^ kupujte lOJNE BONDE! Najslarejši I Bir^fI slovenski dnevnik a v Ohio Oglasi v iem listu so uspešni xxvm. It® koi ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest ^ICTORY Slovene Daily n BUY in Ohio 1 H ★ »-WAR Best Advertising wysuMPs Medium CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), SEPTEMBER 28, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 226 pozval %es glede brez-^^^hostne podpore o iztrebljenje to z obiska v nadaljnih vaseh v okolici Trsta je Theodore Andrica, štabni poročevalec "Cleveland Pressa" poslal poročilo, v katerem piše: 'toiki, ^ Bav %ral 1^. ' ' Else 4 97y&; Po odhodu s Konkonela in Op-čine, smo se ustavili v Dutov-Ijah, ki so jih Italijani prekrstili v "Duttogliano." Kakor v drugih vaseh, tako tudi tukaj živijo samo Slovenci. Moj kažipot v Dutovljah je bil neki kmet z imenom Viktor Tavčar. Bil je vesel, ko sem mu povedal, da poznam v Cleve-landu več Slovencev, ki se tudi pišejo Tavčar. Ustavili smo se na domu Henrika Ostrouške, ki biva v vasi Skopo blizu Dutovlja. Gospodarjev brat Jože biva v Clevelandu na 6406 Superior Ave., oziroma to je bil njegov naslov leta 1938, ko so Ostrouškovi dobili zadnjo pošto iz Clevelanda. Suženjsko delo v Nemčiji pustilo sledove Mr. Andrica MARŠAL ŽUKOV OBIŠČE Stavka V oljni ZEDINJENE DRŽAVE 0) j® Pod-■^javii H' general Pat-Se' ^ mu zdi potreb-člane nacij-"Jfistijj', ^''ži na odgovor-da je edino na PfezeK^^® preprečiti lako-'^^oin Tkanje med prebi- n^c' - - tudi rekel, '^iji anti-naciji v Vidi več razlike kot ijetiih republikanci ya gQ ^^žavah. Znano je yfiC'^^odo^^ bavarskem še ^ Hiti, e stranke, ki ®rja navduše- °^ornj. . -—J". 1. "Z Blil Beden Smith, 'O'i Itif'^^nea.l °^erjevega šta- g. bitega f. 'Načelnik dovo-IRhl. popug/ . - ^5 cd* canja od svo- ttiorajo naciji teu 'ftisli da iz vseh se bo delalo je prišel ob general Smith ZA PROSTO- Armadi j septem- M^i ^ Neti) je da- °^Obrik caknnski #, ■"M k ,Zkk leti rila zakonski rega se bo v prostovolj naprej ali "O rt"' sTJ^^ službe. ■ L "iovoi7 bo s tem pri- Voh — 'O da iCf Xs služba ^^oii bo armada L J brrif^t _ s;£«°™«cev ^=ke službe. za Henrik Ostrouška ne govori dosti. Moj kažipot mi je povedal, da ni bil tako molčeč, da pa izza povratka iz Nemčije, kjer je prebil skoro dve leti v tabora za suženjske delavce, malo govori. Iz fe male vasi je bilo odvedenih na suženjsko delo v Nemčijo še 30 nadaljnih prebivalcev. Ko smo se spoznali s Henrikom, je prišla na dvorišče njegova žena Matilda, za njo pa hči Zora. Družinska slika bi bila popolna, ampak manjkalo je sina Milana, ki so ga Nemci ujeli na Grškem, kjer se je nahajal z italijansko armado. Od tedaj ni družina več slišala od njega. Ostrouškova kmetija je očivi-dno ena bolj premožnih. Na dvorišču so bile pripravljene za zimo visoke skladovnice drv, v hiši imajo elektriko in v kuhinji sem videl stroj za izdelovanje surovega masla. Henrik Ostrouška mi je rekel, da bi pozabil na vse trpljenje, ki ga je prestal kot suženjski delavec v Nemčiji, samo ako bi se sin Milan vrnil živ domov. Pogostili so nas z sveže natr-ganim grozdjem in kruhom, nakar sem vzel nekaj slik družine, potem pa sem se podal naprej. Na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne Na poti skozi Kraj no vas pro ti Rifenberku sem videl neko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. V tej okolici so se vršili ljuti boji med avstrijsko-ogrskimi in italijanskimi četami. Bilo je to majhno zapuščeno pokopališče, čigar mali cementni križi so bili delno pokriti z mahom. Ustavili smo se na pokopali- padli za "cesarja in domovino,'.' Hrvatje, Slovenci, Madžari, Poljaki in Ukrajinci. Bil je tudi en skupen grob s tremi romunskimi imeni: Danila Clopotar, Ru-solin Roman in Nicolae Mun-tean. Imena na teh grobovih so me spominjala na tragično dejstvo, da Nemci slej ko prej, pod enim ali drugim imenom, bodisi pod enim ali drugim sistemom, tirja-jo visok krvni davek od ostale Evrope. Mnogo vasi popolnoma razdejanih in zapuščenih Šli smo skozi Štanjel, Branico, Rifenberk, Komin, Gorjane, Na-brezino in od tam nazaj v Trst. To so lepi kraji razen, da se vsepovsod vidijo vojaški grobovi. Nad Rifenberkom je velik grad, ki je sedaj delno^v razvalinah kot posledica bojev med partizani in Nemci. Slednji so grad rabili za opazovalnico. WASHINGTON, 27. sept. —Iz Bele hiše je bilo danes naznanjeno, da je predsednik Truman povabil maršala Georgija Žukova, da pride na obisk v Zed. države, in da je sovjetski maršal povabilo sprejel ter da bo dospel v Ameriko 4. oktobra. Maršal Žukov bo potoval v Zed. države z letalom in bo prispel v New York, odkoder se bo pozneje podal v Washington. Tekom obiska v Zed. državah bo sovjetski maršal obiskal predsednika Truma-na. Priprave za njegov obisk v Zed. državah so v rokah vojnega departmenta. industriji izzvala vladni ultimatum Hirohito obiskal MacArthurja; baje se odpove prestolu Grad v Rifenberku šli smo skozi mnogo popolnoma razdejanih vasi in sel. Ponekod so se ljudje vrnili, medtem ko je mnogo vasi popolnoma razdejanih in zapuščenih. Kadarkoli smo šli mimo kake železniške proge, smo imeli priliko videti škodo, katero so povzročili na progah partizani. Sleherna železniška postaja je v razvalinah. Eden naših sopotnikov, ki se je boril v teh krajih kot partizan, mi je povedal, da je bil najbolj uspešen način sabotaže od Nemcev obratovanih železniških prog ta, da se je izbralo nekaj posameznih mest in zažgalo kup z gasolinom politih drv. Tako so se tračnice vzbočile. Videl sem na stotine in stotine krajev, kjer so tračnice še vedno vzbočene, kakor so bile, ko so jih zapustili partizani. Nemci ni so mogli izravnati toliko prog kot so jih partizani poškodovali. Sedaj mi je, tudi prvič postalo jasno, zakaj so imeli partizani mnogo krajev popolnoma v oblasti, navzlic temu, da je bilo Nemcev več in da so bili bolje opremljeni. Ti kraji so tako polni strniin, da ponekod ne "more vanje prodreti nihče, razen onih, ki so bili tu rojeni in so živeli vse življenje v tej pokrajini. TOKIO, 27. sept.—Včeraj je japonski cesar Hirohito obiskal gen. MacArthurja v ameriškem poslaništvu, kjer se nahaja glavni stan okupacijskega poveljnika in imel z njim pogovor, ki je trajal nad pol ure. Hirohito, kije prgd par dnevi izjavil, da želi Jap&nska postati "demokracija po britskem vzorcu," se je priklonil, ko je po izstopu iz avtomobila pred poslaništvom videl skupino ameriških časnikarjev. O čem sta se Hirohito in Mac-Arthur razgovarjala, ni znano. Japonci so jokali, ko so zvedeli, da se je cesar tako "ponižal," da je šel obiskat arneriškega generala. Mac Arthur je po cesarjevem odhodu izjavil, da je Hirohito prišel k njemu na svojo lastno inicijativo in da ni bil "pozvan." Britska radijska poročevalska služba je danes javila, da obstoji močan vtis, da je Hirohito obiskal MacArthurja, da govori da se od- WASHINGTON, 27. sept.— Danes so se pogajanja za izravnavo stavke v industriji olja prenesla iz Chicaga v Washington, in delavski tajnik Schwellen-back je naslovil na sporni stranki ultimatum, da hoče do začetka prihodnjega tedna doseči premirje, da se bo zadostilo vojaškim potrebam za gasolin. Delavski tajnik je rekel, da sta' armada in mornarica sporočili, da ne bosta mogli shajati, ako se produkcija gasolina takoj s polno paro ne obnovi. Obenem je delavski tajnik izjavil, da vlada za enkrat še nima načrtov za prevzet je oljnih polj in rafinerij, v katerih jena stavki 35,000 delavcev v sedmih državah. CIO unija delavcev v rafineri j ah je naznanila, da ako vladno posredovanje ne bo prineslo sprave, tedaj bo unija oklicala splošno stavko delavcev v vseh rafinerijah širom dežele. Indija je prizorišče krvavih spopadov med hinduji in muslimani 17 oseb ubitih in 75 ranjenih v bojih na bombajskih ulicah BOMBAJ, Indija, 27. septembra — Snoči so na ulicah tega mesta izbruhnili krvavi boji med indijskimi hinduji in mohamedanci, v katerih je bilo 17 oseb ubitih, 75 pa je bilo ranjenih. Izgredi so se danes še vedno nadaljevali. Domačini v Indo Kini v revolti za neodvisnost z njim o svoji namen, pove prestolu. SAIGON, Indo-Kina, 27. sept. —Domačini, znani pod imenom Anamiti, so dvignili revolto za neodvisnost Indo-Kine in proti obnovi francoske oblasti v deželi. V bojih, ki se vršijo že dva dni, se francoske, britske in japonske okupacijske čete borijo rama. ob rami proti domačemu prebivalstvu. Tekom izgredov, ki se še vedno nadaljujejo, je bil včeraj v tem mestu ubit ameriški polkovnik A. Peter Dewey iz Washing-tona, D. C., ameriški stotnik Joseph Coolidge iz državfe New Hampshire pa je bil resno ranjen. To je bil najbolj krvavi spo-* pod, do katerega je prišlo v tem mestu leta 1940. Velika napetost, ki je povzročila spopade, se še ni polegla. Hinduji in mohamedanci tvorijo dve poglavitni verski skupini v indiji. Mohamedanci predstavljajo manjšino. Oni so nasprotni neodvisnosti za Indijo, ker se boje, da bodo zatirani, ako se britske oblasti umaknejo iz dežele. Policija pravi, da se bo vprašanje, da-li se bodo nemiri polegli, odločilo jutri, ko se bodo muslimani zbrali v svojih moše-jah pri molitvi, kjer se običajno razpravlja osebna, verska in javna vprašanja. Ako se položaj ne pomiri do jutri, pravi policija, se bodo izgredi morda nadaljevali skozi tri mesece. Vsa javna zborovanja so bila danes prepovedana in v službo so bili poklicani vsi člani policijske sile. Javna noša orožja je bila prepovedana, in šejki, ki »po naukih svoje vere nosijo vedno orožje s seboj, so bili posvar-jeni, da smejo t^om prihodnjih 15 dni nositi samo kratke meče. Voditelj indijskega narodnega kongresa Jawaharlal Nehru je izjavil danes pred časnikarji, da odgovornost za izgrede pade predvsem na policijo in cestne razgrajače. Nehru je rekel, da ako bi bile britske oblasti okrožnemu komisarju in načelniku policije zagrozile, da bosta odslovljena, ako pride do spopadov, bi ne bilo prišlo do nikakih izgredov. Roosevelt je malo pred svojo smrtjo ostro obsodil Francov režim na Španskem LAUSCHE UTEGNE V SOBOTO IMENOVATI NOVEGA SENATORJA COLUMBUS, 27. sept.—Gov. Frank J. Lausche je danes dal razumeti, da utegne že v soboto imenovati novega zveznega senatorja, ki bo nasledil senatorju Burtonu. Kdo bo imenovan, je še vedno predmet ugibanja. Bivši governer Cox, kije bil prvi na listi, je dal razumeti, da bi imenovanja ne sprejel. *0® ]:'afmerijah >sil haloge gaso- bo ju- hiši seja za- ;Si . X . -vrt m delav- racS "apra- !A , izjavil, da te- ;%3e>ike K 6^°" poli. n, . ^"^^nsport ži-potrebe. šču, ki je obdano z žično ograjo. Sredi pokopališča stoji mal kriz iz marmorja na katerem so vklesane besede: "Ti možje so padli za cesarja in domovino." Potem sem pogledal imena na križih in se nehote vprašal, če bi bil avstrijski cesar mogel izgovoriti vsa imena, kajti bila so vse prej kot nemška. Imena v eni kratki vrsti grobov so bila: Nedelko Bukovac, Johann Perczynski, Joseph Su-veg, Andreas Toth, Basil Yeha-rac, John Turkusy, Joseph Mus-zlay, Hihael Cwarak, Ilya Jeli-nic in Luka Valevic. Sodeč po imenih, so bili ti možje, ki so Vesti iz življenja ameriških Slovencev San Francisco, Calif. — Dne 27. in 28. t. m. je nastopila v operi "Cavalleria Rusticana" znana slovenska pevka Anna Fabian Judnip v Civic Auditorium v San Joseju. Fabianova je že večkrat nastopila na slovenskih prireditvah. Nov grob JENNIE ARKO Po daljši bolezni je preminila na svojem domu na 1012 E. 77 St., dobro poznana Jennie Arko, rojena Champa. Prihodnjo soboto bi bila stara 64 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka st., in sedem otrok; Mrs. Jennie Prijatelj, Mrs. Marie Lunka, Frances, Frank ml., Louis, Pfc. Anthony v Fort Belvoir, Va. in MM 2/c Joseph V.Nemčiji, brata Frank Champa, dve sestri, Mrs. Mary Levstik in Mrs. Emma Furjančič, vnuka Frank in dve vnukinji Rose Marie in Johan-no ter veliko sorodnikov. Po-kojnica je bila doma iz Sodraži-ce, kot njen soprog, kjer z;,apu-šča sestro Frances in več sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let in je bila članica društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ in podr. št. 25 S2Z. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto ob 2. popoldne. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 9:15 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda J o s. Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje! WASHINGTON, 26. septembra. — Danes je bilo odkrito, da je pokojni predsednik Roosevelt malo pred svojo smrtjo izrekel ostro obsodbo Francove-ga režima v Španiji in izrazil vročo željo, da se bo Španija v najbližji bodočnosti iznebila fašističnega režima. Obsodba pokojnega predsednika je bila izrečena v pismu, katerega je Roosevelt pisal letošnjega 10. marca Normanu Armourju, ameriškemu poslaniku v Madridu. Vsebino pisma je danes objavil državni podtaj-nik Dean Acheson. Roosevelt je v dotičnem pismu rekel, da bi ne bil odkrit, ako ne bi izpovedal, da za režim, ki je zgrajen na fašističnih principih, ni nobenega mesta v družbi narodov. Podtajnik Acheson je pismo objavil na konferenci s časnikarji, tekom katere ga je eden navzočih vprašal, kakšno je stališče Zed. držav napram vladi gen. Franca. Acheson je odvrnil, da je presenečen nad vprašanjem, kajti to stališče je bilo jasno podano na zborovanju Združenih narodov v San Fran-ciscu in zopet na konfereoici velikih treh v Potsdamu. Potem je podtajnik dostavil, da je predsednik Roosevelt to jasno povedal v pismu od 10. marca in dostavil, da ne vidi nobenega vzroka, zakaj bi se vsebina istega ne izročila časnikarjem. POROKA Mr. in Mrs. Anton Marn, 7303 Donald Ave., naznanjata, da se bo njiju edina hči Justine poročila z Mr. Edwardom T. Krapenc, sinom Mr. in Mrs. Louis Krapenc, Eddy Rd., Wil-loughby, O. Poroka se bo vršila jutri ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Nevesta je graduira-la iz John Hay High šole in pohajala je v Wilcox kolegij, ter je zapisnikarica pri društvu "Clair\yoods" št. 40 SDZ. No-voporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše! Nasi fan+je-vojaki Na 14-dnevni dopust je prišel S 1/c Raymond F. Kocjan, sin Mr. in Mrs. Andrew Kocjan, 15922 Whitconib Rd. Nahajal se je na Pacifiku 28 n^secev. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. NOVA BOLNIČARKA Miss Lillian Theresa Kapel, hčerka Mr. in Mrs. Louis in Frances Kapel, 19215 St. Clair Ave., je te dni graduirala kot bolničarka iz bolničarske šole v St. Vincent Charity bolnišnici. Novi bolničarki čestitamo! Slika predstavlja člane družine Henrika Ostrouške, ki je bil dve leti suženjski delavec v Nemčiji. Na levi njegova hči Zora, na desni pa njegova žena Matilda. Mnogo dežja V teku zadnjih 27 dni je v Clevelandu padlo nad šest palcev dežja. Ljudje, ki se razumejo na te reči, so zračunali, da je dež, ki je padel v tem času, tehtal nad 190 milijonov tonov. PRVOROJENCEK Tetica štorklja se je oglasila pri družini Lieut, in bert Motika, 483 E. 147 St., ia pustila krepkega sinčka prvorojenca. Mati, katere dekliško ime je bilo Edith Prinčič, in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnici, ter se prav dobro počutita, oče se pa nahaja pri zračni sili v Novi Mehiki. Čestitamo! Strup proti podganam V Clevelandu se bo v kratkem preizkusilo neke -nove vrste Mrs'Ro- ® katerim se upa temelji- 'to napraviti konec podganji zalegi. SEJA . Vse ženske, ki so sprejele v Ženski odsek SNPJ farme, se vabi na sejo, ki se vrši nocoj ob 7:30 uri v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. SmAK 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" __Owned and Published by IBn iUDOUOAIf IGOOSULV PBINTINO AND FCBLISHINO CO. tasi BT. CLAIB AVENUE — HENDERSON B3H-11 lasued Every Dagr Except Sunday# and Holiday# BtTBSCRIPTrON RATES-^ENE NAROČNINI) By Ouner In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznafialou t Cleveland In po poitt Izven meata): Par One Year — (Za oelo leto) ________________ Por Half Year — (Za pol leta)___ Por 3 Month# — (Za • me#ece) _____________ «0^0 . a.oo By Mall In Cleveland, Canad# and Mexico: (Po pošti V Olevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto) . Por Hall Year — (Za pol leta)__ War y Month# — (Za ■ mesec«) __________ -17^0 _ 4.00 _ UB Por Europe, South America and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, JuKno Ameriko In druge inoxemska drtave): For One Year — (Za celo leto)__ For Half Year — (Za pol leta)__________________ -M.00 _ C60 Catered m Second Glasa Matter April 26Ui, 1918 at the Post Office at Oleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Brd, 1870. TITO POZIVA NAROD, DA PODPRE NARODNO FRONTO Domobranci in okupator so kradli v Šmarjah L Ministrski predsednik in minister za narodno obrambo maršal Josip Broz Tito je kot predsednik Narodne (osvobodilne) fronte in prvi kandidat na listi kandidatov Narodne fronte, 12. septembra obdržaval v Belgradu govor po radiju, ki se je glasil: 11. novembra 1945 se bodo vršile volitve za konstitu-anto (ustavno skupščino). To bodo najbolj demokratične volitve, kar smo jih sploh kdaj imeli. Odlikujeja se od vseh drugih v tem, da se bodo prvikrat udeležile najširše narodne množice. Kdo bo volil Jugoslovansko ženstvo, ki si je izvojevalo pravico v njeni borbo in trpljenju velike osvobodilne vojne, se bo Udeležilo volitev. Prvikrat se bo volitev udeležila tudi vojska — narodna vojska, ki si je priborila to pravico s svojo herojsko borbo za osvoboditev naše domovine. Vsi oni, ki so se borili kot člani partizanskih odredov in narodne osvobodilne vojske, brez razlike na starost, bodo udeleženi. Svobodne volitve zagotavlja vsakemu najbolj enakopravna in demokratična volilna postava, ki je sploh kdaj obstajala v Jugoslaviji in katero je sprejela provizorična skupščina. Samo izdajalci naše domovine, odprti kolaboratorji z napadalci, to je, le onjj^i so izdali svojo domovino v najhujši uri zgodovine njenega naroda, nimajo pravice do volitev. K sreči je teh le malo in to je zanje najbolj pravična obsodba, s katero naši narodi odvzemajo pravico sodelovanja pri oblikovanju usode naše domovine onim, ki so ljudstvo izdali. Svobodne volitve za vse Narodna fronta, v kateri so združene vse demokratične sile Jugoslavije, vse demokratične stranke, skupine in posamezniki, bo stopila na volišče pred volilce. Opozicija izven Narodne fronte bo tudi imela vso priložnost do volitev. Dobila bo vse mogoče prilike svobodno stopiti pred narod, ki bo lahko svobodno odločil, komu bo izrekel zaupnico. Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta se mora pripraviti za volitve z vso preciznostjo, ki, jo zahteva sedanji položaj v naši domovini, kajti z njo so povezane ne-številne žrtve in strašno trpljenje naših narodov, utrplje-ne tekom narodnega osvobodilnega boja, — kajti z njo je povezana posebno težavna naloga obnovitve naše opusto-šene zemlje. Ves ta čas, ko se narod pripravlja za volitev svojih poslancev za konstituanto, bo vsakdo izmed nas moral iine-ti pred očmi tiste pretekle dni, tiste črne dni iz leta 1941, ko je bila naša domovina v največji nevarnosti in se je znašla zapuščena od njenih tedanjih voditeljev, ki pa se danes zopet ponujajo narodu — v imenu "demokracije." V prihodrtjih dneh, ko bo odločena usoda pridobitev Narodne osvobodilne fronte, se bo moral vsakdo izmed njih dobro zapomniti tiste težke in sramotne dobe, skozi katero je morala korakati Jugoslavija po aprilski katastrofi leta 1941. Borba za boljšo Jugoslavijo ' Vsak rodoljub se mora spomniti one slavne dobe — od narodne vstaje leta 1941 do veličastne zmage leta 1945. Spomniti se mora časa, ko je naš narod golorok iztrgal grožje iz rok napadalcev in domačih kvizlingov ter izdajalcev — Paveliča, Nediča, Rupnika, Draže Mihajloviča in drugih. Vsaki pravi rodoljub se mora zapomniti, da se ti eni in isti poznani in nepoznani izdajalci danes zbirajo pod krinko potvor^ene demokracije, opirajoč se na mednarodno reakcijo, namenjeni, da za vsako ceno preprečijo normalni razvoj političnega in gospodarskega položaja v naši domovini, namenjeni za vsako ceno uničiti velike pridobitve naše osvobodilne borbe, v kateri je darovalo svoja mlada življenja na stotisoče najboljših sinov Jugoslavije. Vse to nalaga vsakemu pravemu rodoljubu, vsakemu pravemu demokratu, da odločno reče "NE" vsem tistim, ki so izven Narodne fronte in se skrivajo pod plaščem "de- Poznani izdelovalec harmonik, Mr. John Mikuš, 6607 Edna Ave., je prejel pismo od svojega brata Jakoba iz Šmarij pri Ljubljani, ki piše kako je bilo ljudstvo razkropljeno in oropano po okupatorju in domačemu izdajalcu. Pismo je bilo pisano 23. julija 1945, in se glasi: "Dragi moj brat, "Že dolgo let je minilo, odkar nisem dobil nobenega glasu o tebi. Zadnje pismo je bilo 1939, leta. Jaz sem ti še parkrat pisal, pa ne vem če si dobil ali ne. "Sedaj je vendar minila vojska. Ne morem ti popisati kako je bilo hudo preživeti to strašno vojsko. Zelo veliko ljudi je šlo na drugI svet, veliko vasi je bilo požganih in porušenih. V Borovnici je polovico porušeno, Breg je požgan in podrt, tukaj Šmarje je tudi malo. Hiša moja je precej razpokano v prvem nadstropju, šip pobitih je čez 40, streho je skoraj vso razkri lo, ker so bombe padale, nekatere samo 30 do 40 metrov od niše, vrata od hiš je zaklenjena zlomilo ali odprlo. "Kaj pa je počel okupator! Italijan nas je odpeljal v italijansko taborišče. Jaz sem bil čez štiri mesece, sin Mirko pa šest mesecev v zaporu. Po italijanskem razpadu so- prišli ljudje iz internacije, ko pa je nemška vojska zasedla še ljubljansko pokrajino, se je pa zopet pričela križeva pot. Od šva-bov in od naših izdajalcih bele garde je pa šlo na tisoče v nemška taborišča. Moja hčerka Marija je že 21 mesecev v inter- naciji v Nemčiji. Mi nismo dobili 10 mesecev nobenega sporočila od nje. Sedaj se je pa oglasila po radiju. Sami smo slišali, da se nahaja v mestu Lubeku, v severni Nemčiji, za povratek v osvobojeno domovino, novo Jugoslavijo. "Danes, ko ti pišem, se je pa tudi sin Mirko oglasil, da je priletel iz Rusije v Sombor, odkoder bo v kratkem prišel na obisk. On je že skoraj dve leti pri avijatiki. Bil je v Afriki pri Angležih in eno leto v Rusiji. "Jaz sem bil tudi že odpeljan za talca, prav malo je bilo, da nisem bil ustreljen. Imeli so nas za komuniste. Bela garda, to so bili izdajalci, naroda, in njihovi pristaši, so okupatorju dajali pojasnila glede pobojev, internacije, požigov, ropov in temu slično. "Nam so bela garda, oziroma domobranci, in okupator veliko pokradli obleke, radio aparat, ki je bil zelo fin, postelje, 2 mizi, 1 pet in veliko orodja in kopit in tudi usnje. Sedaj se pa kar dobro počutimo v svobodi. Okupator je divjal samo po iztrebljenjem Slovanov. Svojemu narodu je hotel nuditi raj na zemlji, Slovane pa čisto uničiti. Ko je bil na višku svoje moči je pokazal za kaj se mu gre, ampak zmotil se je nad ruskim narodom v tej vojni. "Kedaj pa ti in tvoja družina mislite priti v naš domači kraj in našo novo Jugoslavijo? "Sedaj pa vse skupaj prav prisrčno pozdravljam in kličem na svidenje, Tvoj brat Jakob. Pisma iz stare domovine prihajajo Ze pred dobrim tednom sem sprejel pismo od brata, katero je bilo pisano 5. avgusta t. 1. in je odgovor na moje pismo, katerega sem mu poslal že v po-četku marca t. 1. Takrat je bila še vojna v Jugoslaviji, in partizani so še vedno izganjali nemške naciste iz svoje domovine. Naj navedem le izčrpke tega pisma, "Sečna ti hvala za sprejeti mi list (pismo) kot iskrene srčne pozdrave tebi in tvoji družini. Tvoje pismo sem sprejel ravno včeraj. Sprejel sem ga z velikim veseljem, toda hitro se je veselje spremenilo v žalost, ko mi pišeš o smrti sestrine hčerke Štefanije, oz. moje nečakinje. Izroči jim mojo globoko sožalje sestri Lojzki, kot svaku Lojzetu (namreč Mer-moljetovi družini). "Naj ti torej navedem nekaj novic iz te strašne grozne vojne, katera je vladala pri nas nad pet let, predno nam je zasijala luč svobode. Ta vojna je narodu prinesla veliko gorja. Dosti življenj je stalo in mu- čenja naših ljudi, preje ko je zapustila Italija in Nemčija naše kraje. Naj ti navedem le pai-slučajev. Na Gradišču so bili Lojze Bukučev, (tebi malo poznan) Tone Karižev ml. in Ivan Žgauc, na en večer umorjeni od Italijanov že 12. jan. leta 1942. Takih ^lučajev je bilo več in veliko. Veliko strahu smo pretrpeli, torej upam, da je tega preganjanja konec. Koliko naših rojakov in rojakinj je bilo izgnanih v Nemčijo, in še danes ne vrnjenih domov. An-dolčeva hiša (to je bila gostilna kot se jaz spominjam) je bila "pogorjena" do tal od Nemcev. Tako je bilo veliko strahu vsako minuto in vsak korak je bil "nervozen", tako da nam je šlo zelo na živce in smo si nakopali razne bolezni. Jaz in Fa-ni (žena) nisva preveč zdrava, kar so posledice tega pomanjkanja in večnega strahu za življenje. Pa pustiva to. Največja slava našim zaveznikom, Rusiji, Ameriki in Angliji, kot tudi naši partizanski vojski, ki je žrtvovala veliko življenj, preje ko mokracije" v namenu, da zapeljejo množice z pravega pota. Sestava Narodne fronte Kaj je Narodna osvobodilna fronta? Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta ni začasna koalicija, ki bi želela kot taka biti zopet izvoljena, da bi dosegla gotove politične cilje. Ne! Narodna osvobodilna fronta je bila izgrajena v dolgi dobi. Pričela seje oblikovati celo pred vojno — proti peklenski reakciji, proti največji nevarnosti, ki je grozila Jugoslaviji — fašizem ter nemški in italijanski imperij alisti, ki so se že tedaj pričeli pripravljati, da zasuž-nijo Jugoslavijo s pomočjo domače pete kolone. Narodna fronta je igrala zgodovinsko vlogo pri osvoboditvi naše dežele, ne samo kot zgradba vojne, marveč kot izrek in temelj neodvisnosti in edinstva naših, narodov. ~ To Narodno fronto tvorijo različne stranke, poštena inteligenca, in po sporazumu med komunisti in agrarno stranko komunisti, pripadniki agrarnih strank, večji del pripadnikov demokratske stranke, republikanci, pripadniki bivše hrvaške sel jaške stranke, ki se danes imenuje hrvaška republikanska seljaška stranka, muslimanska stranka, skoro vse slovenske stranke — se reče narodi Srbije, Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Crnegore ter Macedbnije — ali velika večina vseh narodov Jugoslavije. je luč svobode zasijala. Upajmo, da nam bo od sedaj naprej večno svetila. "Glede hrane se je veliko izboljšalo, a obleka in drugo je in bo težko nadomestiti, ker smo hudo ali popolnoma izčrpani po tolikih letih v vojni, ko preje ni bilo v obilici obleke, ker smo živeli v dolgovih, itd. "Torej ti želim iskrene pozdrave jaz kot družina,tebi in soprogi Mitzi, kot Florence in Rajkotu, da bi vas to pismo dobilo v najboljšem zdravju. Želel bi si veselo osebno svidenje, da bi si še enkrat nazdravili z kozarcem rujnega vina, itd., itd. "Tvoj ljubeči brat France." Torej tu je le en del pisma, iz katerega je razvidno trpljenje in pomanjkanje, skozi katerega je šla naša domovina, naši sorodniki. Nisem se nadejal takrat, ko sem pisal bratu, da bom dobil odgovor, ker sem se zavedal poteškoč, ki jih je imela takrat Vipavska dolina, Primorska in ostala Slovenija. Kot razvidno, je pismo hodilo skoro 6 mesecev, predno je doseglo bratovo družino in je bila to menda prva pošta, katera je prišla sem iz osvobojene Slovenije. Pretresljive bodo novice za nas vse, koliko bo žalostnih novic itd. Žrtve, katere ,so padle za svobodo naroda in domovine, so bile ogromne, in še oni, kateri so ostali, so bolni in bolehajo vsled trpljenja, ki so ga morali prenašati vsa ta grozna leta. Da sem navedel del tega pisma je vzrok, da bodo nekateri moji sorodniki, ki se nahajajo v tej deželi čitali, kako in kaj se je vse tam na Vipavskem godilo. Jaz sem takoj odpisal bratu in ga prosil, naj mi več poroča, kako se je Vipavski trg obnašal za časa bojev, kot osta la dolina Vipavska. Kot razvidno v.,pismu so Vipavčanje v hrani že nekaj pridelali, da za prehrano še ni tako hudo, le obleke, obuvala in drugih potrebščin, ki jih ni mogoče dobiti, so v velikem pomanjkanju. Moj brat je imel tri male otro ke, v tem pismu ne omenja drugega, kot da je Ivanček pričel prvič pohajati v slovensko šolo (menda sedaj star 13 let.) Sicer ni mogel vsega opisati enkrat, ker je priložil še drugo pismo nr. sestro Lojzko. Pismo je hodilo sem ravno 5 tednov. Torej tu je dokaz, da bomo morali še mi tu v naši novi domovini priskočiti na pomoč tem trpečim bratom in sestram, da si bodo saj deloma pomagali ob leči, da si bodo pridobili nazaj zdravje, da bodo zmožni za de-lo,katerega je pred njimi še veliko, da' si popravijo in uredijo svoje življenje, ki bo malo bolj kot so ga pa imeli do sedaj. Zato, rojaki, ne pozabite tukajšnje priredbe SANSove po družnice št. 48, ki bo podala lep program v nedeljo 7. oktobra ob 3:30 popoldan. V6s preostanek je namenjen našim v stari domovini, da jim saj delno olaj šamo njih trpljenje in pomanj kanje. Res je, da smo nekateri doprinesli v ta namen že lepe dolarje, je pa še veliko našega naroda, ki niso prispevali in pomagali še nič. Imejmo človeško srce, in pomagajmo vsak po svojih močeh. Urednikova pošta Ponovno predvajanje filmov Cleveland, Ohio. — Ker je pri prvi predstavi jugoslovanskih vojnih filmov, moralo vsled pomanjkanja prostorov oditi npino-go ljudi domov, in ker tudi Col-linwoodčani in Euclidčani niso videli še tega senzacijonalnega filma, je seja Združenega odbora clevelandskih Jugoslovanov sklenila, da se bodo omenjeni filmi ponovno pi;'edvajali in sicer: v sredo, dne 3. oktobra ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in v petek dne 5. oktobra ob 7:30 zvečer, pa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnina pri obeh predstavah bo samo 35c. Odbor se dobro zaveda, da so Dile pri prvi predstavi storjene tehnične napake, ki so na marsikaterega napravile mučen vtis, toda napake so človeško svojstvo in niso bile storjene namenoma. Zato prosimo občinstvo oproscenja. Bodite pa uverjeni, da se to ne bo več zgodilo, kajti odbor bo preskr-3el večjo mrežo (screen), jač-jo žarnico (bulb) in "projector" za govoreči film. Poleg filma Osvoboditev Bel-grada in Bolgarske ter filma Iz življenja jugoslovanskih beguncev v -Egiptu", se bo predvajal še neki drugi jugoslovanski film, tako da bodo imeli po-setniki dvojen užitek. Dragi rojaki in ostali Jugo-ilovani: Ko ste se pri prvi predstavi odzv&li v tako obilnem številu, smo bili prepričani, da vas je pri tem vodila v prvi vrsti, ljubezen do rojstne domovine in simpatije do hrabrih jugoslovanskih borceV in njih zaveznikov Rusov. Obenem ste tudi pripomogli do finančnega uspeha in s tem mogoče rešili nekaj Jugoslovanov sm/ti vsled lakote prihodnjo zimo.* Ta plemenita misel naj vas vodi tudi pri teh dveh predstavah v t.\ liko, da boste zopet napolnili obe dvorani. Zapomnite si dneve: sreda, 3. oktobra v SND na St. Clair Ave., in petek, 5. oktobra v S D D na Waterloo Rd. — Na svidenje! Odbor či med njimi pa J"' mnogo, ki je njih na skrajnem severu ^ Južnozapadna Francija sto njihovo priljubljen" šče, v velikih množici ^ pojavijo na vseh treh ^ polotokih južne ^vrol^^ obalah Male Azije. rika pa je le v manjši njihove selitve, he 0^. obali SI izberejo KV . . , . ^ nO#*" SVOJ zimski stan, v , te vroče celine pa se J .kovanj®; priliki noče. Podrobno razis ^ gnalo, da kljunači selilci, ker prezimujeJ" j,; vernejših legah vse šče. Mnogo kljunačev,^^^^ zimi v predelih nase se skoro gotovo ni ^ m Vojvodini in teh '■'..J azv-i? v P jec k %o ba; "sš ht|ti severu, marveč p" liščina je dokazana teh ptic prezimuje tu tudi vali svoje (< velja tudi za dežele n ^ sredne soseščine. te vrste pa so kljunati niji, Madžarskem. Po znamenjih sodeč se ^ nač iz ptice selivke ^ ^ čisto lahko pa se stane stalen prebiva ®. ^ | deželah, ki ga A' le kot gosta. Ne sme i zavračati kot neute^e ^ mena, da se kljunač sposablja našim , li ^ V ki se \ Jesensko potovanje kljunačev likam, osobito se pri onem delu, nas in v našem g,;' neb ju tudi prezimuj®_ ■ ^ zadnja desetletja ^ i ga lahko ugotovil našem čudnem in pevcu. iP pol Ako proučujem" kljunačev po najdem^^^ prihajamo do ugoto^' čedalje bolj prija P" g^'' ob evropskih obala skega morja. Že P dokazali ptičeslovd- g(C smef i % drže več strogo p'61eta, brž ko dose Ob morju svojo prvotno ^ . nti smer in se drže oba ri se razširijo na vS® ^ večino kljunačev^ južna Italija, otoki že prava Odtod držita dve ko. Nekatere jate >0f roko preko Gibra druge pa preko Sar nis. Morda slednje svojo pot do EgiP da ie ob Nilu % S o programu te priredbe sem opisal že zadnjič, želim oziroma tukajšnja podružnica SANS št. 48, da bi bile obe dvorani SDD na Waterloo Rd. napolnjene narodno čutečih rojakov in rojakinj. Pridite torej v imenu teh trpečih v dvorano tega dne. Tisti, ki ne morete popoldne k programu, pridite zvečer; ples bo v obeh dvoranah. J. F. Durn, tajnik št. 48 SANS. Oglašajte v - - -Enakopravnosti Kadar so naši lesovi najpe-strejši ter začenjajo v njih pre vladovati jesenske barve, po malem pa tudi že odpada listje iz košatih drevesnih krošenj, pridejo k nam iz svoje severne domovine dolgokljuni gostje. Z ruskega severa, s Finskega in z Laponskega nam prilete ozna-njevalci bližajoče sc zime, kljunači, in se ustavijo pri nas za nekoliko dni ali celo za nekoliko tednov. Pri nas si oddahnejo in spočijejo, nakar okrepčani odlete v svoja prava prezimovališča. Opazovanja so dognala, da se ljubkim trumam ne mudi ravno preveč in da po vsem videzu tudi nimajo trdno določenega smotra. V silno široki* fronti lete kljnnači polagoma proti jugozapadu in proti južnemu jugozapadu. Po najdenih obročkih sodeč, se glavni del teh ptic, ki so izvaljene visoko na severu, preko zime naseli ob obalah Sredozemskega morja. Prostorninski obseg njihovih prezimovališč je zelo, obširen. Na Angleškem in Irskem pre-zimujejo tam ižvaljeni kljuna- kljunačev ruskega tem primeru so r preleti Črno ^ jo in Sirijo ter Poreklo v gc kljunačev do da"®® % tovljeno. Obročkani klj^ v prezimovališčih' jgv da ptice iz istih prezimujejo v go' ličnih deželah, gu Evrojje oo^^ katerih prava do^ glija, Skandinavi^^'.^iir lija uredila dve r ^ Tuniau J "J: hO yi£" , Rusija. V zadnjGii^ L ure pa tudi v XLU"-- j(.e vod, ki obročka P * pušča, tako, da kljunačevih polet" ^3 kratkem zanesljiv" KDO GKE Vsem tistim, glasili, da V , Slovenkami v P® 30. septembra, s® V bodite pred na St. Clair Ave-'^^g / uri zjutraj, ker kal za nikogar. , toč"*' Torej, bodite ^ .1 ___ J. 2- svidenje! ka H S s, SEDAJ O D P R T O Springers 38c fi. Furmani 44c ft. RACE 35c tt. JACOBS POULTRY 9110 Si. Clair Aye. — GL 88qO |.*mbra, 1945 mAKOPRAVNOST mma s iz Jugoslavije ZLOČINI PRI SV. URHU! najsirašnejših l i"?®'ien'il, c°,®®j®" z grobovi iff""'!. ,u.?'°*®ncev. — Ivan IfQ: - if L?"''ki obsojenec na ' h posrečilo ute- ®*iskini rabljem iz- »kli vist Osvobodilne leta 1943, ko se ® stopnjeval bes •^fi J® marsika- fSorčgjj. ^%čan s^ tesnobo in Sw ^^S°voril ime tega "iši ijy^.'^'y^ostno so izginjali ^prašiV-^ ''aznih zaporov in ^ —J® marsi- "•" Sv. Ur- 1 Kje in kakšen "jsproti ^ hodil iz Ljubljani sko ^^^^hodu po Litijski ig 2^' ®tepanj6 vas, Spod-%a Hrušico, mimo jjii wcqjl ^ ' J® ze čez dobro uro za-1Doh strani ceste, nad 8v stolp bele cer- Qilj Ta kraj so prvi s ^^^J^^ski okupatorji, domačih izda-■ jSjskih njem šest dq- Win^'^^I^arjev, po veči-^ očetov. Zidana manjših go- bilo pred okupacijo Prišlec videl pri sv. S»! tk 80 več smrečjem, ki je %o /."^ečo robidnico, «i pot. Nenadoma ' (čje < T v mehko zemljo. f To so grobovi, HI po Več ubitih ljudi 01 € grobov? ' To;; ^'>^- Vrha tja do ^obra° vedo le ti- aoixAwgniU, Vojgjj 'narodna osvobo-na vrhu gri-''oča '_^^daleč od žične-"'^če onih žrtev iz Domobranske i€ K Sv imenovali rdb- 5'^sna n v , flv »atepg • četa domobran- CkbiuT P"'" koman- ' Dežman-Žor- \!S'iSek^sto ,j ^ pralni stroj S®® h Northeast >rtlieasi JERRY 819 ^ ---tf. rJ CENA r, 10 sob * 0» f!, Hiša garaži, forneZ ^ na 1250 E. in dajte nam . I* 19001 Kildeer A '1, Ž S 't S %