MUZIKOLOŠKI ZBORNIK — MUSICOLOGICAL ANNUAL II, LJUBLJANA 1966
»ŠMARIJSKI ŠOMAŠTER«
Zmaga   K u m e r
Sodobna folkloristika ne priznava kakovostne razlike med narodno in ponarodelo pesmijo. Okoliščina, da je prva anonimna, drugi pa poznamo avtorja, še ne pomeni, da je prva bolj pristna od druge. Tisto, kar odloča, je raba, razmerje pevcev do posameznega primera. Če postane neka pesem za daljšo dobo sestavni del repertoarja ljudskih pevcev, če si jo tako popolnoma prisvojijo, da se začenjajo porajati variante, potem ima vso pravico, da jo upoštevamo kot pristno ljudsko pesem, pa čeprav bi poznali ustvarjalca besedila in melodije.
Ena takih pesmi je »Šmarijski šomaštercc, zgleden primer za individualno stvaritev, ki je postala splošna last, se iz kraja nastanka razširila daleč naokrog ter zaživela v več variantah.
O avtorju pesmi vemo tole: »Šmarijski šomaštercc je bil vzdevek Matevža Kračmana, organista in učitelja v Šmarju pri Ljubljani. Rodil se je na Sapu pri Šmarju leta 1773, postal ok. 1790 organist in cerkovnik v Šmarju, leta 1793 je začel tudi poučevati. Vendar je bil že naslednje leto odpuščen in se preselil v Kostanjevico. Leta 1804 se je vrnil v Šmarje, kjer je spet učil do 1847. Tega leta je prosil za odpust iz službe v korist sinu Mateju, ki se je bil izšolal za učitelja. Prošnji so ugodili in Matevž Kračman se je poslovil od šole, hkrati pa še od orgel. Umrl je leta 1854, star 80 let. — Kot učitelj Kračman ni užival posebnega ugleda, pač pa so ljudje cenili njegove orglarske zmožnosti in pesniško nadarjenost. Verzi so se mu delali kar gredoč in baje je imel navado po pridigi zapeti v verzih, kar je duhovnik malo prej govoril. Zlagal pa je tudi pesmi o svetnikih, farnih patronih, o umrlih faranih, o sebi in svojih nadlogah itd. Kajpak napeva najbrž ni dolgo »tuhtal«, ampak zaokrožil, kakor mu je prišlo na misel, bolj ali manj preprosto, da se je le prileglo besedilu. Svojih pesmi ni zapisoval; menda se mu ni ljubilo ali se mu ni zdelo važno. Nekaj jih je zapisal njegov tovariš »selski mežnarcc, čigar pravega imena ne vemo. Sicer pa so se pesmi ohranile kar po ustnem izročilu, saj so jih ljudje radi povzemali. Kračmanovo zlaganje pesmi zanje ni bilo nekaj novega; bili so tega vajeni že od njegovega predhodnika Jožefa Ambro-žiča, ki je šel iz Šmarja službovat v Dobrepolje, kjer je pozneje užival podoben sloves Andrej Kančnik. Nekatere pesmi teh treh, v pravem pomenu besede ljudskih pevcev-ustvarjalcev so se ohranile do današnjega
124
dne in so postale sestavni del pevskega repertoarja zlasti po Dolenjskem, čeprav so se zanesle tudi drugam.1
Prav pesem »Šmarijski šomašter« je segla prek meja šmarske fare. Kračman jo je bil zložil v spomin svojemu sinu Franceljnu, ki je bil od vseh njegovih otrok glasbeno najbolj nadarjen in je zato njegova zgodnja smrt očeta zelo prizadela.2
Doslej je bila ta pesem zapisana oziroma zvočno posneta 15-krat v raznih krajih Slovenije: razen v Šmarju /A/ (gl. Pevec XIV/1935, priloga 4, zps. Jožef Rozman), še v Mateni pri Igu /B, C/ (GNI3 0 4005, zps. Fr. Kramar 1908 in Pevec XIV/1935, priloga 4, zps. isti), pa tudi v Kamniku /C, D, E/ (GNI O 6540 in 6541, zps. Fr. Stele 1910 in SŽ4 224, zps. J. Mazovec), v Begunjah pri Cerknici /F/ (GNI O 11.224, zps. M. Kabaj), na Oblokah /G/ (GNI Ko 330, zps. I. Kokošar), v Vipavi /H/ (GNI 15.027, zps. T. Marolt 1953), v Križah pri Tržiču /I/ (GNI M 22.740, zvočni posnetek 1958), v Lipi nad Blagovico /J/ (GNI M 24.792, zv. posn. 1961), v Jakovdolu pri Vranskem /K/ (GNI M 24.982, zv.posn. 1962), v Keblju pri Oplotnici /L/ (GNI O 3314, zps. J. Lešnik 1908), v Vel. Laščah /M/ (Kuhač4a 11/797) in v Žigmaricah pri Sodra-žici /N/ (GNI M 26.919, z v. posn. 1964)
Kramarjev zapis iz Matene ima opombo, da je pesem zapel Kračman za of er tor i j pri črni maši za rajnega sina in hčer. Čeprav po vsebini nikakor ni cerkvena, je v skladu s tedanjimi razmerami v naših podeželskih cerkvah vendar v Šmarju ostala na koru; baje so jo peli še sredi 19. stol.5 Ljudstvu se je morala hitro priljubiti, da se je do konca stoletja zanesla že v cerkljanske hribe6 in na Pohorje. Po besedilu in melodiji se zapisi prav toliko razlikujejo drug od drugega, da jih smemo šteti za variante. Izjema je le primer N, ki ima povsem drugačno melodijo. Nastanek variant je zanesljivo znamenje, da se pesem ni širila s prepisovanjem, ampak po ustnem izročilu ter da se je razmeroma hitro popolnoma udomačila in postala enakovredna anonimnim ljudskim pesmim. To se je zgodilo tem laže, ker je Kračman koval svoje verze po zgledu ljudskih pesmi: metroritmični obrazec njegovega verza je v tem primeru distih daktilskega šesterca in peter ca, ki je eden izmed treh ustaljenih tipov naših poskočnic.7
Ko pregledujemo zapise pesmi »Šmarijski šomašter«, se nam porodi vprašanje, kateri neki bi mogel biti najbližji izvirniku in kakšne spremembe je doživela pesem od svojega nastanka do danes.
1  SBL s. v. Kračman Matevž; V. Steska, Šmarski šošmašter Kračman Matej. Pevec XIV/1935.
2  Steska o. c, str. 5. in 13.
3  Arhiv Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani.
4  J. Glonar, Stare žalostne, Ljubljana 1939.
4a Fr. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke, II. Zagreb 1879.
5  Gl. poročilo Ant. Gruma o organistih v Lipoglavu nad Šmarjem. Cerkv. Glasbenik 1. 48/1925, str. 144.
6  Kokošar j evi zapisi, čeprav niso vedno datirani, so večinoma iz zadnjih desetih let prejšnjega stoletja.
7  V. Vodušek, Alpske poskočne pesmi v Sloveniji. Rad kongresa folklorista Jugoslavije na Bledu. VI, Ljubljana 1960, str. 63.
125
Izvirnega zapisa pesmi ne poznamo in je vprašanje, ali je sploh obstajal, ko pa Kračman svojih pesmi ni zapisoval. Morda se mu ni zdelo važno, da bi se ohranile, ali pa je zaupal ljudskemu izročilu. Le-to trdi o »Šmarijskem šomaštru«, da ga je Kračman zapel »1831 za ofertorij pri črni maši za rajnka svoja otroka Franceljna in Manico« .3 V mrliških knjigah šmarske fare je zapisano, da je Mariana (= Manica) Kračman unirla 12. 8. 1830, Franc (= Francel), pa 24. 10. 1830, le dva meseca kasneje.9 Potemtakem je prav mogoče, da bi pesem nastala leta 1831, ko se je brala črna maša za obletnico smrti. Prvi so jo slišali Kračmanovi rojaki v Šmarju in se je kajpak tudi prvi oprijeli. Kaj je zato bolj naravnega, kot da iščemo izvirniku najbližjo obliko najprej med šmarskimi ljudskimi pesmimi.
Žal pa je iz Šmarja doslej znan le primer A, ki ga je Jožefu Rozmanu zapela Marija Činkole-Gliha, rojena v Šmarju 1864,1(* enajst let po Kračmanovi smrti. Če se je pesmi naučila v otroških letih, kot se večkrat primeri, je bilo to v času, ko je bil v Šmarju spomin na Kračmana še zelo živ. Med takrat živečimi Šmarčani je bilo prav gotovo še nekaj takih, ki so bili slišali pesem peti samega avtorja. In vendar Rozmanovemu zapisu ne moremo prav verjeti, četudi je po sami prvi kitici težko zanesljivo presojati neko pesem. Nadaljnjega besedila Rozman ali ni izročil v objavo, ali pa ni bilo upoštevano, kajti tisto, ki je natisnjeno v Pevcu v članku V. Steske, spada h Kramarjevemu ižanskemu primeru. Nezaupanje vzbuja pri Rozmanovem zapisu dejstvo, da je kitica besedila šestvrstična in da se v melodiji ponovita prvi dve frazi, čeprav se to značaju melodije nič ne prilega.
Vsi drugi zapisi podajajo besedilo bodisi v štiri vrstičnih kiticah iz dveh daktilskih distihov 6 + 5 ali v dvovrstičnih kiticah z enajstzložnimi daktilskimi verzi, kar je pravzaprav isto, le da je distih pisan kot en verz. Te napake zapisovalcem ni zameriti. Ravnali so se po pravilu, da je v ljudski pesmi posamezni verz tudi že stavek. Ker je pri Kračmanu za stavek neredko potreben kar distih, so pač menili, da morajo v tem primeru pisati enajsterec namesto distiha 6 + 5. Po obliki besedila je torej šmarska varianta nedvomno dalj od izvirnika kot vse druge, ki so si v tem pogledu bistveno enake. Kitica izvirnika je bila prav gotovo štirivrstičnica 6565.
Težje je zanesljivo ugotoviti prvotno besedilo po vsebinski plati. Najbrž je obsegalo tiste kitice, ki jih vsebujejo vsi zapisi in ki pomenijo nekakšno ogrodje pesmi. Skoraj vsi zapisi se ujemajo v prvih štirih kiticah, potem se bolj ali manj razhajajo, na koncu pa spet ujemajo. Kajpak vrstni red kitic ni vedno enak. Glede na to, da se tudi v nebistvenih kiticah skladata Kramarjev zapis iz Matene /B/ in Kokošarjev z Oblok /G/, med katerima je kakšni dve desetletji časovne razlike in dokaj kilometrov razdalje — pri tem pa je Matena dosti blizu Šmarja — sodimo,
8   Gl. opombo Fr. Kramarja k njegovemu zapisu GNI O 4005 (B).
9  Pismeno sporočilo župnika Čadeža z dne 15. 12. 1965, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem.
10  Gl. Pevec XIV/1935, priloga 4.
126
da je morala biti pesem po vsebini prvotno nekako taka, kot sta tad va zapisa. Oba primera sta hkrati vsebinsko najpopolnejši varianti. Vse druge so bodisi krajše ali pa imajo za vsebino nepomembne dodatne kitice. Zapis iz Begunj pri Cerknici /F/ npr. celo popolnoma zaide na stranpot, ker že po 3. kitici preskoči v besedilo ljubezenske pesmi Imel sem pticico (Štrekelj, 11/1694-95, prim, tudi 11/1691-93), pač zaradi enakega ritma in asociacije ob besedah Imel sem sineka...
Da bi se bolje videlo, kako se razni zapisi ujemajo ali razhajajo, postavimo tri primere vštric in jih primerjajmo. Številke v oklepajih pomenijo vrstni red kitic v vsakem posebej.
(B)                                      (H)                                      (C)
iz Motene
Vipave
(1)   Šmarski je šumašter taku gavuru: Groznu srn žalostn, ne vem kaj b sturu.
(2)   Imu sm sineka pa sm ga zgubu, revni sudaški stan, ta m ga je vmuru.
(3)  Men so sosedje bli tulk nevošlivi:
v revni sudaški stan so m g phnili.
(4)  On je pr muski bi v, je muzicirov,
pa je švah v parsh biv, se je frderbov.
(5)  Kume j je biv sudat anga pu le j ta, začev j slavu jemat ad tega svejta.
(6)  Zde j pa bolan leži, milo zdihuje, Manca pr nem kleči in ga miluje.
( 7 ) Francel dvaindvajset let soje mladosti, Manca pa sedemnajst, tu rej s ne j dosti.
(1)   Šmaranski šulmaštar        ( sam je govoru: Silno satni žalostan, ne vem kaj b sturu.
(2)  Meu sem engâ sinu,          ( kterga sem lubu, reuni soldaški stan ga m je vmuru.
(3)  Drugi soldati so                ( bili srditi
ud kruha soldaškega so ga pahnili.
(4)   On je par muski biu,       (< pa je muzcirou, pa je švoh prsi biu, se je frderbov.
(
(5) Francai star dve j set let narlepš mladuosti, Ančka pa sedemnajst, to še ni duosti.
iz Rudnika p. Kamniku
(1)   Šmarijski šumešter tako j govoru: Kdo bo v ti žalosti men pogovoru.
(2)   Jest sem nga sina mu, pa sem ga zgubu, revni sovdaški stan, ta m ga je vmoru.
(3)  Moji sovražniki so mu to strili, od kruha v soldaški stan so ga pahnili.
(4)   Biv je pri muzki tam, sej muzicirov, pa je biv v prsih slab, se je ferderbov.
(5) Pol leta bolan leži, milo zdihuje, Ančka do smrti za njemu žaluje.
127
(6) Voščim ti lahko nuo6, lubi muoj Francai, Ančki pa za pomoč nebeški krancal.
(6)  Kak so se milo mu orgle glasile,
oh zdaj mu bojo pa v grobu segnile.
(7)   Bog ti daj večno luč, ljubi moj Francel, Ančki pa za pomoč nebeški krancelj.
(8)  Franci je dober biv, vsm je adpustu, men je pa rokco dav, v večnost se spustu.
(9)  Njem sa se orgelce lpu glasile,
zdej bda pa te roke v britafi gnile.
(10)   Buh ti dej večno luč! Lub mu j sin Franci; Manci pa lhka nuč, nebeški krancl.
(11)  Zdej bta pa vkp oba tam počivala, ankat na sodni dan skupej ustala !
Kakor je preprosto besedilo te pesmi, tako tudi v melodiji ni nič izumetničenega. Izvirnika sicer ne poznamo, a predstavo o njem si lahko ustvarimo na podlagi zapisov, ker je — čeprav se ne ujemajo popolnoma — pri vseh v glavnem enaka melodična linija, harmonsko ogrodje in ritem. Melodija se iz tonike požene preko trizvoka v dominanto, se spusti navzdol, spet povzame — tokrat na toniki —- tik pod prejšnjim vrhom in se ustavi v polkadenci na dominanti. Druga fraza je enaka, le da se začne navadno na dominanti, konča pa redno prek dominante na toniki. Ritem je v vseh primerih tridelen (včasih zmotno pisan kot 6/8 takt), kar pač ustreza daktilski meri besedila.
V podrobnostih se melodije kajpak razhajajo, kakor je razločno videti iz priložene preglednice.11 Npr. v začetku druge faze si melodija v primerih Č, G, H, I privošči skok, ki poveča celotni tonski obseg kar za terco. Primera K in L začenjata prvo frazo umirjeno, ne v loku, ki je značilen za vse druge. Ponekod se včasih pojavijo kratki melizmi zaradi pre-hajalnih in menjalnih tonov, npr. v 3. in 4. taktu primerov G in H. Spremembe nastanejo tudi v ritmu. Npr. v 2. taktu prve fraze primera H so enakomerne osminke, v Č je ritem na istem mestu punktiran, v I pa je kvintola. Podobno se spreminja ritem tudi v kadenci. V treh primerih (Č, F, I) se druga fraza ponovi, kot je to večkrat v ljudski pesmi. Nasprotno pa je edini šmarski zapis (A) s ponovitvijo prve fraze izjema, kakršne so v ljudski pesmi redke. Tudi primer J je nenavaden, saj obsega eno samo frazo, tako da je šele s ponovitvijo mogoče zajeti vso kitico besedila; ker se primer J melodično ne razlikuje od drugih variant, je očitno le okrajšava sicer rabljene melodije, ne pa morda kakšna bolj arhaična oblika. Te in take spremembe se pojavljajo vselej, kadar se neka
11 V preglednici nista upoštevana primera M in N, ker je prvi v drugem delu ritmično zmeden, rekonstrukcija pa bi bila le ugibanje, medtem ko ima N svojo melodijo.
128
melodija širi od ust do ust, iz kraja v kraj. Čeprav je vsak pevec prepričan, da poje natanko tako kot je slišal, se melodija zaradi petja sčasoma vendar preoblikuje in nekega dne se znajdemo pred vrsto variant, ki sicer izhajajo vse iz iste korenine, a imajo vsaka svoje lice, bolj ali manj različno od izvirnika.
Čeprav sta za ljudsko pesem nujno potrebna besedilo in melodija, tako dane moreta obstajati drug brez drugega, vendar ni nujno, da je isto besedilo vedno le v zvezi z eno melodijo. Nasprotno, zamenjava enega ali drugega je v ljudskem izročilu vsakdanji pojav in le redka so pesemska besedila, ki bi imela eno samo melodijo. Pri takem nehote pomislimo, ali ni morda melodija nastala hkrati z besedilom oziroma ali ni bila »narejena« nalašč zanj. Eden takih primerov je gotovo pesem o »Šmarijskem šomaštru«. Izročilo pravi, da jo je Kračman zapel šmar-skim faranom. Ljudje so se torej seznanili z besedilom in melodijo kot z nečim, kar spada skupaj; pojem nove pesmi je obsegal določeno besedilo hkrati z določeno melodijo. Zato je pesem sčasoma dobila variante, niso pa besedila vezali na drugačno melodijo. Vsaj doslej še nismo našli takega primera.
Kračman najbrž ni imel namena ustvariti pesem, ki naj bi jo njegovi rojaki prepevali kot ljudsko, vendar ji je »naredil« melodijo v duhu ljudskih in ne morda v slogu izumetničenih organista vsko-cerkvenih. Dokaz za to so primeri ljudskih pesmi, ki se poj o na sorodne melodije. Npr.
ohi 0 9217. (iz Jfiana na Gorenjskem)
Af^i^Pipppi^Pif.piJipPiPppiJJpi
p'ßJißpPiri^WP'IW
W-^
Prva melodija je v resnici varianta »Šmarijskega šomaštra«, kot se vidi iz primerjave z drugo, z zapisom B, vendar verjetno ni z njo v neposredni zvezi. Pesem je tekstovno malo pomembna, hkrati pa ne toliko vsakdanja, da bi jo vsakdo kadarkoli prepeval. Razen tega je iz krajev, kjer pesmi o »Šmarijskem šomaštru« verjetno ne poznajo (vsaj doslej tam še nismo našli variante), in torej ni mpgla prevzeti melodije od nje, ampak je zares domaČa.
Po vsem tem sodimo, da Kračman ni zavestno uporabil ljudske melodije za svojo pesem, ampak mu je bila taka pač blizu, ker je bil sam človek iz ljudstva. Prav zato njegova pesem ni ostala samo priložnostna osebna izpoved prizadetega očeta, ampak je postala »Šmarijski šomašter« ena izmed splošno slovenskih ljudskih pesmi, ob katerih komaj še kdo misli na avtorja in okoliščine, v katerih je nastala.
129
ÉE
*g*J>pi>ir/pp|irpßlrtrir ^pPIPgplFp
te
L^lw   *
ff"5   1 ,   .Olr * Mi ^
i.'r^r^irrriri'^Mrj|rp
Hü
*
jrcfirpJ|ffrif»Jurfiri?rirf jj^
»-
f? , i .\r «ji».i»
fZjJrirpJirrrip-M-Ur'irprirrji^
fe   I  '   »I»
pfe; pr irpJifrrifMMjMg^r^fi'MJ^
P
$urt\rpj\rr,r\p JhjwirNi^^
SÄ
mpmmßV\m
&
-5-        ^5
p-pPir^iprprirM.^-j^irprigpH^
cfi
&
!
jffitJjUlr ^JIj irM c< -
^
xffift J J)J[f  J)J|J jyiel  J|J /)f If pj|f  J)J |J  j
fe
Lffip^ippCfiPppir pipJjpipPEripppif p
130
SUMMARY
The subject is a song composed by the organist and teacher Matevž Kračman at Šmarje near Ljubljana and sung by him in church during the requiem for the anniversary of the death of his son and daughter. There is a short account of Kračman and of the circumstances in which the song was written and sung. A survey follows of the different versions surviving to-day among folk-singers. An attempt is made by textual and melodic comparison to elucidate the original text and tune which have not survived. The authoress concludes that Kračman did not make use of a folk-tune but that his tune was so close to folk-melodies (as is proved by related melodies from areas where Kračman's songs are unknown ) that in spite of the unimportant and essentially personal text it has been adopted by the people, has spread far and wide and has survived as a folksong until the present day.
131