glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana 480081 ^ 1979 Nov uspeh proizvodnje lepljenih konstrukcij. Naš TOZD Tesarstvo je pokril drsališče na Bledu. Konstrukcija je razpona 52 m brez vmesnih podpor, kar je trenutno pri nas največji zgrajeni objekt z lepljeno konstrukcijo Lepljene konstrukcije osvajajo tižišče Lepljene konstrukcije so v svetu že dolgo poznani in priljubljeni način gradnje športnih, industrijskih in večnamenskih objektov. Pri nas je ta način gradnje šele pričel pridobivati na veljavi, kar je posledica intenzivnega dela na seznanjanju projektantov, kakor tudi neposrednih investitorjev in gradbincev s široko uporabnostjo in tehničnimi možnostmi teh konstrukcij. Rezultati intenzivnejše obdelave tržišča pa so že opazni v sami proizvodnji, kjer lahko že nekaj časa opažamo polno zasedenost kapacitet oziroma lahko ugotavljamo, da je nujno potrebno razmišljati in ne samo razmišljati temveč tudi nekaj ukreniti, da se bodo kapacitete povečale. Vedeti moramo, da se zadnje barikade, ki so ovirale razcvet lesenih konstrukcij podirajo, k čemur je veliko prispeval osnutek predpisov za lesene inženirske konstrukcije, ki zajemajo tudi osnovne predpise za projektiranje in izvajanje lepljenih konstrukcij. Predpisi so še posebej bili coklja pri projektiranju in s tem tudi pri širjenju lepljenih konstrukcij. Tudi požarna varnost oziroma gorljivost nosilcev ni več »bav-bav«, ki odganja investitorje in projektante od lepljenih konstrukcij. S temeljitim seznanjanjem požarnih inšpektorjev kakor tudi atesti, ki smo jih dali izdelati v INŠTITUT za toplinska merjenja v Zagrebu, smo uspeli prepričati ljudi, da je lepljena konstrukcija varnejša od drugih konstrukcij in da jo še posebej upravičeno uporabljamo na tistih objektih, v katerih se zadržuje večje število ljudi. Znano je, da les pred fizično porušitvijo oddaja posebne zvoke zaradi cepljenja in trganja lesnih vlaken, kar pa je dobro opozorilo za ljudi, da se pravočasno umaknejo. To ni nič novega, saj so to vedeli že naši predniki in še dandanes rudarji) radi uporabljajo lesene podpornike v rudnikih. Povedati moramo, da so možnosti uporabe lepljenega lesa kakor tudi kompletne montažne gradnje veliko širše kot jih izkoriščamo mi. Poskušamo se povezovati z drugimi proizvajalci montažnih konstrukcij in objektov, vendar mislim, da to ne more in ne sme biti vodilo našega razvoja, temveč moramo sami vložiti in narediti več, da bomo to dejavnost dvignili na nivo, ki ji na tržišču pripada. Torej bo potrebna za to dejavnost popolna angažiranost razvojnega sektorja, ki za zdaj še ni zaživel. Mirko Zorčič GLASILO M ran. in' iltTLIl ‘.TT,«f-’*«'' »«'“ ~ *>■)'- —m-k ...,T •• '• »'•—i !"•> « .»•- ..... . n,. **«*>•»»«'itn'*' ) U* «“ « •::» * bmm >. am. m.— *«**)*. m*. < rail* n. r=:-rs- MT..V4 4. *..«• CtMM, :*«(»:• W >: » tMM». ’• • >x.v. -- - ^ “ " •') " • - *“• . s.1 «»•>. •** ***-•*■ MMM ’i •«. ./ ■ )' MM iK':, MMMH * .MfcMMM VMM M M MM MIK' VA .< *M V ,,"V V.MMM m MV.«« n MM.. VMM m s im. « nciv w M* Ivv, Naslovna stran prve številke 10-letnica našega glasila V maju 1969. leta je izšla prva številka našega Glasila. Objavljamo del uvodnika, ki je bil objavljen pod naslovom: Zakaj svoj časopis? »Želja oziroma potreba po boljšem obveščanju članov kolektiva o vsem važnem dogajanju v podjetju mi nova. Zaradi teritorialnih oddaljenosti obratov od Uprave je obveščanje kolektiva nujno spričo hitrega razvoja in sprememb. Prva številka informacijskega glasila je tu. Namenjena je vsem članom delovne skupnosti Lesnega kombinata Ljubljana. V glasilu bomo objavljali vsa zanimiva lin važna dogajanja v podjetju, predvsem o delu samoupravnih organov kakor tudi gospodarski situaciji podjetja in obratov. Glasilo, ki še nima imena, naj bo zvest spremljevalec dogajanj v podjetju, naj bo obveščevalec kolektiva o pozitivnih in negativnih rezultatih gospodarjenja. Glasilo bo prinašalo vesti o hotenjih, nujnih ukrepih, pohvalah, napredovanjih in ostalih zadevah našega podjetja ...« HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava Idsa, Ljubljana, Langusova 8 — Tiska Tiskarna Slovenija, Ljubljana — Odgovorna urednica Katja Florjančič — Ureja uredniški odbor: Janez Cimperman, Katja Florjančič, Alojz Hiti, Albin Metež, Vinko Peček in Jože Škrbec — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 ZA PRETEKLO OBDOBJE JE ZNAČILNO NIHANJE V REZULTATIH POSLOVANJA Priprave na novo srednjeročno obdobje 81-85 Še dobro leto dni nas loči od zaključka sedanjega srednjeročnega obdobja 1976—1980. To je ravno čas, ko že lahko analiziramo dosežene rezultate in pričnemo z intenzivnimi pripravami za nov srednjeročni plan. Sedaj imamo napravljeno analizo preteklega obdobja ter nakazane določene razvojne možnosti in smernice razvoja posameznih dejavnosti. Za preteklo obdobje je značilno nihanje v rezultatih poslovanja, lin sicer smo zmanjševali rentabilnost; in ekonomičnost poslovanja do polovice leta 1978; potem' pa beležimo ponovno vzpon. Za obdobje 1976—1978 je značilno, da se je celotni prihodek povečeval počasneje od stopnje inflacije. Prav tako se je gibal indeks porabljenih sredstev, ki pa je naraščal hitreje od celotnega prihodka. To je vplivalo na zmanjšanje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja, ki smo jo delno omilili s povečanjem produktivnosti dela. V letošnjem letu je indeks porasta celotnega prihodka višji od porasta porabljenih sredstev, ta pa višji od dosežene stopnje inflacije. Dosežene vlišje prodajne cene od porasta materialnih stroškov, ki izhajajo tudi iz proizvodnega programa in strukture individualnih naročil, so vplivale poleg drugih činiteljev na ugodnejši rezultat poslovanja v tem obdobju. Za celotno obdobje sedanjega srednjeročnega plana je značilno minimalno povečanje fizičnega obsega proizvodnje (2—3 % letno) in zmanjšanje števila vloženih proizvodnih ur. Število zaposlenih se je zmanjšalo od 750 na 722, od tega pri proizvodnih delavcih od 509 na 500 in režijskih delavcih od 241 na 222 zaposlenih. Dejansko vloženih proizvodnih ur imamo v zadnjem času le 95% ur leta 1976. Vzrok temu je zmanjšano število zaposlenih, zmanjšanje nadurnega dela in slabšega izkoristka delovnega časa. Iz povečanega fizičnega obsega proizvodnje in zmanjšanega števila opravljenih proizvodnih ur izhaja večja produktivnost dela proizvodnih delavcev, ki se je povečevala z letno stopnjo približno 4 %. Proizvodnja žaganega lesa je narasla od 28.400 m3 v letu 1976 na 31.000 m3 v letu 1978. Lastna predelava lesa se je zmanjšala od 11.000 m3 na 10.100 m3 v istem obdobju. Zmanjšanje predelane količine je nastalo zaradi sprememb proizvodanega programa v Galanteriji Podpeč, ki je prešla iz proizvodnje obešalnikov na Hopo in svečnike. Ti izdelki potrebujejo manj lesa pri višji stopnji obdelave in vrednosti. Ostala dva finalista Stavbno mizarstvo lin Tesarstvo sta porabo po lesu povečala za 5,7%. Od celotne nažagane količine žaganega lesa predelamo v lastni finalni predelavi 27,3% smreke, 29% bukovine in 9,6% drugih drevesnih vrst oziroma 26,6% od vsega žaganega lesa. To pomeni, da smo še vedno pomembni prodajalci žaganega lesa drugim potrošnikom. TOZD Tesarstvo predela 60% nažaganih količin, Rob proda finalistom Hoje 25 %, Škofljica 20 % in Polhov Gradec 16%. Torej je očitno lažja preskrba z lesom, če sta žaga in predelava na isti lokaciji. Finalisti so dobili 80% potrebnih količin od lastnih žag Hoje, 20% pa od drugih dobaviteljev (uvoz, zadruga, drugi dobavitelji). Izvoz je bil največji leta 1976, naslednjega leta se je zmanjšal, potem pa se je povečal in predstavlja približno 20% udeležbe od celotnega prihodka Hoje. Uvoz je približno konstanten v vseh letih in pomeni udeležbo izpod 10% od doseženega izvoza v posameznem letu. Zaloge repromateriala se povečujejo minimalno do leta 1978. V prvem polletju letos so se te zaloge močneje povečale, vendar je pričakovati ob koncu leta zaloge v normalnih mejah. Podobna gibanja so pri nedovršeni proizvodnji, medtem ko se zaloge gotovih izdelkov zmanjšujejo od leta 1976 dalje do sedaj, ko so dosegle najnižjo vrednost. Sedanja vrednost osnovnih sredstev se zmanjšuje od leta 1976 dalje. Zmanjševanje niti ni tako občutno pri skupnih osnovnih sredstvih, kot pri delovnih pripra- vah, katerih sedanja vrednost je bila 1976. leta 28%, v letu 1978 pa le še 17%. Udeležba delovnih priprav v skupni vrednosti osnovnih sredstev je le 14%, ostalo pa so objekti in zemljišča. Iz tega lahko zaključimo, s kako skromno in zastarelo tehnologijo obratujemo. Doseženi rezultati izhajajo iz proizvodnega programa oziroma strukture naročil, povečanje produktivnosti dela in boljše organizacije, torej izključno iz osebnega prizadevanja zaposlenih. Seveda v prihodnje samo s tovrstnimi prijemi brez modernizacije tehnologije ni pričakovati uspešnega poslovanja. Hoja od preselitve Stavbnega mizarstva na novo lokacijo in z izgradnjo skladiščnih prostorov v Polhovem Gradcu leta 1974 ni imela pomembnejših naložb. Tako je bilo plačanih investicij leta 1976 v višini 4,6 milj. din, 1977. leta 8,1 milj. din in 1978. leta 19,7 milj. din. Za letos predvidevamo plačanih investicij v okviru predvidenih virov (ne pa v celoti aktiviranih) v vrednosti 31 milj. din. Torej se situacija na investicijskem področju v zadnjem obdobju le izboljšuje. Celotna vrednost naložb preteklega leta se nanaša na opremo, največji del je dobil TOZD Tesarstvo, del plačane opreme v preteklem letu pa je bil aktiviran šele v letu 1979. Glavni porabnik investicijskih sredstev leta 1979 je dejavnost pohištva Polhov Gradec v vrednosti 21 milj. din, 10 milj. din pa se nanaša na opremo drugih dejavnosti Hoje. Iz paketa investicij 1979/80 bo ostalo nerealiziranih potreb še v višini 29 milj. din za leto 1980. V tem znesku so predvidena zaključna dela za pohištvo Polhov Gradec v vrednosti 16 milj. din in oprema za druge dejavnosti Hoje. Poleg tega se predvidene investicije iiz paketa 1979/80 povečajo v celoti v letu 1980 še za 12 milj. din (modernizacija žag, paket opreme iz uvoza in drugo) in se bodo potrebe po investicijah v osnovna sredstva povečale na 41 milj. din. V naslednjem obdobju nas čaka še pomembna naloga za pridobivanje manjkajočih Virov za realizacijo investicij v letu 1980. S tem bomo sedanje srednjeročno obdobje zaključili in prišli na prag naslednjega srednjeročnega obdobja. Ker pa je potrebno pred začetkom izvajanja določenih investicijskih del pripraviti ustrezno dokumentacijo in pridobiti potrebne vire, za katere je potrebno obdobje najmanj enega do dveh let, moramo začeti s pripravo te dokumentacije takoj, da bomo lahko kontinuirano nadaljevali z investicijskimi naložbami. Možnosti investiranja bodo v prihodnje odvisne v prvi vrsti od našega prizadevanja (tekoča stopnja rentabilnosti poslovanja po aktiviranju investicij, možnosti vlaganja lastnih sredstev, kvaliteta programov) in zunanjih činiteljev. V tem pogledu smo sigurno precej na prepihu, vendar ne tolikšnem, da se ne bi mogli razvijati. Predvsem si moramo zadati nalogo, da bomo v prihodnje poslovali v povprečju z višjo stopnjo rentabilnosti kot v preteklem obdobju. Da je to možno doseči, smo v zadnjem času že dokazali. Tako računamo, da bo Hoja imela letno na razpolago lastnih sredstev za nove naložbe po pokritju vseh obveznosti v višini 10 milj. din. Torej, če upoštevamo 30 % lastne udeležbe v celotni strukturi investicije, potem bi lahko letno investirali približno 30 milj. din po cenah letošnjega leta. Te naložbe bi morale biti realne. Glede na zastarelost sedanje tehnologije in potrebo po modernizaciji bodo potrebe po investicijskih vlaganjih večje od nakazanih možnosti. V naslednjem obdobju moramo rekonstruirati in modernizirati proizvodnjo v Podpeči, na Škofljici poleg rekonstrukcije žage še napraviti decimirnico z infrastruk-turmiimi objekti, nadalje najti možnosti preselitve dejavnosti Tesarstva na Škofljico (ki presega navedene finančne možnosti), modernizirati proizvodnjo na Stavbnem mizarstvu z uvedbo novega proizvodnega programa. (Nadaljevanje in konec na 7. strani) Ocena 6-mesečnega poslovanja Za nami je polletno obdobje, obdobje, v katerem se je nadaljeval v drugi polovici lanskega leta začeti proces sprememb v poslovanju, našem delu in obnašanju. Značilno za prvo polletje letošnjega leta je dinamičnost, večja intenzivnost iin kvaliteta dela. To se praktično odraža na vseh področjih našega delovanja, ni pa še doseglo tistega nivoja, s katerim bi lahko bili zadovoljni. Nastale pozitivne spremembe se odražajo predvsem v boljših medsebojnih odnosih, boljšem sodelovanju med TOZD in DSSS, v povečani notranji trdnosti delovne organizacije kot celote, postopnem pove-čavanju ugleda delovne organizacije pri naših poslovnih partnerjih kot tudi širši družbenopolitični skupnosti in ne nazadnje v uspešnejšem poslovanju. Vse to nam je pričelo vlivati optimizem ob spoznanju, da je prihodnost v največji meri odvisna od nas samih. Raznolikost proizvodnega programa naše delovne organizacije je precejšnja, saj obsega proizvodnjo žaganega lesa, galanterije, pohištva, stavbnega mizarstva in tesarskih izdelkov. Naše izdelke v pretežni meri prodajamo na domačem tržišču, dobršen del pa jih tudi izvozimo, tako da našo delovno organizacijo poznajo tudi drugod po svetu. Udeležba izvoza v realizaciji je po TOZD zelo različna, saj imamo TOZD, ki do sedaj še niso izvažale, npr. Stavbno mizarstvo in Tesarstvo in TOZD, ki je pretežni izvoznik, to je Galanterija. Ta raznovrstnost predstavlja po eni strani precejšnjo problematiko s stališča vodenja, po drugi strani pa prednost, saj je skoraj nemogoče, da bi se tržišče za vse naše izdelke v taki meri zaprlo, da bi vse TOZD zašle v svojem poslovanju istočasno v tolikšne težave, da bi poslovale negativno. Da je temu res tako, nam dokazuje preteklost, v kateri se je praktično že vsaka naša TOZD borila z večjimi ali manjšimi težavami v svojem poslovanju, vendar nikoli vse istočasno. V tem pa predstavlja letošnje prvo polletje v poslovanju izjemo, saj so vse TOZD poslovale pozitivno. To se seveda izkazuje tudi v primernem rezultatu poslovanja celotne delovne organizacije. Doseženi rezultat je omogočil pokrivanje vseh družbenih obveznosti in lastnih potreb, kar pomeni pri nadaljevanju takega poslovanja v prihodnosti tudi dinamičnejši razvoj delovne organizacije, kot tudi višji standard zaposlenih. Doseženi rezultat v prvem polletju letošnjega leta je bil omogočen predvsem zaradi dobre zasedenosti proizvodnje s primernimi naročili. Ta zasedenost pa je bila močna vzpodbuda proizvodnji, ki je na vseh TOZD presegla planirani celotni prihodek. 1 2 3 Galanterija, Podpeč 142 113 Pohištvo, Polhov Gradec 171 99 Stavbno mizarstvo 120 106 Žaga, Rob 154 108 Žaga, Škofljica 169 132 Tesarstvo, Ljubljana 146 125 Delovna skupnost 102 95 Hoja 144 113 Legenda: 1 = TOZD 2 = Indeks doseženega ce- lotnega prihodka v letu 1978 napram letu 1979 3 = Indeks doseženega ce- lotnega prihodka za leto 1979 napram planu leta 1979 Iz tabele je lepo razvidno, da so vse TOZD krepko prekoračile vrednost celotnega prihodka iz lanskega leta, kakor tudi plan letošnjega leta. Na DSSS je uspelo zadržati približno lanske stroške poslovanja, medtem ko so letošnji pod planiranimi. V naslednji tabeli je prikazana delitev celotnega prihodka po posameznih TOZD kot tudi za celotno delovno organizacijo. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA JANUAR—JUNIJ 1979 DO HOJA v 000 din Elementi TOZD Podpeč Polhov Gradec Stavbno mizarstvo Rob Škofljica Tesarstvo DSSS Skupaj Hoja CELOTNI PRIHODEK 27.496 25.119 37.179 9.815 31.114 24.553 10.970 166.246 Materialni stroški 12.258 14.030 19.919 5.874 19.924 13.015 2.965 87.985 Amort. po pred. stopnji 1.170 659 1.219 202 680 731 333 4.994 Skupaj porablj. sredstva 13.428 14.689 21.138 6.076 20.604 13.746 3.298 92.979 DOHODEK 14.068 10.430 16.041 3.739 10.510 10.807 7.672 73.267 Obveznosti iz dohodka 4.223 3.490 5.241 1.409 4.337 3.615 676 22.991 — od tega za amortizacijo nad predpisano stopnjo 573 112 552 104 407 438 268 2.454 CISTI DOHODEK 9.845 6.940 10.800 2.330 6.173 7.192 6r996 50.276 — del ČD za OD 7.818 5.697 8.306 1.361 3.174 5.443 6.477 38.276 — del ČD za skup. por. 1.675 982 1.829 335 874 1.319 519 7.533 — del CD za ostale skl. (posl. sklad, rez. sklad) 352 261 665 634 2.125 430 — 4.467 TOZD POHIŠTVO, POLHOV GRADEC Trenutno je sklenjenih pogodb za 33,770.00 din, kar pomeni po letošnjem mesečnem planu 2,800.000 din celoletno proizvodnjo; v navedenih delih je izključno individualna oprema, dodati pa je treba še serijsko pohištvo (ABC, spalnica »BLAGAJA«, kooperacija ALP-LES itd.); za ca. 1,5 milijarde so razgovori še v teku. TOZD GALANTERIJA PODPEČ TOZD je polno zaseden, pri čemer proizvodnja in dobava za svečnike, kooperacija ALPLES in obešalnike teče po sklenjenih pogodbah in naročilih, HO-PO pa se prodaja, kolikor se ga pač lahko naredi. Za vse proizvode so potrebe znatno večje od proizvodnih možnosti tudi za prihodnje leto in je prava škoda, da se z nekaterimi posegi in izboljšavami ne omogoči povečanja proizvodnje (decimiranje lesa, sušenje, lakirnica). V zadnjem času je še posebej opazno povečanje zanimanja za lesene obešalnike pa tudi cene zanje so ugodne. TOZD STAVBNO MIZARSTVO Proizvodnja je kljub uvajanju nekaterih del tudi v popoldanski izmeni polno zasedena, tako da si moramo pomagati tudi s kooperanti. Trenutno je podpisanih del za din 52.412.528, za din 7.000.000 so razgovoril v teku, tako da je proizvodnja zasedena za več kot pol leta in si bomo tudi vnaprej morati pomagati s kooperanti. Del ČD za druge sklade zajema poslovni sklad, ki mora najprej pokrivati vse plasmaje, ostanek sklada pa je lahko namenjen za povečanje lastnih obratnih sredstev oziroma za nove investicije. Rezervni sklad se formira v višini 2,5% od doseženega ustvarjenega dohodka. Ko obravnavamo dosežene rezultate, se moramo zavedati, da so bili doseženi v izredno konjunkturnem obdobju, to pa ne bo trajalo večno. Zaradi tega se moramo že danes zavedati, da nas verjetno že v prihodnjem letu čakajo trši časi, katerih prva znamenja čutimo že danes, in sicer v stalnem povečevanju cen predvsem nafte in prek nje še drugim proizvodom in storitvam. To se nam zaenkrat odraža samo v večjih stroških poslovanja, pozneje pa se bo to odražalo tudi v zmanjšanem povpraševanju na trgu zaradi manjše kupne moči. To pa pomeni za nas manj dela. V taki tržni situaciji pa normalno dobivajo več dela solidnejše in kvalitetnejše delovne organizacije, ki se do svojih partnerjev poslovno obnašajo. To nas nedvomno opozarja, da moramo zelo paziti, kako se danes poslovno obnašamo in takoj zavestno napeti vse naše sile, da sprejete obveznosti do naših partnerjev tudi rokovno točno in kvalitetno izvršimo. Poudarjam, da je ta naloga v sedanjem trenutku za prihoda nost naše delovna organizacije zelo pomembna. Njeno izvrševanje pa ne zahteva od nas samo strokovnega znanja ampak tudi veliko mero medsebojnega razumevanja. Trenutno doseženi uspehi nas navdajajo z optimizmom, ne smejo pa nas zadovoljiti. Naše ambicije morajo biti večje, če želimo vsaj delno nadoknaditil tisto, kar smo v preteklosti zamudili. Da je to mogoče, nam dokazujejo že v relativno kratkem času doseženi rezultati našega dela, na katere pred letom dni nismo niti upali pomisliti in naj -nam služijo kot spodbuda v našem nadaljnjem dalu. Ing. Damjan Vidovič Zasedenost proizvodnje V letošnjem letu se v naši delovni organizaciji nadaljuje obdobje polne zasedenosti proizvodnih kapacitet, ki se je pričelo že v lanskem letu, tako da z nekaterimi izjemami (Pohištvo, Polhov Gradec, v lanskem prvem polletju in v začetku letošnjega leta) vse TOZD le s težavo sledijo zahtevam trga in realizaciji sprejetih naročili. K takemu ugodnemu stanju je pripomogla vrsta faktorjev; da jlih navedemo samo nekaj, po mojem mišljenju bistvenih: 1. Izredno ugodni splošni pogoji gospodarjenja v SFRJ z velikodušno investicijsko politiko, prekomernim potrošniškim kreditiranjem ter intenzivnlim uvozom in zadolževanjem v tujini. 2. Intenzivna obdelava trga, zlasti še s strani nekaterih oddelkov komerciale DSSS. 3. Svoje učinke dajejo nekateri ukrepi v naši delovni organizaciji v preteklem obdobju, kot so sanacija in preusmerjanje proizvodnje v Podpeči, investicije v posodobitev proizvodnje (TOZD Tesarstvo). 4. Urejeni odnosi z gozdnimi gospodarstvi, posebej z GG Ljubljana, pa tudi z drugimi gozdnimi gospodarstvi so naši odnosi vzorni. 5. Nekatere organizacijske, samoupravne lin kadrovske spremembe, zlasti pa prenos nekaterih pravic in pristojnosti odločanja na temeljne organizacije. Nekateri« ukrepi v zadnjem času, kot so omejitev kreditiranja, zlasti potrošniškega kreditiranja in poostritev devizne in uvozne politike, vplivajo na zmanjševanje gospodarske aktivnosti in s tem na zmanjševanje naročil. To je v lesni predelavi SFRJ 'in v naši republiki že močno opazno pri serijskih proizvajalcih, prf katerih so se že začele kopičiti zaloge gotovih izdelkov. Značaj naše proizvodnje, ki je pretežno proizvodnja po naročilu ali: kot jo še imenujemo individualna, ima za posledico, da zastoji v gospodarstvu vplivajo z ne-kolikšno zakasnitvijo, tako da v Hoji trenutno zastojev v naročilih oziroma v proSizvodnji še nismo občutili in je večina naših TOZD zasedena do konca tega leta, nekje še prek. Po posameznih dejavnostih oziroma TOZD je slika naslednja: TOZD LESARSTVO Do konca leta moramo predati naročnikom del za 2 stari milijardi, kar bo zelo težko, razgovori tečejo že za dela za I. polletje 1980. Tudi tu si pomagamo s kooperanti. Veliko je v tem TOZD doprinesla nova oprema, večen problem pa je les za lepljene nosilce, ki ga stalno primanjkuje. Nedvomno je TOZD Tesarstvo v zadnjem času najbolj napredoval. ŽAGARSKA DEJAVNOST Oskrba z lesom je zelo dobra, celo tako, da je žaga Škofljica dobila že skoro vse za letos dogovorjene količine hlodovine. Predvidevamo, da bomo letos razžagali skupaj 45.000 m3 hlodovine. Za Škofljico bo potrebno za zadnje mesece tega leta zagotoviti nekaj dodatne hlodovine, da žaga nebi stala, težave bodo tudi še v Tesarstvu, kjer primanjkuje posebnih vrst lesa (dolžinski les, kvaliteten les za lepljene nosilce). Polna preskrba z lesom je zagotovljena za žago v Polhovem Gradcu in TOZD Žaga Rob. No, kot je znano, pri prodaji žaganega lesa ni bilo in ni pričakovati težav. Kot je razvidno iz prednjega bežnega pregleda, so vs'i TOZD zasedeni najmanj za pol leta. Menim, da je tako ravno še zadosti časa, da v tem obdobju odpravimo nekatere slabosti in se organiziramo v pogledu boljše obdelave trga in pridobivanja naročil. Tu je mišljena še zlasti predstavniška in potniška služba; o formiranju te se že dolgo menimo, a nič ne naredimo. Kot je že predhodno povedano, se ne smemo slepiti, da je trenutna zasedenost proizvodnje samo rezultat tako uspešnega in dobrega komercialnega dela, ampak da je trenutno stanje v veliki meri1 posledica konjunkture. Kako pa je, ko nastopijo zastoji na trgu in ko odpovedo z naročili naši maloštevilni partnerji, kot so Slovenijales, Lesnina, Jugodrvo, DOM itd., pa smo že vse prevečkrat občutili na lastni koži. Ravno v obdobjih slabše konjunkture se namreč pokažejo vse prednosti lastne obdelave terena prek lastnih predstavnikov po posameznih področjih SFRJ. V zvezf z zasedenostjo naj na tem mestu ponovno postavim tudi dvom v smotrnost in optimalnost sedanjega proizvodnega programa, ki je skoro Izključno individualna proizvodnja po naročilu oziroma proizvodnja za par naročnikov. Res je sicer, da nas ob taki proizvodnji razne krize in tržna nihanja pozneje prizadenejo kot tako imenovane serijske proizvajalce, a ko se krizno obdobje pojavi, ponavadi traja tudi dlje in ima še hujše negativne posledice. Jože Bernik, dipl. oec. Predstavljamo vam... Predstavljamo vam... Predstavljamo vam... Ing. JOŽE ŽNIDERIČ, DIREKTOR TOZD GALANTERIJA S 1. 5. 1979 je prevzel dolžnosti direktorja TOZD Galanterija ing. Jože Žniderič MAGDA HADALIN, DIREKTOR FINANČNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Ing. DAMJAN VIDOVIČ, GENERALNI DIREKTOR Tov. ing. Vidovič, poznamo vas kot člana kolektiva že dolgo let. Koliko časa ste sploh pri nas? Leta 1960 sem se zaposlil v LPI Podpeč. Billa je to moja prva služba. V Podpeči sem ostali dokler nisem sedaj prevzel drugih dolžnosti. Ko sem delal v Galanteriji, je ta kolektiv preživljal večkrat kritična obdobja, a najtežje je bilo to zadnje. V TOZD so ostali res le najbolj zvesti delavci in tem gre največ zaslug, da se je TOZD izkopal iz težav in da še danes obstaja. S kakšnimi občutki ste prišli sem, na drugo delovno mesto? Sprva sem se počutil malce negotovega. Prevzel sem dolžnost generalnega direktorja v psihozi in klimi, ki ni bila ravno spodbudna. Da sem se sploh odločil, me je vodila želja, da bi mi uspelo ustvariti vzdušje, ki’ bi delovno organizadijo pripeljalo v normalni tek dela. Kaj vam je bilo v prvih dneh na novem delovnem mestu najpomembnejše? Ob prihodu mi je veliko pomenilo spoznanje, da Hoja le ni tako črna kot je navzven zapisana in kot jo še vedno nekateri ocenjujejo. To je zdrav kolektiv. In sedaj, po nekaj mesecih? Zadovoljen sem, ker sem bil lepo sprejet v tej delovni sredini. Imam dobre sodelavce, kar rrtii daje upanje, da bom skozi trdo in pošteno delo lahko prispeval svoj delež k razvoju Hoje. JOŽE ŠKETA, dipl. ind. psih., DIREKTOR SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Tov. Ing. Žniderič, poznamo vas že dolgo, morda pa nekateri od mlajših delavcev Hoje le ne vedo, kaj ste počel v Hoji pred 1. 5. 1979. Nam lahko poveste? V Hojo sem prišel pred desetimi leti. Štiri leta sem delal kot obratovodja Mizarstva II v Parmovi ulici. Za ta obrat je bilo značilno, da so delavci znali prisluhniti težavam in če je trg tako zahteval, smo delali tudi ob nedeljah in praznikih. Iskopali smo se iz iizgub in postali eden najboljših TOZD v Hoji. Ker so bili delovni pogoji zelo slabi, na tisti lokaciji pa tudi ni bilo možnosti nadaljnjega razvoja in se je v podobni situaciji nahajal tudi obrat Mizarstva I v Slomškovi ulici, smo se odločili za združitev in gradnjo nove tovarne na Koprski cesti. Po preselitvi sem prišel na skupne službe, kjer sem nekaj časa delal v nabavi, potem pa pri varnosti pri delu. Vpisal sem se tudi na višjo tehnično varnostno šolo in študiral ob delu. Uspel sem končati šolo in lansko leto sem diplomiral. In sedaj? V TOZD Galanterija sem prej prihajal kot varnostnik in sem TOZD poznal le po tej strani. Tehnično in ekonomsko pa ga spoznavam šele sedaj. Galanterija je letos izplavala iz izgube, zahvaljujoč spremembam proizvodnega programa in komercialno posrečenim rešitvam. S proizvodnjo obešalnikov je TOZD prišel na izdelavo Hopo pohištva in na dela po naročilu, npr. pohištveni ročaji za Alples, svečniki za Švedsko in podobno. TOZD se prilagaja tržni situaciji, ne drži se več samo enega tipskega programa. Zaskrbljujoče pa je vprašanje kadrov in zastarela tovarna, saj je bila zgrajena leta 1935. Tov. Hadalinova, prišli ste v našo delovno organizacijo lansko leto spomladi. Nam lahko poveste kaj o svojem delu v prvih mesecih službovanja pri nas in o svojih prvih stikih z nami? Da, marca lansko leto sem pričela delati v Hoji, v analitskem oddelku. V tistem času je bil naš finančno-raču-novodski sektor brez vodje knjigovodstva, pa tudi direktor sektorja je bila precej odsotna zaradi bolniške. Najprej sem prevzela dolžnosti vodje knjigovodstva, po odhodu direktorja finančno-ra-čunovodskega sektorja pa naloge in opravila v. d. direktorja. Na to vodstveno delovno mesto sem bila imenovana 1. 3. 1979. In kaj vam je dajalo pobudo, da ste bili pripravljeni vse te dolžnosti prevzeti? Po eni strani veselje do dela nasploh v finančno-ra-čunovodskem sektorju in do pestrosti dela zaradi različnih področij, ki jih moram obvladovati, po drugi strani pa je na te moje odločitve vplivala situacija v delovni organizaciji. Kaj se je v tem času, po vašem najpomembnejšega zgodilo pri delu v tem sektorju? Povprečna starost naših delavcev je 42 let, mladih delavcev je vedno manj in menim, da bo v kadre potrebno vložiti še veliko truda. Rešiti bo treba tudi vprašanja v notranji tehnologiji — ovira je prostorska omejitev in zastarela strojna oprema. Zelja je, da se do leta 1985 izvede rekonstrukcija TOZD, kar je pravzaprav nujno, da nas ne povozi čas. Osebno sem tudi prepričan, da imamo še notranje rezerve, predvsem pri odkrivanju in odstranjevanju ozkih grl. Te bo treba poiskati z medsebojnim strokovnim sodelovanjem. Prizadevali si bomo, da bodo delovni pogoji in osebno počutje delavcev čim boljše. Prav gotovo je bil bistveni premik v našem delu prehod na žiro račune TOZD, kar je bilo v VI/78. Za TOZD je to pomenilo, da dejansko razpolagajo s svojimi denarniimi sredstvi. Za nas v finančno-računovodskem sektorju pa je to predstavljalo dodatne obremenitve. Organizirana je finančna služba, kil jo pa še vedno izpopolnjujemo, tako kadrovsko kot pri samem delu. Na kaj nameravate v bodočem delu posvečati posebno pozornost? Predvsem je v našem sektorju nujno delovati v smeri boljše organizacije dela, tako da bi bil čim hitrejši in natančnejši pretok informacij do delavcev v TOZD in strokovnih službah, da le-ti lahko sprejemajo najboljše rešitve oziroma pravilne odločitve pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. In problemi? Problemov, velikih in majhnih nam nikoli1 ne zmanjka. Vendar jih vedno rešujemo skupaj s sodelavci v sektorju in z drugimi delavci Hoje. Želela bi, da bi tako sodelovanje tudi ostalo in se še utrdilo med nami. Vas lahko vprašam, kako se po letu dni počutite med nami? Mislim, da v redu. Tov. Šketa, izmed novih vodilnih delavcev ste v Hoji še najmanj časa. Vendar pa vam problematika lesarske branže gotovo ni tuja, saj prihajate iz sorodne delovne organizacije. S kakšnimi načrti ste prišli k nam in kako ste si začrtali pot svojega dela sedaj? Če odkrito priznam, si ob prihodu v Hojo nisem zastavljal nikakršnih ambicioznih načrtov. Vsebina nalog, ki naj jih opravlja vodja splo-šno-kadrovskega sektorja je precej podobna v vseh OZD, ker pa delam na teh področjih že od leta 1971, sem se v celoti zavedal kaj bodo moje naloge. Izmed celotne problematike sem si zastavil le en cilj, h kateremu bom vselej težil, vendar pa bom o njem spregovoril nekoliko kasneje. Med drugimi pomembnimi nalogami naj navedem naslednje: — pomagati in spodbujati vse oblike samoupravnega delovanja in obnašanja, tako da bo sleherni delavec v celoti odločal o rezultatih svojega dela, Predstavljamo vam... Predstavljamo vam... Na katerih področjih smatrate, da je v Hoji še veliko nedodelanega, v kaj moramo usmeriti naša prizadevanja? Na bodočnost Hoje lahko gledamo z optimizmom, smatram pa, da moramo intenzivno delovati na področju izboljševanja medsebojnih odnosov v TOZD in med TOZD jn delovati na utrjevanju medsebojnega zaupanja, pri čemer nas naj vodi spoznanje, da posameznik, ali pa en TOZD, predstavlja manj kot čvrsta celota, kar naj bi naša Hoja tudi bila. To spoznanje naj nas vodi tudi pri našem nadaljnjem razvoju. Pred nami je namreč novo srednjeročno obdobje 1981—1985, za katerega bomo morali planirati, kako se bomo razvijali. Pri izvrševanju naših planov pa se bomo morali obnašati tako kot smo se do sedaj, to je združevati bomo morali svoja sredstva. Le na ta način bomo lahko nadaljevali z izgradnjo tistih TOZD, ki so v preteklem in sedanjem obdobju v okviru Hoje zavestno in solidarno združevala svoja sredstva in sedaj tudi same upravičeno pričakujejo, da bodo deležne enake solidarnosti. Če bomo med nami uspeli zgraditi trajne, trdne medsebojne odnose, istočasno pa tudi veliko, trdo in pošteno delali, bo Hoja dobila mesto in veljavo, ki ji- pripada. V preteklosti je bilo premalo narejenega v povezovanju Hclj-e navzven s poslovnimi partnerji, kot z družbeno političnimi skupnostmi. Za- mujeno moramo poskusiti nadoknaditi, kajti- zavedati se moramo, da smo delček naše družbe in sami, z zapiranjem Med nami dela že leto in pol. Zal pa z njim nismo imeli razgovora za to našo Hojo, ker je skoraj ves čas odsoten na terenu, kjer išče za nas vase ne moremo pričakovati, da bi dosegli tak razvoj kot ga želimo in ga družba od nas pričakuje. nova naročila, nove kupce. Morda bomo imeli kaj več sreče za "razgovor do prihodnje številke tovarniškega glasila. ... če bomo med nami uspeli zgraditi trajne, trdne medsebojne odnose, istočasno pa tudi veliko, trdno in pošteno deiaii, bo Hoja dobila mesto in veljavo, ki ji pripada ... JANEZ SLABE, dipl. ing., DIREKTOR KOMERCIALNEGA SEKTORJA — povezovati in spodbujati skupna hotenja in interese delavcev prek delegatov v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah kot tudi vodstva delovne organizacije, — spodbujati nadaljnji razvoj dohodkovnih odnosov ter predvsem združevanja dela in sredstev, kar naj omogoči hitrejši razvoj tako posameznih TOZD kot delovne organizacije v celoti. No in sedaj k odgovoru na vprašanje kakšen poglavitni cilj sem si zastavil: Moj najpomembnejši cilj, h kateremu bom težil, je razvoj zdravih poštenih in odkritih medsebojnih odnosov med vserrti člani tega kolektiva. Morda -je moja želja nekoliko neobičajna, pa vendar razumljiva, saj se kot človek in psiholog v celoti zavedam kaj pomenijo dobri medsebojni odnosi v kolektivu. Nič nam namreč ne bo pomagalo, če bomo imeli še tako dobre sporazume, pravilnike in statute, ki bodo v celoti formalno usklajeni z našo zakonodajo, če se ne bomo sposobni1 drug do drugega pošteno obnašati, spoštovati drug drugega, upoštevati mnenja in stališča drugih ter se med seboj sporazumevati. Mnogi se namreč ne zavedajo ali pa ne vedo, da je enotnost in homogenost ko- lektiva usmerjena k skupnim ciljem včasih edini pogoj za uspeh. In dalje, da je cilje ob enotnosti stališč in hotenj mogoče časovno hitreje dosegati. In še to: kadar v kolektivu ni enotnosti hotenj in stališč so skupni cilji težko dosegljivi -ali pa jih sploh ni mogoče doseči. To so življenjska pravila, ki niso navedena le v teoriji, marveč jih je praksa in vsakdanje življenje že zdavnaj in neštetokrat potrdila. Če bomo znali v bodoče premagati ozkost naših pogledov, hotenj in interesov, ki so večkrat pobarvana še z nevoščljivostjo, potem sem prepričan, da bomo dosegli v bodoče solidne rezultate in razvoj. Vse je v naših rokah in vse zavisi od nas samih. Zavedam se, da se ljudje med seboj razlikujemo, torej tudi v stališčih, vendar pa ne smemo nikoli dopustiti, da bi ostali med nami zato spori, marveč se demokratično med seboj pogovorimo in poiščemo tiste točke, v katerih imamo enaka stališča. Le tako bomo dosegli določen napredek. Tudi vodilni delavci morajo težiti za tem, da bodo razvijali demokratične oblike vodenja, zavedajoč se, da so avtomatske oblike političnemu sistemu socialističnega samoupravljanja tuje. Nam želite kot direktor splošno kadrovskega sektorja še kaj povedati? Rad bi le to, da bi delavci splošno kadrovskega sektorja pričeli kot prvi razvijati takšne medsebojne odnose o kakršnih sem pravkar govoril, tako napram drugim, kot tudi napram meni osebno. Kako se počutite v novi delovni sredini, med nami? V tej delovni sredini se zaenkrat počutim bolje kot sem pričakoval oziroma bolje kot so mi- to napovedali nekateri, -ki preteklih razmer v Hoji niso v celoti poznali. Ne glede na to sem pričakoval, da se bom v kolektivu dobro počutil, saj kolektiv ni bil še. nikoli »slab«. Slabi so vselej le posamezniki. Odvisno je le, koliko -imajo slednji vpliva na dogajanje. POGOVOR Z VODILNIMI DELAVCI JE VODILA Majda Logar SOZD Uniles in Hoja 2e konec leta 1974 se je v naši delovni organizaciji pričelo razpravljati o povezovanju Hoje z drugimi delovnimi organizacijami zaradi njenega nadaljnjega, perspektivnejšega razvoja. Imenovana je bila posebna komisija, ki je vodila razgovore s predstavniki raznih grupacij delovnih organizacij. Junija 1975 je bil sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter vodilnih delavcev TOZD in delovne organizacije. Na tem sestanku se j-e zavzelo enotno stališče, da naj v naprej teče delo prej omenjene komisije v smeri vključitve Hoje v SOZD Uniles. To stališče je potrdil tudi delavski svet Hoje na svoji seji septembra 1975. V času od 3. do 10. novembra 1975 smo se po TOZD in v skupnih službah na zborih delavcev odločili za vključitev v SOZD Uniles, kar je tudi bilo ugotovljeno na seji DS Hoja 20. 11. 1975. Hoja je obvestila SOZD o tej svoji odločitvi. Ob istem času pa so že pričele teči priprave za sestavo male delavske ustave — zakona o združenem delu, ki je bil sprejet 25. 11. 1976. Že v osnutkih tega zakona je bilo razvidno, da bo opredeljeno in urejeno tudi samoupravno organiziranje združenega dela, ki pa med drugim zajema tudi združevanje v sestavljeno organizacijo združenega dela. Ko je bil zakon o združenem delu sprejet, so se posamezne delovne organizacije najprej poglobile v svojo notranjo organiziranost ter usklajevale le-to z zakonom. Zaradi tega se je v Unilesu, ki je bil pravzaprav komaj rojen otrok jn še ni dobro shodil, čakalo na določila zakona o združenem delu v zvezi s širšim združevanjem delovnih organizacij. Sama akcija giede vključevanja Hoje v SOZD pa je bila v nekakšnem mirovanju. Ne glede na to so naši delavci sodelovali v delavskem svetu Unilesa, poslovnem odboru 'in v drugih strokovnih odborih. Zato smo tudi sodelovali pri uskladitvi organiziranosti Unilesa z določili zakona o združenem delu in pri pripravi samoupravnih aktov, ki- se naj bi sprejemali na referendumu 24. 9. 1979, to je samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Uniles in statuta Uniles. In kdo vse so člani Unilesa? Iztok, Miren pri Novi Gorici, Javor, Pivka, K-rasoprema, Dutovlje, Lesnina, Ljubljana, L-iko, Vrhnika, Marles, Maribor, Meblo, Nova Gorica, Novoles, Novo mesto, Stol, Kamnik in Hoja, Ljubljana. Že z marsikatero od teh delovnih organizacij sodelujemo ob našem vsakodnevnem delu, vsi skupaj pa imamo namen, da svoje dosedanje sodelovanje poglobimo, dosežemo višjo produktivnost dela, nižje proizvodne stroške, racionalnejše poslovanje, da bomo skupaj bolje obvladovali notranje in zunanje tržne zahteve in pogoje ter si zagotovili hitrejši in bolj usklajen razvoj. Ob vsem tem ne bomo pozabili tudi na rast osebnega in družbenega standarda vseh delavcev Unilesa. Da pa bo Uniles zares zaživel, da bo ta sestavljena organizacija združenega dela opravičila pričakovanje delavcev, ki se združujemo, je potrebno, da v samoupravne organe tega SOZD izvolimo ljudi, ki bodo sposobni zastopati svoje delovne sredine, istočasno pa težnje posameznih delovnih organizacij usklajevati s skupaj postavljenimi cilji. 24. 9. 1979 bodo tudi volitve v samoupravne organe Unilesa, in sicer ima po statutu vsaka delovna organizacija pet delegatov v delavskem svetu in po enega v samoupravni delavski kontroli. Konferenca sindikata je predlagala za delavski svet naslednje kandidate: — Stane Smole, TOZD Galanterija, — Rudi Smuk, TOZD Pohištvo, — Milan Mavsar ml., TOZD Stavbno mizarstvo, — Stane Grum, TOZD Žaga, Škofljica — Zoran Primc, skupne službe. V samoupravno delavsko kontrolo je predlagan Alojz Hitij, TOZD Tesarstvo. Predlagane kandidate bomo obravnavali še na kandidacijskih konferencah po naših TOZD in v skupnih službah. Mandatna doba traja 2 leti. V Unilesu je sestavljen tudi koordinacijski odbor sindikata, katerega predsednik je tov. Franc Sikošek iz Stol, Kamnik. Hojo zastopa v tem odboru kot član tov. Peter Hafner iz TOZD Stavbno mizarstvo. V koordinacijski odbor sindikata Uniles je bil imenovan ob soglasju predsednikov izvršnih odborov sindikalnih organizacij TOZD in skupnih služb. Vse to je nekaj malega o Unilesu, na zborih delavcev in po delovnih skupinah pred referendumom pa bo gotovo še veliko razprav in podrobnejših obravnav o tem vprašanju. Marija Logar Kaj smo letos investirali V tekočem letu imamo v Hoji plan investiranja v osnovna sredstva^ to je v nove zgradbe, stroje in opremo v vrednosti 31.000.000 din. Po že končanih in aktiviranih ter veliko začetih investicijah vse kaže, da bomo plan izpolnili, kolikor ne bo nepredvidenih težav glede sredstev. Samo vlaganje v nove prostore, stroje in opremo je zelo pestro po posameznih TO. Tudi točno mejo, kaj je bilo novega letos oziroma lansko leto, je težko določiti, ker aktiviranje investicij traja daljše obdobje, tudi po več let. Kaj je novega v naših TO in celotni DO? V TO-1 Galanterija, Podpeč smo usposobili oziroma rekonstruirali kuhinjo ter jedilnico obrata družbene prehrane, tako >d,a bo sedaj lažje delo za osebje kuhinje in pa dobro počutje delavcev, ki bodo v prenovljeni jedilnici uživali dobro malico. V sami proizvodnji je poleg aktiviranja novega kontaktnega brusilnega stroja in stružnic montirana odsesovalna naprava s povratkom zraka. S to napravo se bodo zboljšali delovni pogoji, predvsem odprava prepihov ter varčevanje z energiiijo v zimskem času, ker se ogreti zrak vrača prek filtrov in povratnih cevovodov v deloven prostor. Vsekakor največja in za DO Hoja prednostna investicija pa poteka v TO-2 Pohištvo Polhov Gradec. V tej TO gradbeniki GP Obnove od junija meseca gradijo prepotrebne prostore, ki bodo sestavljali novo tovarno. Sedaj se gradi energetski objekt, v katerem bo kotlovnica trafo postaje, kompresorska postaja in pomožni prostori. Poleg tega še spremljajoči objekti, to je mazutna postaja, podstavek silosa in zaklonišče. Takoj ko bodo gradbeniki te objekte zaključili, bodo zgraditi še proizvodne prostore tlorisne površine 1730 nf. Med tem časom bodo izdelani projekti za notranjo opremo v proizvodnih prostorih, to je razvod toplotne in električne energije, razvod komprimiranega zraka, odse-sovanja iln prezračevanja ter požarno varnostnih naprav. V tej TO smo letos aktivirali še širokotračni kontaktni brusilni stroj v oddelku Pohištvo. Na žagi pa rodilnik in čelnik. V TO-3 Stavbno mizarstvo je poleg aktiviranja brusilnega stroja za okenske okvirje, nanašalke lepila, baterijskega viličarja iln brusilnega stroja za žage žel prispela oprema za usposobitev dveh novih sušilnih komor. Ta oprema se bo montirala v že zgraje- ne komore, le da se bo preselilo skladišče repromate-riala in brusilnega orodja. Zato pa je potrebno adaptirati prostore v prostorih, ki jih ima v najem Lesnina oziroma KIP. Poleg te novosti bo še precejšnja pridobitev nova asfaltna cesta od vhoda v tovarniško ozemlje do dvorišča bivšega Ve!oxa in del dvorišča, kjer nakladajo kamione z našimi izdelki. TO-5 Žaga v Robu je delno uredila skladišče biadovine, s tem da se je prestavil električni vod, ker je oviral pri manipulaciji s hlodovino, predvsem pri razkladanju kamionov. V novem podaljšku žage smo uredili transportne naprave za manipulacijo z žaganim lesom. Z ureditvijo fasad na vseh stavbah se je TO pokazala tudi navzven, da dobro gospodari. V največji primarni TO-7 Žaga, Škofljica, ki jo v bodoče čaka temeljita rekonstrukcija, je poleg generalnega popravila žerjava montiran nov čelnik, in ko pride naročena oprema za transportne naprave, le-ta čaka še rabilnlk, ki naj bi odpravil ozko grlo v žagalnici. Istočasno se bo menjala in rekonstruirala odsesovalna mreža. Velika pridobitev za to TO je tudi na novo utrjen depo za skladiščenje in manipulacijo z žaganim lesom. Veliko spremembo je v letošnjem letu doživela TO-9 Tesarstvo. Konec maja je bila montirana oprema za izdelavo lamel. Da pa je ta strojna oprema lahko stekla, je bilo potrebno zgraditi in aktivirati novo kompresorsko postajo z razvodom, ureoiti električne instalacije in novo odsesovalna vejo. Poleg tega je bilo podaljšano lepilno mesto za lepljenje nosilcev za 6 m. V zaključni fazi je še oprema za lepljenje ravnih nosilcev, tako da bo kapaciteta povečana. V tem času je TO pridobila še specialni bočni viličar nosilnosti 7 ton, tako da je transport in nakla- danje nosilcev lažje in varnejše. V DSSS smo v začetku leta aktivirali nov knjižni stroj, ki je zamenjal staro in glasno ASKOTO. Ta kratek pregled ni zajel vsega, kar se je zgodilo, montiralo ali nabavilo, ne smemo pozabiti še obnovlje- nih počitniških hišic v Selcah, priključitev elektrike v koči na Krvavcu in še raznih pridobitev v vseh TO. Naša želja je, da najmanj s tako dinamiko držimo stalno investicijski vztrajnlk na vrtljajih, ki naj posredno le odreže lepši in boljši kos kruha vsem zaposlenim. Anton Tehovnik Inovacije na stavbnem mizarstvu Samoupravni sporazum c izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih smo sprejeli 14. 3. 1977. Toda kljub precej dolgem času se v stavbnem mizarstvu ne moremo pohvaliti s preveliko zagnanostjo do izboljšav strojev. So pa tudi izjeme, kot je tov. Tine Žmuc. Zaposlen je pri Stavbnem mizarstvu že od leta 1959. Vsa ta leta je delal v strojni delavnici na raznih strojih. Predvsem bi bilo vredno posnemati njegov odnos do dela in do sodelavcev. Kljub temu, da dela na delovnem mestu na normo še vedno najde čas za izboljšanje delovnih pripomočkov na svojem, kot tudi na strojih, na katerih ne dela pogosto. Izdelal je šablone na verižnem, kot tudi na nadmiznem rezkarju. Za takšne izboljšave je predvidena nagrada po zgoraj navedenem sporazumu. Dejstvo je, da je od 160 zaposlenih v TO le eden, ki misli na izboljšanje delovnih pogojev, kot tudi na lažje opravljanje delovnih nalog. Zato tudi v njegovem imenu apeliramo na druge sodelavce, da pričnejo razmišljati o tehničnih izboljšavah, saj bodo z izboljšanjem delovnih pogojev in naprav olajšali delo sebi in drugim, kot tudi prispevali k večji storilnosti. Anton Krek Ustanovitev 00 ZSMS Zveza socialistične mladine (ZSM) je kot družbenopolitična in vzgojna organizacija mladih, ki je bila konstituirana na IX. kongresu s preoblikovanjem Zveze mladine Jugoslavije in Zveze študentov Jugoslavije, ne samo dolžnost, temveč tudi pravica vsakega mladega človeka. Na 10. kongresu ZSMS oktobra 1978 je bila poudarjena težnja po ustanavljanju OO ZSM v vseh okoljih, kjer mladina dela in živi. Tudi pri nas na DSSS smo glede na številčnost in pogoje ugotovili možnost, da se ustanovi OO ZSMS, delali pa bomo na tem, da se ustanovijo OO tudi v drugih TOZD naše DO, kjer so podani pogoji za ustanovitev. V predhodno izvedeni anketi se je 13 mladih na DSSS odločilo, da bodo aktivno sodelovali pri delu mladinske organizacije. Dne 18. 9. 1979 je bila ustanovna konferenca, kjer je mladina soglasno sprejela sklep, da se na DSSS ustanovi OO ZSM. Izvoljeni so bili tudi organi in referenti nove organizacije. Pri delu nove ustanovljene organizacije bo pomagal in jo idejno usmerjal mentor tov. Jože Šketa, dipl. ind. psiholog. Zavedamo se, da OO ZSMS ne bo množična organizacija, temveč organizacija, kjer se izražajo in v socialistični samoupravni smeri usmerjajo različni interesi, težnje in ustvarjalnost mladih. Specifičnost svojega delovanja moramo opravičiti z aktivnim odnosom do problemov in s pobudo za ukrepanje pri reševanju le-teh. Rada bi poudarila, da delo OO ZSM ne sme biti zreducirano na delo izvoljenih organov, ampak bodo zadovoljivi rezultati in uspehi doseženi le z aktivnim in ustvarjalnim delom vseh. Zavedati se moramo, da bo najtežje začetno obdobje, ker smo kot novo konstituirana družbenopolitična organizacija v bistvu brez izkušenj. Prepričana pa sem, da bomo s skupnimi močmi naš program dela tudi uspešno realizirali. Do konca letošnjega leta smo si zastavili naslednje naloge: 29. in 30. septembra so se po vsej republiki vrstile zaključne akcije, ki jih poznamo po okrajšavi NNNP (nič nas ne sme presenetiti), ki nas spremljajo celo letošnje leto. Nosilec vseh aktivnosti so bile krajevne skupnosti. Naša TO je v navedenih aktivnostih sodelovala z narodno zaščito in civilno zaščito. Predpostavka je bila rušilni potres z možnostjo požarov. Naše ekipe so se na akcijo že dalj časa pripravljale. Medicinska ekipa je sicer solidno znanje še izboljšala z dopolnilnim, praktičnim tečajem. Gasilska ekipa je pod novim vodstvom Antona Šte-beja postala še agllnejša. Posameznim ekipam smo nabavili dodatno opremo, cela enota CZ pa je dobila nove delovne obleke. Poleg materialne in fizične pripravljenosti je za učinkovito samozaščito in obrambno moč pomembna tudi zavest. Kot samoupravljavci moramo vedeti, kaj in zakaj varujemo. Ivo Kastelic Finančna služba v DO Hoja Finančna služba v DO Hoja je sestavni del finančno-računovodskega sektorja. Ustanovljena je bila na podlagi samoupravnega sporazuma, ki so ga podpisale vse TOZD DO Hoja sredi junija 1978. Takrat smo tudi prešli iz 1 žiro računa DO Hoje na 7 žiro računov. Vsaka TOZD Srna svoj žiro račun, prav tako DSSS. S tem je bil dan TOZD boljši pregled nad lastnimi denarnimi sredstvi. Sporazum ureja odnose na področju financ. Govori o združevanju sredstev za obratne in investicijske namene. Za investicijske namene se mora skleniti še po- seben sporazum, ki je vezan na investicijski program. Zelo pomembno je, da smo na tem področju že naredili velik korak. Združili smo investicijska sredstva za Polhov Gradec. Tudi v bodoče bomo morali združevati sredstva za investicije, saj posamezne TOZD ne bodo sposobne investirati ne v enostavno ne v razširjeno reprodukcijo. Glede obratnih sredstev sporazum določa, da višek teh sredstev TOZD posodijo TOZD, ki ji le-ta primanjkujejo. Vsa navedena posojila med TOZD se evidentirajo prek Službe družbenega knjigovodstva. Manjkajoča obratna sredstva ima le TOZD Pohištvo, Polhov Gradec. Prvotno jih je imela tudi TOZD Podpeč. Zadovoljiv finančni rezultat In ugoden kratkoročni kredit za pripravo proizvodnje za izvoz pa jo ne sili k najemanju kredita v okviru DO. V letu 1979 bo finančna služba »obrnila« 340 milijonov, kar je naša ocena celotne realizacije za leto 1979. Dnevno in kumulativno zasledujemo stanja po žiro računih, prilive in odlive denarnih sredstev. To nam služi za planiranje potrebnih finančnih sredstev. Likvidnost lahko rečemo, da je zadovoljiva, saj v zakonskem roku poravnavamo vse obveznosti (do dobaviteljev, družbe in odplačila kreditov). Kljub zakonu o zavarovanju plačil ugotavljamo, da so tudi še zamudniki pri plačilih, vendar tudi brez tega ne gre. Likvidnost je slabša v spomladanskih mesecih, ko nabavljamo hlodovino, saj se zaloge surovin povečajo za ca. 15 milijonov din. Takrat v večji1 meri koristimo kratkoročne kredite pri Ljubljanski banki. Poznajo se tudi poletni meseci, ko ni 100% proizvodnje, ko so dopusti. V drugih mesecih lahko trdimo, da je likvidnost zadovoljiva. Dosedanja praksa je namreč tako pokazala. Naša finančna služba še ni popolna, vendar se trudimo, da bi bila in tako utemeljevala svoj obstoj. Magda Hadalin na DSSS 1. Aktivno sodelovanje pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih aktov in zavzemanje za obveščenost vseh delavcev v okviru uveljavljanja samoupravnih pravic in dolžnosti, kajti pravočasna in pravilna informacija je pogoj za zavestno in odgovorno sprejemanje odločitev. 2. V okviru organiziranega idejnopolitičnega usposabljanja je nujno seznanjati se s tekočo politično problematiko. Udeležba mladih v družbenopolitičnem življenju se mora kazati v večji zastopanosti, angažiranosti in povezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. 3. 00 ZSMS si bo prizadevala krepiti SLO in DS, ki sta načina obrambe in varovanja vrednot pridobljenih v NOV in socialistični revoluciji. Prva konkretna naloga na tem področju je sodelovanje v akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. 4. Sodelovanje pri krajših proslavah, sodelovanje pri glasilu Hoja in občasno izdajanje lastnega biltena. 5. 00 ZSM se bo zavzemala, da bodo člani sodelovali v vseh oblikah prostovoljnega dela na delovnih akcijah (urejanje okolja) in povezava z OK ZSMS — prehodna enota Ljubo Šercer. 6. Zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov, ki izhajajo iz različnih oblik povezovanja dela in sredstev se je treba povezati z drugimi 00 ZSM v okviru DO Hoja (00 ZSM na Stavbnem mizarstvu in 00 ZSM v Galanteriji). 7. 00 ZSM mora delovati v smislu stalnega obnavljanja in številčne krepitve članstva. Naj končam z željo, da br ZSM postala tista gonilna sila, prek katere bodo mladi delavci odigrali aktivnejšo vlogo pri graditvi in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov in usklajevali svoje interese z družbenimi. Predsednik 00 ZSMS: Darja Bambič, dipl. iur. Predsednik 00 ZSMS na TOZD Stavbno mizarstvo O ustanavljanju 00 ZSMS v TO-3 in njenem začetnem delovanju smo že poročali v prejšnji številki Hoje. Kako so mladinci realizirali svoj letošnji program dela in kaj so si zadali za nalogo v tekočem letu? Poiskali smo predsednika mladine tovariša Pavloviča, da nam da kratko poročilo. Mladinci v naši TO s svojim delovanjem po ustanovitvi 00 ZSMS postajamo vse bolj učinkoviti v svojem delu. To dokazuje uresničevanje letošnjega programa dela, katerega smo uspešno realizirali. Zaslugo za uspešno realiziranje imamo vsi mladinci, saj smo se vsi resno pridrževali našega programa in skušali dati vse od sebe, da ga Izvedemo. Tako smo izvedli najbolj pomembno akcijo iz akcijskega programa, tj. izdelovanje odprtin za okna v naši ročni delavnici, ki se je udeležilo 60% članov mladinske organizacije. Dsio osnovne organizacije ZSMS V družbenopolitičnem in športnem delu v TO-3 in širši družbeni dejavnosti smo naredi® velik korak naprej. Seveda na tem področju moramo še intenzivno delati. Zato smo si v tekočem letu razširili družbenopolitični program, z namenom, da vključimo čim več mladincev v DPO in v njegovo izvajanje. Omenil bi med drugiimi dve nove naloge DP programa, te so: ustanavljanje uredniškega odbora za interno glasilo Stavbar, kjer bomo skušali redno obveščati delavce naše TO o dogajanjih in novicah pri nas in v DO Hoja. Začetno fazo te naloge smo že realizirali, tako da interno glasilo mesečno že izhaja (izšli sta dve številki). Kot druga nova naloga je pomaganje in sodelovanje pri organiziranju mladincev v drugih TOZD v 00 ZSMS. Na žalost mladinci v drugih TOZD niso organizirani, čeprav po mojem mnenju imajo dobre pogoje, da enakopravno s svojo mladinsko organi- zacijo odločajo o poti samoupravljanja ,'in drugih dejavnostih skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Tako stanje otežuje tudi aktivnost naše 00 ZSMS v okviru DO Hoja. Pripravljeni smo pomagati mladincem iz drugih TO, da se organizirajo, za nadaljnje sodelovanje pa bi se zavzeli po svojih programih dela. Glede izvajanja naloge in našega programa planiramo ustanoviti delegacijo, ki bi obiskala TO, katera pokaže zanimanje za delo v OO ZSMS. Za delovanje mladincev v naši 00 ZSMS smo imeli podporo in razumevanje od drugih družbenopolitičnih organizacij v naši TO, katere tudi imajo zaslugo za nemoteno izvajanje našega programa dela. Pričakujemo, da bo tako tudi naprej, saj se zavedamo, da s sodelovanjem nas vseh skupaj lahko uresničimo pomembne naloge v naši TO in na širšem področju. Vsem sodelavcem se za izrečeno sožalje in. prispevek onkološkemu inštitutu ob smrti mojega očeta Milana Petančiča najtopleje zahvaljujem. Gorazd Petančič, dipl. ing. Nekaj o naši prehrani Nepravilna prehrana je lahko vzrok nesreče pri delu, ker povzroča slabo počutje, izčrpanost, lahko pa je tudi vzrok debelosti. Služba za varstvo pri delu naše DO je skozi več let zasledovala poleg drugih pokazateljev o vzrokih in virih nesreč pri delu tudi nesreče po dobi delovnega dne. Sleherno leto nam statistika kaže, da se največ nesreč pri delu zgodi prav do 10. ure, tj. do malice. Na ta pojav smo že opozarjali v letnih analizah pa tudi v našem časopisu. Mnenja smo, da je vzrok prav nepravilna prehrana ali točneje: večina naših delavcev ne zajtrkuje. Pa poglejmo dognanja znanstvenikov o pravilni prehrani. Moški rabi dnevno za fizično delo okoli 3000 kalorij, ženska pa okoli 2500. Hrana mora vsebovati vse potrebne snovi za rast in obnovo odmrlih celic. Od pravilne prehrane je odvisno dobro počutje delavca, in s tem tudi njegova storilnost pri delu. Pravilna prehrana pa je tudi osnovni faktor proti raznim obolenjem in infekcijam, slaba prehrana je vzrok slabega počutja, lenosti, zmanjšanja in koncentracije. S slabim počutjem pa pri delu nastane tudi nižja storilnost, in kakor smo že rekli, tudi možnost nesreč pri delu. Pravilna prehrana mora vsebovati tri skupine živil, in sicer: ajOgljikove hidrate: kruh, testenine, riž in krompir. Oglikovi hidrati so neobhodno potrebni za krepitev mišičnega dela, saj se lahko spremenijo v mišicah in tudi v drugih celicah neposredno vdelo. Toda vsak višek ogljikovih hidratov v telesu, ki jih telo ne porabi za delo, se spremeni v MAŠČOBO. To je vzrok, da se DEBELIMO. Torej ne pretiravajmo s kruhom, makaroni, sladkarijami, krompirjem in rižem! b) Maščobe: Te so nujno potrebne za tiste delavce, ki delajo težko fizično delo, saj dajo veliko kalorij in vitamine A, D, E, H, K in druge. c) Beljakovine: ločimo jih na: — rastlinske: fižol, grah, leča — živalske: meso, mleko, mlečni izdelki, sir, smetana in jajca. Beljakovine so najvažnejše živilo. Te hrane rabimo dnevno saj 100 g in od tega vsaj tretjino živalskih beljakovin. Beljakovine rabi telo za rast in obnovo odmrlih celic. Brez te hrane človek nima volje do dela in tudi ni odporen proti boleznim! Ta osnovni pregled v prehrani nam lahko služi za vsakdanjo primerjavo naše prehrane. Kaj hitro bomo ugotovili, da se hranimo nepravilno. Vzrok debelosti bomo lahko odkrili v nepravilni prehrani. Tu bomo morali dokaj razlikovati naše obroke med delavci, ki s fizičnim delom porabijo hrano in tistim, ki ne delajo fizično pa se jim odvečna hrana, posebno hidrati, kopičijo kot maščoba. Morda bi bilo prav, da pogledamo tudi naš obrok — malico na delovnem mestu. Po mnenju strokovnjakov naj bi ta »dopolnilni obrok« ali malica, kakor običajno pravimo, ne presegal 600—800 kalorij. 2e v začetku smo rekli, da sleherno leto registriramo največ nesreč pri delu do malice in smo bili že vseskozi mnenja, da je vzrok izčrpanost delavcev, ker ne zajtrkujejo. In zato je prav, da ta mnenja strokovnjakov, ki so ugotovili, da bi delavčev obrok pred delom znašal vsaj 25 % dnevnega obroka ali okrog 750 kalorij. Glede nesreč pri delu do 10. ure, zajtrkom in tovarniško malico je vsekakor vzročna zveza. Če delavec na primer pride na delo tešč in fizično dela vse do malice, se nujno prekomerno izčrpa. In če na tako izčrpan želodec zaužije premočno, za prebavo težjo malico, se prav tako tudi po malici slabo počuti. Tako bo tak delavec slabo delal ali vsaj delal s slabim občutkom do malice, ker je bil izčrpan, in bo tudi po malici še nekaj ur slabo delal, ker je imel preobremenjen želodec. Torej držimo se navodila strokovnjakov. Uredimo sj pravilno prehrano, kar bo za počutje, storilnost pri delu prav pa tudi nesreč pri delu bo manj. Anton Curk (Nadaljevanje z 2. strani) Poleg tega bo potrebno v vsaki dejavnosti letno investirati vsaj v višini lastne amortizacije za obnovo opreme. Nadalje so velike potrebe po investicijah v družbeni standard (počitniški in samski domovi, kuhinje za prehrano ...), odprto je tudi vprašanje Delovne skupnosti. Potrebe po investicijah se kažejo torej izredno velike, odločiti pa se bomo morali za takšen vrstni red naložb, ki bodo dajale v okviru Hoje največje ekonomske učinke. V tem članku sem želel prikazati nekatere pokazatelje poslovanja Hoje v preteklem obdobju, ki nam bodo pomembna osnova pri pripravil in sprejemanju smernic razvoja za novo srednjeročno obdobje. Poglobljeno delo strokovnih služb in javna obravnava pa naj nakažejo smernice nadaljnje usmeritve in možnosti razvoja DO Hoje v prihodnje. Ciril Mrak Tečajniki za pridobitev polkvalifikacije Izobraževanje ob delu (iz dela za delo) V mesecu marcu smo s sodelovanjem verificirane izobraževalne institucije Poklicne lesne šole iz Škofje Loke organizirali tečaj za pridobitev splošno veljavne polkvalifikacije, priuče-vanje — II. stopnja zahtevnosti poklicev v lesarstvu. Program tečaja je obsegal 140 ur predavanj iz teoretičnega gradiva v popoldanskem času in ob prostih sobotah, čas praktičnega poučevanja v delovnem času po posameznih delovnih mestih pa je bil odvisen od zahtevnosti delovnih nalog in učenčevih predznanj. Tečajniki so pri teoretičnem delu spoznali osnove tehnologije gradiv, poklicne tehnologije, varstva pri delu, organizacije z ekonomiko, kontrole kvalitete, strokovnega računstva, samoupravne zakonodaje OZD in slovenskega jezika. V jedilnici TOZD Stavbno mizarstvo smo montirali tablo in tako nam je dober mesec v popoldanskem času služila kot učilnica. Predavatelji teoretičnega dela in mentorji praktičnega pouka so bili delavci Hoje, tako da so učne programe kar najbolj prilagodili potrebam naše proizvodnje. Ob koncu tečaja smo imeli strokovno ekskurzijo v Soro, Medvode, Jelovico, Škofja Loka lin žago Gradis, Škofja Loka. V tečaj se je vpisalo 26 delavcev, 17 pa jih je uspešno opravilo zaključni izpit, in sicer: — iz TOZD STAVBNO MIZARSTVO Anton Japelj jn Dragoljub Hrvačanin v ročni obdelavi lesa, Ibrahim Maljanovič in Ivan Skukan za dovrševalca površin, Janez Urbančič in Branko Maček v strojni obdelavi Momčilo Nikolič in Dragomir Aleksič v strojnopovršin-ski obdelavi lesa, Marjan Pašalič za razvršče-valca lesa — iz TOZD POHIŠTVO, Polhov Gradec Janez Pečan tn Boris Ko-ritniik za ostrilca orodij in rezil, Miro Malovrh in Franc Šifrer v strojni obdelavi lesa — Iz TOZD ŽAGA, Škofljica Is met Murselovič, Hasif Mujič in Franjo Katič v ža-garstvu, Mustafa Murselovič za raz-vrščevalca lesa. Vsem tečajnikom še enkrat iskrene čestitke in naj bodo spodbuda in vzor vsem tistim, ki niso vztrajali do konca in tistim, ki se sploh niso vpisali v tečaj. Tečaj je za nami, vendar mislim, da ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Že podatek, da je v Hoji 240 nekvalificiranih delavcev, ki opravljajo delovne naloge, za katere se zahteva PU izobrazba, nam mora biti jasen dokaz, da smo dajali premalo poudarka izobraževanju kadra za neposredno proizvodnjo. Zavedajmo se, da proces proizvodnje ne bomo mogli uspešno in kvalitetno opravljati samo z visoko strokovnimi vodilnimi delavci in nekvalificiranimi v proizvodnji. Če si bodo le ti pridobili ustrezno znanje, znanje, ki ga zahteiva sodoben tehnološki proces, bomo zagotovili kvaliteto, ki jo od nas zahteva tržišče. Bolj kot te ugotovitve pa je zaskrbljujoče dejstvo, da mladi v neposredni proizvodnji nimajo nobene želje po izobraževanju, kar se je jasno pokazalo v preteklih letih ob neuspelih poiskusih organizacije tečaja. Verjetno je temu vsaj delno kriv tudi sam sistem nagrajevanja po delu, ki ne daje nobenega motiva za željo po izobraževanju, saj delavci vse preveč gledajo skozi finančno prizmo, da jim izobraževanje trenutno ne pomeni večjega dohodka, ne zavedajo pa se, da jim vsako pridobljeno znanje pomeni odskočno desko za napredovanje v prihodnosti. Kadrovska služba 'in vodstva TOZD smo tako ostajali nemočni. Šele letos smo uspeli, vendar mislim, da je beseda uspeh zelo relativna. Tečaj kot tak je uspel, število tečajnikov pa je bilo glede na kadrovsko strukturo v Hoji mnogo premajhno. Zadovoljni bi bili lahko, če bi tečaji potekali po TOZD, ki bi imele dovolj svojih kandidatov. Pravkar sprejemamo družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, ki postavlja delovne organizacije za zelo pomembne nosilce poklicnega usmerjanja z uveljavitvijo študija ob delu in iz dela kot prevladujoči obliki izobraževanja. Zato bomo v bodoče dajali še več poudarka izobraževanju predvsem mladih delavcev, saj si bodo le tako lahko pridobili takšen družbenoekonomski in samoupravni položaj, ki bo temeljil na delu in rezultatih dela in tako pomenil postopno izenačevanje mladih s pravicami in dolžnostmi drugih delavcev v združenem delu. Upam, da se bodo mladi delavci le osvestili in spoznali pomembnost izobraževanja za uspešno opravljanje zaupanih jim nalog in da se bodo v čim večjem številu odzvali na razpis tečaja za pridobitev kvalifikacije — III. stopnja zahtevnosti poklicev v lesarstvu, ki ga bomo organizirali ob koncu letošnjega leta. Sonja Goršič DOPISUJTE V VAŠE GLASILO Srečanje z Alojzom Jakičem Na enem izmed dolenjskih gričev, v prijazni kmečki hišici na Hrustovem, ima že 13 let častno mesto med družinskimi slikami, pismi in spominki droben na videz nepomemben kos papirja. Ko pa ga vzamem v roke in preberem, začutim čemu ga Lojz tako skrbno čuva. Na njem piše: »Ob vstopu v zasluženi pokoj vam želijo vsi člani kolektiva LKL še mnogo zdravih in zadovoljnih let«. Okrog tega stavka je polno podpisov in nekatere od njih prepoznam, še vedno so člani istega kolektiva. Se še spomnite tovariši tega svojega sodelavca? Z Jakičem sva se pogovorila o tistih dneh, ko je delal v LKL (sedaj Hoja) in še o drugih njegovih, težkih in lepih dneh. Kdaj ste tov. Jakič delal v Lesnem kombinatu? Bil sem kurir na upravi, na Langusovi. Potem pa sem dobil odločbo iz Beograda, da grem lahko v pokoj, pa me je Gabrovšek pregovoril, da sem ostal in delal še kakšno leto dni. Za mano je bil potem kurir Janko Šuštar. Imate na tiste dni pri LKL kakšen poseben spomin? Kako ste se kaj razumeli s sodelavci? O, razumeli smo se kar dobro in nekaterih se še posebej spomnim, na primer Curka, Homovca, Prebila, Gabrovška, direktorja Vidmarja, Dragice, Mance, Primc Zorana, Pecove Marte, Celinskega, Jagodičeve Tončke. Kot posebno v spominu pa mi je ostalo, ko so mi ukradli pred upravo službeni moped. Nikoli ga nismo dobili nazaj. Cel teden sem hodil peš, potem pa sem dobil moped z Roba. Kako, da živite tu? Tu je moj rojstni kraj. Nanj sem navezan, tu najraje živim. V mestu ne vem kaj početi. Tu pa imam njivico za krompir in solato, iz hleva pa sem naredil delavnico. Delam žlice. Imam nekaj strojev, nekatere sem kupil, druge pa sem sestavil. In kam potem z žlicami? Prodam jih, imam sam svoje odjemalce. Les pa kupim od Gozdne uprave Vel. Lašče. Kako vas je pot zanesla s Hrustovega v Ljubljano? Povejte prosim kaj o sebi. Med vojno sem partizanil po domačih krajih že od 1941. leta, potem pa so me ujeli blizu Roba (na Dol.). Italijani so me odpeljali v Ljubljano in bil sem obsojen na 10 let ječe. Do kapitulacije Italije sem bil v tabori^-šču v Italiji, potem pa so nas Nemci odpeljali v zapore v Trst. Tu so domobranci nekatere odbrali, ostale pa so nas odpeljali v Dachau, kjer sem bil do konca vojne. Maja leta'1945 so nas osvobodili Amerikanci. Ne bom pozabil tistih dni, ko smo čakali na transport za Ljubljano. Tako smo bili srečni, da se bomo kmalu vrnili, zraven smo se pa bali kako je doma. So domači živi, kaj je z domačijami? Imel sem srečo, doma me je pričakala mama. Ko sem se vrnil iz internacije, sem bil pri ljudski milici in sem služboval v Vel. Laščah, Novem mestu, Žužemberku in še v nekaterih krajih. Bil sem nekaj časa tudi v Osilnici ob Kolpi, kjer sem srečal Gabrijelo, s katero sva se tam tudi poročila. Potem sem šel v civil in prišel domov, na Hrustovo. Opravljal sem svoj poklic — malar. Ko pa sem kasneje zaprosil za pokojnino, so ugotovili, da mi manjka še nekaj službenih let. In tako sem šel v Ljubljano. Zaposlil sem se pri LKL; stanovala pa sva z ženo v Novih Jaršah. Kot vidim, delate še sedaj, ko ste v pokoju. Si sploh kdaj privoščite dopust — počitek? Ali kam kdaj greste? Najraje sem tu. Bil pa sem na počitnicah v Strunjanu, kjer ima dom ZB. Ko ste me peljal v svojo delavnico, sem tam videla več strojev. Ste imel kdaj kako nesrečo? Le enkrat sem si s cirkularko odrezal košček prsta, drugače pa nisem imel nesreče in upam, da bo tako tudi v naprej. Pa tale naš tovarniški časopis, ga dobivate? Dobivam Hojo in jo prebiram, saj me zanima kako je s podjetjem, kjer sem delal pred upokojitvijo. Le malo bolj na redko izide, tale Hoja. Časopis spravljam in rad ga večkrat vzamem v roko. Bi nam rad še kaj povedal? Vse iz LKL lepo pozdravljam! Ko pridem v Ljubljano, vas pa vse na Langusovi obiščem. Pozdravljeni! Tov. Jakič hvala za pozdrave. Ne veste kako so me tisti ponedeljek debelo gledale delavke in delavci v skupnih službah, ko sem jim izročala vaše pozdrave — in žlice. Veseli so obojega. Nasvidenje! Mar;ja Logar od 1. januarja 1979 do 31. avgusta 1979 NAŠI NOVI SODELAVCI TOZD Pohištvo, Polhov Gradec Vida Dolinar Pavel Buh Jože Jankovec Gregor Osredkar Srečko Trobec Lojze Koprivec Janez Jankovič Janez Setnikar Milan Velkavrh Anica Žagar Jože Trobec* Jože Malovrh* Franc Janša* TOZD Tesarstvo Štefan Lampret Nebin Sopaj Muhamed Beganovič Stanislav Zupan Josip Gabrič Milaim Hasimi Jože Vesel Pavel Virant Dane Cindrič* TOZD Žaga, Rob Jožef Sterle Janez Lenič Stanislav Marinček TOZD Žaga, Škofljica Enver Mujič Branko Jovič Osman Karamujič Sadil Karalič Fehim Faziič Vinko Gačič Anto Mikanovič Bilal Karamujič Slavko Goričanac Omer Trumič TOZD Galanterija, Podpeč Vera Miloševič Stanislav Bele Jože Žniderič Andrej Svete DSSS Stanka Stanišič Ljubinka Vukašinovič Metka Drobnič Veronika Krašovec Boris Rožanec Ajiša Abdič Rahmana Rekič Vlasta Marn Damjan Vidovič Jože Šketa Slavica Matič Jurček Grilj TOZD Stavbno mizarstvo Franc Kolenc Dragan Fikič Momčilo Nikolič Šefko Škerič Brane Hrvačanin Sejad Aleševič Gordana Mflakovič Olga Osredkar Milorad Šučur Jože Strah Adema Hodžič Antun Novak Stevo Grujič Senad Halilič Rado Aleksič Petar Lazarevič Miroslav Kobal Mine Šakanovič Goran Čuium Cveta Traj koška Dobriča Stojanovska Janez Knez Janez Trček Šefika Aleševič Sead Rekič Mara Mikanovič Goro Kis in Kristjan Miholač Fatma Pašfč Šefika Zulič Saj id Zukič Marjan Erbežnik* Tomaž Nose* Samo Šetar* Fikret Fazlič* ODŠLI SO TOZD Pohištvo, Polhov Gradec Janko Završnik Anton Založnik Ivana Jankovič Janez Plestenjak Franc Alič Jože Leber> Irena Trobec TOZD Tesarstvo Ivica Ljubanovič Leopold Ljubanovič Mile Obrovac Zdravko Oblak Safet Džaferagič TOZD Žaga, Škofljica Muhamed Samardžič Čedomir Puljič Branko Stanijevič Ferid Fazlič Zijad Delalovič Rajif Fazlič Rade Jotanovič Marjan Goršič — umrl TOZD Galanterija, Podpeč Franc Kunšič Damjan Vidovič Albina Perme Jože Petelin DSSS Bojan Kern Erika Vostri Alenka Podgorelec Jože Žniderič Stanka Marinič TOZD Stavbno mizarstvo Stjepan Hraščanec Mile Jurčevič Marija Nartnik Stanka Stanišič Zora Lecič Radomir Ristič Ružiča Brkič Esma Haračič Ljubinka Kovač Marko Plat Stanko Šerjak Zvonimir Sever Marinko Gligič Bogdan Doler Zvonko Skukan NA ODSLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA SO ODŠLI TOZD Pohištvo, Polhov Gradec Ludvik Oblak Franc Maček Branko Trobec Vladislav Ogrinc Zdravko Marinko TOZD Žaga, Rob Božo Rupar TOZD Žaga, Škofljica Muharem Fazlič Nedeljko Simeunič TOZD Galanterija, Podpeč Hilmija Besič TOZD Stavbno mizarstvo Martin Skopec Bruno Babnik Darko Godler Jože Geriča Slavko Stevič Mirko Mateša UPOKOJENI TOZD Pohištvo, Polhov Gradec Matevž Žagar TOZD Galanterija, Podpeč Marija Likovič Alojzija Koščak DSSS Jože Šilc Marija Grm UČNO DOBO STA KONČALA TOZD Pohištvo, Polhov Gradec Janez Jankovič TOZD Stavbno mizarstvo Olga Osredkar Ljubljana, 17.9.1979 Kadrovski oddelek KATJA FLORJANČIČ UREDNICA GLASILA Že deveto leto teče, kar živi in dela med nami. Potem ko je zapustila šolske klopi, se je zaposlila pri nas in prav gotovo jo že vsi poznate. Saj smo se že srečali z njo, če drugače ne pa takrat, ko smo za nekaj dni hoteli spremeniti svoj delovni vsakdan v dopustniške dni, aii pa ko smo začeli reševati svoj življenjski problem — stanovanje. Ob teh prilikah smo jo znali poklicati na tel. 262-671, interna 0003. Žal pa jo bolj malokrat pokličemo in poiščemo kot našo urednico. Mirno jo pustimo, da nas prepričuje, da bi s svojimi prispevkii-članki pomagali k življenju našemu tovarniškemu glasilu. In ko bomo danes vzeli v roko in pričeli listati po dolgem času tole našo Hojo, dajmo, pošteno si izprašajmo vest, koliko smo sami s svojo aktivnostjo, pripravljenostjo sodelovali in s konstruktivno kritiko prispevali k večmesečnem molčanju tovarniškega glasila Hoja. Marija Logar Šport in rekreacija Razpored tekmovanj za jesen 1979 v okviru občine Vič-Rudnik Tekmovanje občine Vič-Rudnik — streljanje 21. 12. 1979 ob 16. urjil v študentskem naselju blok 5 — kegljanje , 16. in 17. 11. 1979 ob 15. uri nai kegljišču Jamnik — odbojlka ob sobotah in nedeljah, pričetek tekmovanj 10. 11. 1979 — namizni tenis 6. 10. 1979 Partizan-Trnovo — (kros v sredo 10.10.1979 ob 16. uri v športnem parku Svoboda — akcija NA KOLESU SE DOBIMO namenjena vsem občanom vsak četrtek ob 17. uri na dvorišču Partizan-Vič Športni referenti DSSS Zorčič TOZD Rob Žnideršič TOZD Škofljica Poiončič TOZD Tesarstvo Hiti TOZD Mizarstvo Kolenc TOZD Polhov Gradec Bradeško — ml. TOZD Podpeč Svete Med delovno akcijo DELOVNA AKCIJA KRVAVEC UDELEŽENCI TOZD Tesarstvo Anton Fortuna. Ivan Kurent Janez Rugelj Jože Žgajnar Franc Porenta Bojan Repar (mlajši) Milka Fister Ani, Peternel Štefan Lampret Tone Zajc (mlajši) Prosimo vse člane kolektiva, da pokažejo še večjo aktivnost v naši delovni organizaciji, saj imamo sredstva za razširitev našega športnega življenja. Sredstva, ki jih ima športni aktiv za vsako leto iz sklada skupne porabe, dobi na podlagi aktivnosti1 v preteklem letu. TOZD, ki y letu 1979 ne bo imela nobene športne aktivnosti, v letu 1980 ne bo mogla dobiti sredstev. Sredstva se ne delijo proporcialno na število zaposlenih na TOZD. Predsednik športnega aktiva Franc Oven Pod vodstvom direktorja TOZD Tesarstva tov. Kurenta je bila delovna akcija za izkop jarka za položitev električnega kabla od trafo postaje do naše koče na Krvavcu dne 11. in 12. 9. 1979. Dolžina trase je bila ca. 300 m. Polovico je izkopala Floja, polovico pa Tekstilindus iz Kranja, kj ima kočo v bližini. Glavni izkop je bil narejen v soboto. V nedeljo se je še kopalo na najtršem delu trase v živo skalo, tako da je bil povsod jarek globok 80 cm. V sredo 15. 9. 1979 se je delovna akcija nadaljevala z zasutjem jarka in priklopom elektrike v koči. Pri priklopu sta se izkazala naša električarja, saj smo ostali vsi živi ob razsvetljeni' žarnici. Upamo, da ob tej_ uspeli akciji ne bodo udeleženci osamljeni in da bo druga še bolj števiina. Franc Oven TOZD Stavbno mizarstvo Milan Mavsar TOZD Škofljica Janez Cimperman DSSS Anton Tehovnik Franc Oven Mirko Zorčič Jože Alič Rado Prinčič Jernej Logar Katja Florjančič Sonja iGoršič Julka Skalar HOJA na letni Lesariadi Športniki Hoje smo se udeležili letne Lesariade 79 v Novem mestu dne 23. 6. 1979. Imeli smo ekipo v malem nogometu v sestavi TOZD Mizarstvo in TOZD Žaga, Škofljica (Šajfer, Mujič, Ključanin, Skukan, Omerič, Kolenc, Radočaj, Pavličevič, Adžemovič, Draganič). Tekmovalo se je po sistemu izpadanja. Na prvi tekmi je ekipa Hoje gladko premagala GG Postojno s 3 :1. Tekmo v osmini finala pa tesno Izgubila z Jelovico iz Škofje Loke z 1 :0. Tako je ekipa zasedla 9—16 mesto od 42 nastopajočih ekip in dobila 30,5 točk za ekipno uvrstitev. Kegljaška ekipa v sestavi (Tehovnik, Oven, Levstik, Hafner, Zorčič, Rožanec) je tekmovala po sistemu borbenih iger 6X3 lučaje in podrla 216 kegljev in zasedla 18 mesto od 44 nastopajočih ekip in dobila 26 točk za ekipno uvrstitev. Čeprav maloštevilno zastopstvo, smo zbrali samo iz dveh panog (na Lesariadi je bilo 26 panog) v končnem vrstnem redu 33 mesto od skupno 49 nastopajočih ekip. Upamo, da bomo lahko nastopali drugo leto s številnejšo ekipo. Franc Oven ... in po njej! Kronika očiščevalne akcije Pred dnevi smo se mladinci zbrali in zmenili, da bomo naše delovno okolje malo očistili, saj je bilo okoli zgradbe DSSS vse zaraslo z robidovjem, travo, bile so tudi skale in mnogo steklovine. Polni elana, dobre volje in v upanju, da bomo okolico lepo in hitro počistili, smo se 31. julija po drugi uri zbrali in pričeli z delom. Bili smo prijetno presenečeni, da so se akcije udeležili skoraj vsi mladinci. Resda so trije manjkali, vendar iz opravičenih razlogov. Pridružil se nam je tudi en veteran, ki je po srcu še vedno mladinec. Kako smo pridno delali sta si delovno akcijo ogledala tov. Vidovič in tov. Mrak. (Upamo, da smo naredili dober vtis.) Nekateri so kaj hitro pokazali, da so brez kondicije, saj so kmalu odšli domov. Danica, Jana, Boris, Milan, Mirko in Vlasta pa so se odločili, da bodo delo dokončali in očistili tudi okolico pred zgradbo, čeprav to ni bilo v planu. Vsi zatopljeni v delo se prestrašimo, ko zaslišimo krik iz Daničinih ust. Ko smo vsi preplašeni pritekli do nje, smo ugotovili, da ima krvavi žulj. Hitro smo ji nudii prvo pomoč in le malo je manjkalo, da nismo poklicali rešilni avto. Nekateri člani delovne akcije so bili pripravljeni nuditi ' umetno dihanje usta na usta, vendar smo po kratkem sestanku strokovno ugotovili, da to ni nujno potrebno. Po dve in pol urnem delu smo delo končali. Začeli smo raziskovati, čigavo je katero orodje. Doma pa smo dokončno ugotovili, da smo se kljub vsemu zmotili. Sklenili smo, da bomo take in podobne akcije še organizirali. Vabimo pa tudi vse druge sodelavce — veterane, da se nam pridružiijo. Želimo čim večjo udeležbo. VABLJENI! Vlasta Marn Voda kot prva pomoč pri opeklinah Praktični poskusi nekaterih starih načinov zdravljenja opeklin z mrzlo vodo nam kažejo, da se ne zmanjša samo bolečina, ampak da voda vpliva na stopnjo poškodovane kože. Takojšnja uporaba mrzle vode zagotavlja uspeh, le da se tega mnogi ne zavedajo ali ne vedo. Tako se še vedno zgodi, da ponesrečenca, ki je opečen, mažejo z raznimi mazili ali pa (kar je še slabše, ker s tem zadržujejo toploto na koži), da opečeno mesto povijejo s povoji. Zdravljenje opeklin ne zahteva velikih materialnih stroškov, vendar zahteva temeljito spremembo miselnosti ljudi pri dajanju prve pomoči. POSTOPEK DAJANJE PRVE POMOČI Z MRZLO VODO: 1. Takoj odstranimo vir toplote. 2. Odstraniti je potrebno mokro ati gorečo obleko ter pripraviti mrzlo vodo. 3. Opečene dele takoj polivati z mrzlo vodo. 4. Če je ogenj že na koži, delavca pod nobenim pogojem ne smemo zavijati v odejo ali pokrivati, moramo ga polivati z mrzlo vodo. 5. Opečene dele na koži v začetku polivamo vsako minuto, kasneje pa vsaki dve minuti. Najboljše je, da uporabimo gumijasto cev za mrzlo vodo. Če je poškodovan obraz, ga vsako minuto pomakamo v mrzlo vodo. 6. Vse zgoraj navedene postopke moramo izvesti čim hitreje, ker le od tega je odvisno nadaljnje boljše zdravljenje opečenega delavca. 7. Veliko časa se izgubi pri reševanju poškodovancev in iskanju vode, zato lahko uporabimo tudi pijačo iz steklenic ali konzerv. 8. Poškodovancu moramo nuditi manjše količine napitkov (mineralna voda, čaj, limonada). Torej samo hitra uporaba mrzle vode zagotavlja uspeh. Pri tem pa moramo uporabljati tudi druge improvizirane možnosti za zdravljenje opeklin. Povzetek iz strokovnega časopisa za varstvo pri delu Služba za varstvo pri delu Boris Rožanc V GORAH JE LEPO Ob jutranjem svitu smo se zbraft prt črpalki na Prešernovi cesti in krenili na pot. Namenili smo se na Triglav. V jasnem jutru smo že od daleč zagledali ožarjenega gorskega očaka. Razigrano smo se veselili gora ob vdihavanju svežega pokljuškega zraka in ob toplih objemih sončnih žarkov. Za tiste, ki so po tej poti hodili prvič, je bil vsak skalni ovinek in vzpon novo doživetje. Na poti proti Vodnikovi koči smo z enim očesom občudovali lepote planinskega rastlinja, z drugim pa smo skrivnostno pogledovati proti skalovju. V sinjemodri nebesni jasnosti smo zagledali Triglav, ki kraljuje med vršaci. Nad Velim poljem smo v toplem dopoldnevu že hiteli proti Planiki. Vijugasti vzpon nam je v pripeki dal slutiti, da se bo treba prilagoditi zahtevam lin pravilom hoje'v gorah. V domu Planika smo se spet prešteli. Vseh 17 nas je še vztrajalo. In kaj so rekle naše nove planinke! Ani: Zame je bil ta izlet čudovit. Sama pot do vrha je bila dokaj naporna, toda ob pomoči tako dobrih tovarišev -in ob spodbujanju vodnikov Staneta in Toneta, ki sta svojo nalogo odlično opravila, sem premagala vse težave. Na vrhu Triglava se mi je odprl čudovit pogled na naše Julijce. Nikoli si nisem mislila, da so Julijoi tako mogočno pogorje. Še bom šla v gore, saj tudi pregovor pravi: »V gorah si pridobiš zdravja in prijateljev.« Boga: Kijub strahu, ki sem ga imela pred samim odhodom na Triglav, m-i sedaj ni žal, da sem se odpravila na izlet. Pohvaliti moram naša vodnika, ki sta nas z veliko potrpežljivostjo in dobre volje pripeljala do samega vrha. Občutki, ki te spreletijo ob pogledu iz naljvišjega vrha na pogorje, so enkratni. Vsem, ki se še niso odpravili na našo najvišjo goro, priporočam, da se prihodnje leto odpravite na pot z našimi planinci. Ne bo vam žal. Popoldne smo jo mahnili na Kredarico. Že tu so se tisti, ki so bili v gorah prvič, seznanili s »strašnimi pogledi« v prepade, ki jemljejo dih. Večer pred pravim vzponom smo preživeli v proslavljanju rojstnih dni Saše, Zorana in Boge. Na Triglavu je medtem zapadel sneg, pravzaprav je svetleča luna dajala le-tak. vtis. Naslednje jutro smo krenili proti vrhu. Ženske v navezi so s sigurnostjo stopale za vodnikom Tonetom. Po dveh urah »plezarije« smo bili na vrhu. Srečno smo prestali planinski krst z vrvjo, in tako postali pravi planinci1. Sredi dopoldneva smo se poslovili od Triglava. Prostor smo prepustili drugim, ki so se odpravljali navzgor. In teh je bilo zares mnogo (400 že-lezarjev, nad 100 žensk). Izlet je vsestransko uspel. Novi planinci si podobnih tur v gore še želimo. Ivo Kastelic Milka: Ko sem slišala, da se »Hojevci« odpravljajo na Triglav, je tudi mene zamikal ta izlet. Po dolgih letih premora hoje v gore, sem se odločila za pot na Triglav. Zaradi bolnih kolkov in nog sem bila še toliko bolj vesela, ko sem stala na vrhu Triglava. Nisem čutila nobenih bolečin v nogah, počutila sem se čudovito. Lepota naših gora me je prevzela. Takih izletov si še želim, kajti taki izleti so koristni tako za zdravje in dobro počutje kot tudi za zbliižanje med sodelavci. Saša: Pot na Triglav je bila zame precej naporna. iim tudi ddljše ture v gore, sem mislila, da sem kondicijsko pripravljena za pot. Kako mi kondicije primanjkuje, sem opazila na tej poti. Kljub vsemu so bile ob pomoči drugih planincev vse težave premagane. Ob pogledu z vrha Triglava na gore sem bila presenečena nad vso lepoto naših gora. Predstavljala sem si, da je v gorah lepo, da je pa tako lepo, ne moreš verjeti, dokler sam teh lepot ne vidiš. Še bom šla na podobne ture v gore z našimi planinci. Katja Florjančič POŽAR V TOZD GALANTERIJA PODPEČ Družbena samozaščita opravila izpit - Delavci TOZD Galanterija Podpeč rešili tovarno pred požarom. »NIČ NAS NE SME PRESENETITI!« je geslo tega leta glede obrambnih priprav in drugih eventualnih elementarnih nesreč. V ta namen se vsi državljani pripravljamo. Tudi delavci naših TOZD se v ta namen pripravljajo z vajami civilne in narodne zaščite. Dne 19. 6. 1979 so delavci TOZD Galanterija Podpeč sicer sitom prilike dokazali, da so geslo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« sposobni tudi v praksi izpolniti. Tega dne je bila napovedana vaja civilne zaščite ob 13.30, toda požar, ki je nastal v delu bivše lakirnice, je sprožil alarm že ob 6.30. Pri odstranjevanju usedlin raznih vnetljivih lakov je iskra povzročila požara Gorljivost usedlin lakov je podobna eksploziji, namreč hitrost širjenja požara je taka, da je od začetne iskre do gotovo nepogašljivega požara potrebno le nekaj minut. In delavci Galanterija Podpeč so uspeli prav te usodne minute prehiteti. Na znak sirene, da je v tovarni nastal požar, so stekli vsi delavci z gasilskimi aparati na kraj požara. Hi-drantne cevi z medmešalcem pene so presenetljivo hitro delovale. In tako se je v prostor požara vsula velika gmota sredstev za gašenje, ki so požar takoj lokalizirali in zatem tudi pogasili. Ko smo po požaru analizirali vzrok in potek gašenja, smo lahko ugotovili dejstvo, da gre zahvala, da tovarna ni zgorela le discipliniranosti vseh delavcev, njihovi zbranosti, saj panike ni bilo. Dalje, da so tovarniški gasilci, kakor tudi člani olviine zaščite delovali hitro in organizirano. Ugotovili smo tudi, da Podpečani ne znajo !e uspešno gasiti, saj so pokazali pomembno dejstvo, da znajo tudi varno gasiti. V prostor zadimljen s smrtno nevarnim dimom so šli delavci z maskami in navezani na vrvi, s katerimi bi jih lahko poteg-niH v primeru nezavesti iz nevarnega območja. Priznanja in pohvale gre opravičeno vsem delavcem tovarne. Dokazali: so, da se zavedajo kako je čuvati svojo težko pridobljeno lastnino. Predvsem pa so dokazali, da jih tudi druge eventualne, morda še težje situacije, ne bodo presenetile. In tudi tokrat se je pokazalo kako drži stari dobri pregovor »Le v slogi je moč«. Služba za varstvo pri delu Hoja o o c >o 0) > (A 2 (Q 0)>N ra az > o -X ■O 2 "O ® “ T3 c « >ot « a^JS « .H o> P O) E o O) E (0 £« CQ O «Q CS 10 C O C .* O C C (0 c 0) *> o a 0) > _ o is« a> « CC c >(fl -* c o < c o -9 TJ o 0 2° X 3 to MO^V\y tA33|o^ 2 Ci ‘>n ^ to tA > cy < ^ 'O ^ K 3: Ul ^ »to > c^ UJ to Šl £ O ^ o < c* 2: > 3> O -4 Q UJ CSC -4 Ul S?s ui ^ CsC^^ 'N ' ct-2'N§ ul ^ ^ 'N S to ifi O > G Sas «cT O O 31 C 3) ec ^ K Csi c* Si ^ U ct ^ S •o ^ «c 0 a« ^ S ■0 N 1 2 ^ s to , 2, ^ ^ 5 § ,^>Š tt “S, 2 S l5i' < m 2 a SK ■N ^ -1 oS U-N 2l l-N ° S ^ S Is ■ CO Ct ^2 • N ^ O > s 5 Js >M O » oy s 2« ci S 2 35 -§ «.Q S s* II 2 >■ 53 C0y UJ 6: tT> <3; O N o 4 2 X vri ^ sli! v o. 14 liig 2 s _ a au « oS 0 > -< ■3 UJ ~4 ‘O -IS —* .^UJ 2«" s § 2 5 ps S N co < ^ GJ >~N 5" §5'5 ^ S §1 ^0 {£. tD Ul^ -4 ul CJ) 0 go; v o CC O 1 ?2 O u\ C» O S §§ul 5.N>C^ M g |u 3 ^ 2 ^ u S3 ^ uj ui - ^ 0 2 -■5 P; S§S2^ O £ O t UJ ^ 3 w M 5 0 g k "n f 'N 2 4 0 5- 3 y £3^ ^ UJ -4 3'0 ‘O 03 ^ 5-CV < 2 ^ 0 3 Langusovi