoloma na njihovo sedanje mesto. Pozornost znanstvenikov je obrnila nase hieroglifska pLsava, ki je bila v rabi na Velikonočnem otoku še v sredi preteklega stoletja. Pismeni znaki so bili urejeni tako, da je moral bralec začeti pri zadnji vrsti spodaj, potem pa obrniti leseno ploščo, na kateri so bili napisani hieroglifi, od leve na. desno, ker je bila vsaka druga vr.sta pisana narobe. Ta način pisanja se imenuje bustrophedon. Ker so bili člani vladajoče rodbine, ki so edini popolnoma razumeli vsebino teh plošč, izumrli, se je izgubil tudi ključ za čitanje teh hieroglifov. Pisava je zelo stara in njeni znaki pripa- dajo po mnenju avtorja najstarejšim oblikam hieroglifskih ideografskih znakov vsega sveta. Zanimiva brošura, ki nas na stisnjenem prostoru 17 strani na kratko infor- mira o vseh posebnostih tajinstvenega otoka, je opremljena s številnimi .slikami in z bogato bibliografijo, ki priča o izrednem zanimanju učenega sveta za pro- bleme navedenega otoka. Misel, obravnavati važne probleme etnologije v kratkih, informativnih brošurah, se mi zdi zelo posrečena in pripravna, vzbujati zani- manje širših plasti za to pri nas razmeroma še malo znano panogo znanosti. M. Honerlein Etnolog je prejel v oceno: Finžgar F. S., Makalonca. Nova zailožba v Ljubljani. 1944. Grafenauer Ivan, Bog-Daritelj, praslovansko najvišje bitje, v slovenskih kosmoloških bajkah. Pos. odtis iz Bogoslovnega vestnika 1. 1944, str. 57—97. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1945. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. 1944. Lovrenčič Joža, Tri božje poti. Ljubljana 1944. Založila Družba sv. Mohorja. Matičič Ivan, Dom v samoti. Slovenske večeTnice 96. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. 1944. Narodopisje Slovencev. S sodelovanjem f ravn. dr. A. Breznika, prof. dr. I. Grafenauerja, prof. dr. F. Kotnika, ravnatelja Brana Marolta, Borisa Orla in dr. Sergija Vilfana, priredil dr. Rajko Ložar. 1. del. Založba Klas. Ljubljana. (Znanstvena knjižnica I.) 1944. Narodopisna knjižnica (Antona Mr'kuna): Zv. 3. Ljudske pripovedke iz Dobrepolj. Zapisal Ljubic T. Ljubljana 1944. Zv. 4. Ljudska umetnost v Dobrepoljah. Likovno-estetski pogledi. Napi- sai in s slikami opremil Ljubic Tone. 1944. Sofokles, Kralj Ojdipus. Na novo prevedel Sovre Anton. Cvetje iz domačih in tujih logov. Svetovno slovstvo 2. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani 1944. Stele France, Kmečka kultura. Sodobna razmišljanja slovenskega človeka o njenih vrednotah. (Sodobna vprašanja zv. 4.) Založila Družba sv- Mohorja v Ljubljani 1944. Turnšek, dr. p. Metod, Pod vernim krovom. Ob ljudskih običajih skoz cer- kveno leto. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. Prva knjiga: Od adventa do posta. 1943. Druga knjiga: Post in VeUka noč. 1944. Vinski Zdenko, Zagonetna kultura Uzkrsnog otoka. Zagreb 1943. Wester Josip, Iz domovine in tujine. Zbrani planinski in popotni spisi. Zalo- žilo Slovensko planinsko društvo: Ljubljana 1944. Zupane Lojze, Velikan Nenasit. Belokrajinske pripovedke. Založba Muren- ček. Ljubljana 1944.