Kranj, torek, 12. januarja 1988
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
n 4
Rešitev ogrevanja na Planini
DRAGO OGREVANJE KLJUB EVROPSKEMU POVPREČJU
sobarjev ata iz Dražgoš
MAL'JOKCA PA MAL'ŠPASA mora bit
DVOJNA ZMAGA PRIMOŽA ULAGE, SKUPNI ZMAGOVALEC VEGARD OPAAS
Petkovo tekmo na 90-metrski skakalnici si je ogledal tudi član predsedstva SRS in predsednik organizacijskega komiteja Planice Andrej Marine. Foto: G. Šinik
Sporočilo iz Dražgoš:
Preveč o delitvi in premalo o delu
Edvard Pavčič, komandat teritorialne obrambe Slovenije je dražgoško osnovno šolo odlikoval s plaketo TO Slovenije.
Dražgoše, 10. januarja — Letošnje nezasnežene Dražgoše niso pričarale zimskega vzdušja, kakršen je bil na Jelovici in na njenih obronkih pred 46 leti v času spopada Cankarjevega bataljona z nemškimi vojaki in policisti, pa vendarle: postanek na tem zgodovinskem kraju nas je spomnil in opomnil na težko in mračno obdobje preteklosti, v katerem se je bil nepošten boj. Poznavanje preteklosti nam omogoča razumevanje sedanjosti in nas utrjuje za jutri, je v nedeljo na slovesnosti pri spomeniku v Dražgošah dejal Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS, ki pa je več kot o preteklosti govoril o sedanji krizi in o možnostih izhoda iz nje (Poudarke iz govora objavljamo na 2. strani). Pri nas se še preveč pogovarjamo o delitvi ustvarjenega in premalo o tem, da bi več naredili. Pri skrbi za razvoj lastnega okolja ne gre za sebične cilje in za neupoštevanje skupnih, jugoslovanskih interesov. Kadrovska prenova in zajetje svežin idej je ena naših najpomembnejših nalog, predvsem pa je mladih treba zaupati in jim verjeti.
Številne poti, ki vodijo v Dražgoše, so tudi minuli konec tedna oživele. Po poti Cankarjevega bataljona z Valterskega vrha pod Pasjo ravnijo je že v soboto zvečer krenilo proti Dražgo-šam 258 pohodnikov, s Prtovča jih je odšlo 38, prišli so tudi iz Bohinja, Krope, Selc, Rudnega, Podblice, pa iz zamejskega Števerjana... Športniki, vojaki, miličniki, pripadniki enot teritorialne obrambe in drugi so merili moči, znanje in spretnosti v tekih, streljanju, v orientaciji, taktičnih nalogah. Dražgoška šola, ki vsako leto daje zavetje raznim službam, v njej pa je tudi srečanje borcev, je na proslavi prejela plaketo teritorialne obrambe Slovenije.
C. Zaplotnik Foto: F. Perdan
Petkovo zasedanje skupščine, posvečeno prazniku škofjeloške občine, je kljub slovesni noti nosilo tudi rahlo grenko sporočilo. V času, ko gospodarski pogoji potiskajo loško predelovalno industrijo v izgube, ko se pridnemu delavcu obetajo še bolj suha leta od zadnjih nekaj, je nekoliko težko ploskati celo dosežkom, ki jih v občini na različnih področjih dela in življenja lani niti ni bilo tako malo. Nekako v tem smislu je izzvenel slavnostni govor predsednika loške skupščine Jožeta Albrehta, ki je zatem podelil priznanja loške občine za leto 1987. Veliko plaketo sta prejela kolektiva tovarne klobukov Šešir (na sliki: prevzema jo predsednica delavskega sveta Milena Zakotnik) in glasbene šole, malo plaketo Štefan Kalamar, Ivan Lazar, Ferdo Tolar, nagrado občine Franc Be-nedičič, Rudolf Habjan, Tomaž Tozon, pisna priznanja pa Stane Kemperle, Anka Kos in Niko Štibelj. — Foto: F. Perdan
%)venska skupščina o zeleni luči
Doseženo že veliko, vendar ne vse
l^ljana, 11. januarja — Medtem ko odbori zbora republik in po-w*j>n skupščine Jugoslavije v Beogradu danes nadaljujejo usklaje-y j jfc spornih vprašanj o gospodarski politiki za letos, so se opoldne j ,JUbliani sestali delegati slovenske skupščine.
<j ^JUbljani sestali delegati slovenske skupščine. Do zaključka rekcije, pozno popoldne, pa še niso uspeli doseči soglasja o spor-vprašanju devizne zakonodaje.
klajevanju dosegli za zdaj pomembne izboljšave, usmeritve in besedila resolucije. Lahko bi morda celo rekli, da smo dosegli že veliko, vendar še vedno ne vse. Čeprav je o novih besedilih, ki jih je predložil zvezni izvršni svet, treba dobro premisliti, republiški izvršni svet razume 200. u člen deviznega zakona tako, da gre za plačevanje v tujino za posamezno organizacijo združenega dela v odvisnosti od tekočega priliva v okviru uvoznih pravic, in če je nujno tudi iz rezerv Narodne banke Jugoslavije.
Pogoj za zeleno luč slovenske delegacije za sprejem zvezne re-
fJ3n0(fobno kot slovenska se je K/** sestala tudi hrvaška ut0 jačina, ki pa je do trenutka, tvQ. poročamo, že pooblastila delegacijo v zboru repu-|[e 'n pokrajin zvezne skupščini' ^ lahko glasuje za ključne I ^sko-finančne dokumente dr-I*a tudi za slovensko skup-0 je na podlagi medzborov-
K
usklajevanja v tem tre-
.^elogati dali zeleno luč za na-J^jo usklajevanje zvezne re-kje.
jj^prav je potek celotnega do-H^nji in razplet v tem trenut-težko komentirati, vseeno *° ugotovimo, da smo pri us-
solucije je bil sicer predvsem devizni zakon oziroma nov predlagani 200. a člen. Vendar pa so se v slovenski skupščini odločili o štirih zelo pomembnih vprašanjih: poleg deviznega zakona še o politiki cen, omejevanju porabe in manjših prispevkih za federacijo. Kar zadeva odpravo napak v cenovnih razmerjih, republiški izvršni svet vztraja, da je treba poleg mleka še ta mesec popraviti tudi ceno mesa. Nadalje moti, da resolucija ni bilančno zaprta, kar pa zadeva omejevanje porabe, je treba izločiti invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Sicer pa bi glede na razpravo v skupščini lahko ugotovili, da delegati niso navdušeni nad novimi predlogi sprememb devizne zakonodaje, saj so še najbolj podobni kompromisnim rešitvam, ki naj bi veljale do konca meseca. ^ £
Nazaj ne moremo, naprej ne znamo_
Blejska Dobrava, 41. januarja — V Iskri na Blejski Dobravi danes še dela 300 delavcev, a ne vedo, kako bo ob koncu leta. Nerazumljivo odlašanje in čakanje... Na kaj?
Hoteli ali ne, prihajajo časi, ko se bo treba posloviti od optimistično vizionarskih predstav, da je gospodarska politika vo-luntaristično prerazdeljevanje planov in denarja, vsakomur nekaj in od vsakogar največ, pa bo gospodarski razcvet, politični in socialni mir! Ko nam je razviti svet, kjer smo zadolženi čez vse razumne meje, nedvoumno sporočil, da tudi naših pestovanih in domnevno konkurenčnih sistemov, ki so nam doma nenehno dopovedovali, da res delajo prave stvari, ne sprejema, je naša utopična vizija izpuhtela.
Mala Iskra na Blejski Dobravi, obetajoči poganjek vseslo-
venskega sozda, je med prvimi boleče občutila posledice gospodarsko neupravičenega idealizma zadnjih let, ko smo si samozadostno umišljali, da se bo naša proizvodnja že nekam prodala. Žal je celo ilustrativni primer, kako se »delovnim ljudem« bojimo povedati, kaj jih čaka, če se bomo morali poslovati od naše simbolne ekonomije. Kot da bi bili naši ljudje neki neozdravljivi nevrotiki, ki jih ne bi smeli vznemirjati!
Ko je Dobravo zdramila realnost, stabilizacijsko še krita z administrativnimi paketi in ukrepi, ki spodkopavajo vsak up, da pri nas sploh še zaupamo
Kako v Elanu rešujejo stanovanjske probleme
Denar na roko
!S?unje, 8. januarja — Begunj-' Klan je primer, po katerem j se lahko zgledovale številne fe'ovne organizacije na Go-„Alskem in v Jugoslaviji. O
ijegovi gospodarski moči ne izgubljati veliko besed, i>°v°'j pove že nekaj podatkov j tričotrtlotne analize gospo-J^'nja. 1248 delavcev, kar Postavlja 12 odstotkov vseh j ^oslenih v gospodarstvu ra-^?v'ji.ške občine, je ustvarilo v odstotkov občinskega kon-j^tibilnega izvoza. Prodaja v* ^uhod je bila v lanskem de-w|*&esečju za 13 odstotkov Jiu kot v enakem predlan-k etn obdobju. V rezervnem in plovnem skladu je ostalo j>r°»? 4,8 milijarde dinarjev, g akumulaciji na zaposlene-y te bil prvi v občini in krep-^f.Pred drugimi večjimi indu-t:.ljskimi delovnimi organiza-
«o        gospodarski rezultati HQ Of*nova za vse druge dejav-ri0^' — tudi za reševanje sta anjskih problemov. Zdi se,
daje Elan tudi ru> i> uouioč ju precej pred drugimi delovnimi organizacijami. Njegova stanovanjska politika je, vsaj tako je mogoče sklepati, del zaposlitvene in gospodarske politike. Le kako naj si drugače razlagamo, da je lani dodelil pet (kadrovskih) stanovanj delavcem, predvsem strokovnjakom, ki jih je potreboval v proizvodnji in na drugih področjih dela, in da je za takšne primere rezerviral tudi pet parcel v zazidalnem načrtu Poddobia va.
Dru^a posebnost Liana so posojila. Ne preseneča toliko podatek, da je lani dal vsako mur za novogradnjo 7,1 milijona dinarjev, in da je za letos predlagan znesek 15 milijonov; bolj je zanimivo to, da že od 1983. leta dalje daje delavcem posojila na roko. Kaj to pomeni, ni treba na dolgo in široko razlagati. Delavci lahko denar hitro in koristno vložijo, ga v razmerah tri številčne inflacije zamenjt'jo v bolj trdne valute
in podobno. To je povsem drugače, predvsem pa bolj gospodarno, kot ravnanje v drugih delovnih organizacijah, kjer je treba vsako porabo dinarja dokazati z računi — v papirnati vojni pa denar propada na žiro računih. Povsem verjamemo socialni delavki Danici Legat, da imajo s posojili po načelu »denar na roke« v glavnem pozitivne izkušnje.
Za konec samo dve vprašanji: je še na Gorenjskem približno tako velika delovna organizacija, kot je Elan, ki je lani namenila za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev kar 1,2 milijarde dinarjev (za nakup 36 stanovanj, za 70 posojil in za komunalno opremljanje 17 parcel)? Ali še katera delovna organizacija daje delavcem pri nakupu stanovanj posojilo v višini 80 odstotkov vrednosti st;.?iovanja, kot bo to letos storil Elan?
C. Zaplotnik
Namesto drsanja in drugih zimskih radosti na zaledeneli plošči blejskega jezera so minuli konec tedna otroci in tudi njihovi starši uživali v čudovitem pomladanskem sončnem vremenu. Na svoj račun so prišle tudi račke, ki so z odprtimi kljuni čakale kosce kruha. Foto: V. Stanovnik
v avtonomno iznajdljivost ljudi, so novi Iskrini razvojni kadri lahko le dvignili roke nad tehnološko propadlim tozdom.
Danes je slika negotova: 100 delavcev je odšlo, 350 jih dela, od tega 75 pretvornike za »nove generacije central.« Ostali imajo naročil le do julija, 49 delavcem je dala začasno nekaj kruha Iskra ERO, prihodnost je negotova, razmišljajo, kam in kako bi delavce prezaposlili...
Prihajamo na tržnost, s tem, da ne vemo, kaj bi s posledičnimi socialnimi motnjami tržne ^ekonomije, saj smo do zdaj udobno živeli v dogovorno socialni ekonomiji. Ta zmedenost, ta zbeganost, ni značilna le za Iskro, le da je v njenem primeru stvar še težja, saj pri životarje-nju od danes do jutri nerazumljivo odlaša in zamuja sleherni vlak in čaka... Na kaj?
Ne iz zlobe, iz upravičene skrbi bi Iskri dali v premislek naslednjo anekdoto, ki kroži med ekonomisti: neki zakrknjen skopuh je leta in leta prosil boga, da bi zadel na loteriji. Ko ga je bilo nebo že pošteno sito, se je odprlo in mogočen glas je zarohnel nad skopuhovo glavo: »Dobro, naslednji teden boš pa res zadel na loteriji, ampak, kupi že enkrat tisto prekleto srečko!«
D. Sedej
Moda 88
Več razstavljalcev kot lani
Ljubljana — V nedeljo zvečer so se na Gospodarskem razstavišču odprla vrata letošnjega po vrsti triintridesetega sejma konfekcije, modnih tkanin, usnjarsko-prideloval ne industrije in modnih dodatkov Moda 88. Letos razstavlja 480 razstavljalcev iz vse Jugoslavije, od tega je največ konfekcionarjev, sledijo pa proizvajalci tkanin, trikota-
tel.:
28-472
28-473
že, usnja in drugi. Nagrade za najboljše izdelke predstavljene na sejmu — podelili so jih sinoči — so sicer prav tako pomemben sestavni del sejma, še pomembnejše pa je prav gotovo sklepanje pogodb o prodaji trgovskim organizacijam. Po tej plati je ljubljanska prireditev doslej vedno bila med najuspešnejšimi. L. M.
N0N STOP
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 8. JANUARJA 1i
MARKO JENŠTERLE
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Taktika ali obrnjen hrbet?
Odločitev ZDA, da glasuje za resolucijo varnostnega sveta, ki zahteva naj izraelske oblasti prekličejo odločitev o izgonu devetih Palestincev, je v Izraelu naletela na veliko presenečenje, saj se je prvič v šestih letih očitne ameriške podpore zgodilo, da je Washington svojemu zavezniku obrnil hrbet. Kaj torej pomeni dvignjena roka ameriškega predsednika v varnostnem svetu? V zadnjih letih se je vsaj v dveh primerih zgodilo, da so ZDA nenadoma odrekle podporo dolgoletnim zaveznikom in na ta način tudi pripomogle k strmoglavljenju zloglasnih diktatorjev. Na Haitiju je na tak način padel Jean-Claude Duvalier, na Filipinih pa Ferdinand Marcos. Ali torej tokratna odločitev, da v neki ključni točki ne podprejo izraelske politike, tudi pomenijo začetek konca neke agresije? Najbrž bi bilo preuranjeno, če bi se veselili tega akta, saj nas novejša svetovna zgodovina prepričuje tudi o tem, kako ZDA nikoh niso dopustile »osvobojenim« državam, da same izberejo pot v demokracijo, ampak so s prefinjeno diplomacijo poskrbele za ohranjanje dotedanjega režima. Na čelo so resda prišli drugi ljudje, toda večina se jih je izšolala ravno v sistemu, ki so ga vrgli s prestola. Ta šola jim je v glavo vbila seveda tudi znanje o tem, kako se da vladati nad ljudskimi množicami.
Zaradi tega sedaj na Haitiju doživljajo novo volilno krizo, ko se med predsedniške kandidate na prefinjen način vrivajo nekdanji duvalieristi, opozicija pa pod pritiskom sedanje vlade odstopa od svojih ciljev.
V tem oziru je torej tudi izraelsko — palestinski problem za Združene države zanimivo interesno območje, na katerem lahko razvijajo svojo zakulisno politiko. Nekateri demokratski premiki v svetovni politiki namreč od obeh velesil zahtevajo spremembo dosedanjih taktik. Zaradi tega je v ozračju več medijske aktivnosti. Tako Regan kot Gorbačov se prikazujeta kot voditelja, ki iščeta stike z ljudstvom. Iz Sovjetske zveze prihajajo vesti o tem, da naj bi v kratkem njihove čete zapustile Afganistan, Amerika pa seveda točke nabira tudi v Izraelu.
Dejansko pa so stvari precej drugačne. Ta demokracija sc namreč vedno odvija samo do določene točke. To je tiste, ko so vse stvari še vedno pod voditeljsko kontrolo. Nadzorovanje kriznih žarišč pa ni kaj posebej težko opravilo. Neuvrščeni se namreč vsak dan bolj zapletajo v notranje spore, v njihovi politični dejavnosti se je razbohotila birokracija, ob konkretnih aktivnostih pa sploh odpovedo. Resolucije, v katerih obsojajo agresije se izgubijo v vetru. Med državami, ki so na čelu te nesposobnosti je seveda tudi naša. Posredovanje med Palestinci in Izraelom je, zaradi pretrganih diplomatskih stikov s slednjim, nemogoče. Naša zunanja politika se spreminja in dneva v dan, pa zato ni prav nič čudno, če je izbor novega zunanjega ministra zavit v črno temo in se čuva kot največja državna skrivnost.
Družbene dejavnosti
Kultura in šport vendarle iz plač?
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na svoji seji 7. januarja med drugim obravnaval tudi predlog zakona o dopolnitvi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
Predlog omenjenega zakona naj bi skupščina SR Slovenije obravnavala po hitrem postopku na prvih sejah zbora v mesecu januarju.
S predlo/enim zakonom se v skladu s spremembami zakona o celotnem prihodku in dohodku predlaga rešitev, da se prispevki za kulturo in telesno kulturo za letošnje leto plačajo iz osebnega dohodka in ne iz dohodka, kot je to sicer določeno t dopolnitvijo republiškega sistemskega zakona. Hkrati s sprejetjem predlaganega zakona bodo kulturne in telesnokulturne skupnosti določale stopnje prispevkov iz OD in jih objavile v Uradnem listu SRS. S tem bo zagotovljeno obračunavanje in plačevanje prispevkov iz OD za kulturo in telesno kulturno že od izplačil OD za mesec januar.
Predlagana rešitev vsekakor pomeni nujnost v zagotavljanju ustreznih finančnih sredstev za omenjeni družbeni dejavnosti in hkrati le daje upanje na bogatejšo dejavnost v kulturi in športu od sicer predvidene. y Bešt
\
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I>oke in Tržiča_
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj,
tiska Ljudska pravica Ljubljana _
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik m di rektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak(gn spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji m ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), l<ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovcan, (iiobl  le Sni«, iz šolskih klopi. Skofja Loka). Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina spodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tizk ), Danica Zavrl-Zleblr (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultur.l), Igor Pokoro (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinlk (fotografija), Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._
NuhIov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 603 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 403, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo 28 463, mali oglasi in naro čnlna 27 960.
Caspis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72.
Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS:
Mladim moramo zaupati in verjeti
Dražgoše, 10. januarja — Na osrednji slovesnosti v okviru 31. spominskih prireditev Po stezah partizanske Jelovice je v nedeljo pri spomeniku v Dražgošah zbranim borcem, vojakom, po-hodnikom, športnikom in vsem drugim spregovoril predsednik slovenske mladinske organizacije Tone Anderlič. Objavljamo nekatere poudarke iz njegovega govora.
• Razmere današnjega boja , predvsem mlade generacije, so bistveno drugačne od, na primer, tistih bojev na tem področju pred 46 leti, pa vendar gre za to, da so se družbene razmere tako drastično poslabšale, da mladi prav tako kot takrat velikokrat ne vidimo prave perspektive pa tudi borci nam večkrat potarnajo, da se za takšne razmere, v katerih ne bodo mogli spodobno preživeti ali uživati ob zasluženih pravicah, že niso borili. In prav imajo, saj so prav v zadnjem obdobju prišla do izraza vsa protislovja našega družbenega razvoja. Dokončno se je pokazalo, da nenehno potrjevanje že potrjenega in skrivanje pod plaščem navidezne enotnosti, nepriznavanje različnih možnosti, sposobnosti, pripravljenosti in tudi interesov, ne daje pravih rezultatov oziroma
nas iz leta v leto vodi v večje težave in katastrofo. • Ob razpravah o letošnji resoluciji družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije so se povečala nevarna trenja v Jugoslaviji. Prepričan sem, da so posledica dolgoletnega vzpostavljanja stanja stalnih kompromisov, brez stvarnih osnov dogovorov in brez politike čistih in odprtih računov. . . Še vedno živijo lažne predstave, da bomo le in samo na osnovi enotne uniformirane idejno-politične platforme lahko gradili in razvijali našo večnacionalno skupnost. Ukvarjamo se še vedno in znova z iskanjem nevidnih sovražnikov, ponekod jih, žal, tudi ustvarjajo, ni pa pripravljenosti za trezen in resen pogovor o temeljnih razvojnih dilemah in ni pripravljenosti, da bi se prisluhnilo resnim argumentom, predlogom, ki iščejo možnost za razrešitev težav.
Poletna sezona je minila, vili Zrenjanin in Ciklama pa še naprej propadata
Balkanski dogovor s figo v žepu
Radovljica, 8. januarja — Občina Zrenjanin je pred tridesetimi leti kupila na Bledu dve vili — Zrenjanin na Cankarjevi cesti na Ciklamo in lepi lokaciji Pod Stražo. Stavbi sta zdaj poleg propadajočega Riklijevega objekta največji blejski sramoti, o katerih se ne govori le na ulici, temveč tudi v krajevni skupnosti, v upravnih organih radovljiške občinske skupščine, v delegatskih klopeh...
prišla devetčlanska delegacija!
Vprašanje, ki ga je na decembrski seji zbora krajevnih skupnosti postavila delegacija Bleda, je ponovno odprlo še neozdra-vljeno rano: kaj je bilo storjenega po dogovoru s predsedniki IPK Servo Mihalj — tozd Odmor Zrenjanin, ki upravlja s stavbama. Odgovor je preprost: malo ali nič. Vili še naprej propadata — Zrenjanin je zanemarjen, Ciklami pušča streha.
Radovljiški družbeni pravobranilec samoupravljanja Janez Konc, ki se je veliko prizadeval, da bi upravitelja stavb prisilil k vestnemu gospodarjenju in vzdrževanju, se je pred kratkim odločil, da bo zaradi neuresničenega dogovora začel kazenski postopek zoper zrenjaninsko organizacijo. Že novembra predlani jo je namreč opozoril na stanje blejskih vil in zahteval, naj se izjasni, kaj namerava storiti s stavbama. V odgovoru, ki ga je prejel, piše, da je za vili že narejena projektno—tehnična dokumentacija, da so ju pripravljeni obnoviti (oziroma zgraditi na novo), da pa so vsa vlaganja zaradi sprememb v organiziranosti delovne ogranizacije ustavljena do začetka leta 1987.
Marca lani je radovljiški župan sklical sestanek s predstavniki zrenjaninske občine in IPK Sen'o Mihalj. I/. Zrenjanina je
Še vedno je prisotna logika, da solidarnost in vzajemnost lahko razrešujeta vse probleme, ampak - nekje se ta osnova za združevanje solidarnosti in vzajemnosti mora ustvarjati. Zato je tudi težko sprejemati očitke, da gre pri skrbi za razvoj lastne sredine oziroma lastnega naroda za sebične cilje, brez upoštevanja skupnih interesov.
• Težko ali prav neverjetno je, v kakšni slepoti živijo nekateri, ko nočejo spoznati, da je vprašanje kmetijske proizvodnje življenjsko vprašanje... Nočejo spregledati, da so družbene dejavnosti produkcijski faktor, faktor razvoja in ne porabe. Neresnost pristopa k oblikovanju protiinf*
lacijskega programa kaže, malo posluha je za resne p ge znanstvenikov in gospi stvenikov, saj večinoma niso niti resno obravnavani, kaj upoštevani. Kako je mogoče lahko še kar naprej živimo ko trdno vlado v pogojih ve no največjega razkoraka strokovno sfero in javnostj eni strani in vlado na drugi res ni mogoče spregledati, potrpljenje   kmetov, delav mladih prav gotovo omejeno • Prav današnja priložnos trenutek za premislek o pov vanju včerašnjega in danaž ga dne. Ali ni prav v obdt NOB in po njej , predvsem v vih letih obnove, bila poleg j dosti in poleta tudi prisotna čna želja po strokovnem usp< bljanju, po raznovrstnem smenjevanju, ali niso bila to dobja največjih ustvarjalni! delovnih dosežkov? Bila so! pa se dogaja danes? Ob nel merljivo večjem strokovnem, tencialu, prav gotovo pa I mladost ni nič manj vredna v tistih časih, ne more pri' svoje ekonomske, socialr družbene uveljavitve. Ta se mika vse bolj k tridesetim le ali pa še krepko čez. Prepri sem, da to ne more več traja da je kadrovska prenova, za; svežih idej, predlogov, inicii želja po spremembah gotov« di ena najpomembnejših, či najpomembnejša naloga v obdobju. Potrebno je zaupa di mladini in ji verjeti.
— po njeni številčnosti bi pričakovali, da se bodo problema lotili nadvse resno. Na sestanku je bilo namreč sklenjeno, da bo upravljalec še do začetka (lanske) poletne turistične sezone uredil okolico in zunanjost vile Zrenjanin ter popravil streho na Ciklami in opravil druga najnujnejša vzdrževalna dela. Zrenja-ninski komite za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je mesec kasneje res zaprosil radivljiško občino, naj izda urbanistično-tehnične pogoje za rušenje Ciklame in za gradnjo novega hotela, ki bi ga IPK Servo Mihalj zgradil v sodelovanju s Kompasom iz Zrenjanina za visoki turizem. Zavod za urbanizem Bled je na osnovi strokovnega mnenja Zavoda za spomeniško varstvo Krarj odgovo ril, da v nobenem primeru ne pride v poštev rušitev, ker gre za redek primer še ohranjene stavbne arhitekture i/, časa po prvi svetovni vojni. Predlagal je, naj se notranjost preuredi v gostinski lokal, stavba pa naj ohrani zunanji i/.gled.
Po tem se je dogovarjanje na relaciji Radovljica — Zrenjanin prenehalo, od obljub devetčlanske delegacije so ostali le popisani papirji in spoznanje, da je bil to le — balkanski dogovor s figo v žepu. c Zapiotnik
ZSMS v cenzuri
Seje občinskih konferenc ZSMS so v marsičem reprezen tativni pokazatelji dela mladinske organizacije, vgrajenosti v sistem in ne nazadnje samostojnosti. Navadno še vedno pote-; kajo v tradicionalnih okoljih-svečanih skupščinskih dvora nah, z izbranimi gosti in seveda predstavniki delegatske baze
Vse zgoraj našteto velja tudi za programsko volilno kon ferenco tržiških mladincev, ki je potekala prejšnji teden in bili la v določenih pogledih pravi odraz trenutnega stanja v prem katerih slovenskih občinskih mladinskih organizacijah.
Mladi so v svoje poročilo in programska izhodišča s seb: lastnem izrazoslovjem, ki na marsikaterem mestu popolnoma* očiščen sicer vse prevečkrat uporabljene »politične latovčine«.fo smelo zapisali vse tisto, kar je po njihovem mnenju najpco membnejše. Dokumenti so s tem dobili po eni strani velikoj večjo razumljivost za raznoliko mladinsko članstvo in po dru-J gi strani odkrito naznanili marsikaj takšnega, kar je sicer« dnevno prisotno v tržiških uličnih razgovorih — nemoč v od'.o-t« čanju, slabi osebni dohodki, stanovanjska prom blematika," nemoč napredovanja na delovnih mestih...
Prav značilno pa je ob tem dejanje enega izmed gostov-konference, sicer občinskega političnega funkcionarja. Mla-' dim je v svojevrstno naravnanem govoru poskušpal dopovedati marsikaj, od netaktnosti posameznih formulacij v njihr vih konferenčnih dokumentih, do skorajda redakcijskega po pravljanja posameznih besed. Vse skupaj je bilo seveda, opremljeno s trezno presojo skozi zgodovinska očala in za-ključeno z nekaj predlogi. Ker se je tovariš pozabil predstavi-' ti, ne moremo ugotoviti ali gre pri tem za njegova osebna sta*, lišča ali pa je posredoval mi.sli širše sredine... ■
Gornji primer lahko na določen način deluje dokaj ilU'' strativno, do neke mere celo spodbujevalno, v realnih okvirih' pa gre na žalost za že vse prevečkrat videne in doživete sitna cije.
Mladim je potrebno prepustiti ne samo možnost besede temveč tudi možnost dejanja, ki ga bodo izvedli na način pri mernem sedanjemu trenutku. Namesto besednih ostric pod krepljenih z zgodovino bi marsikdaj prišla veliko bolj prav či sto konkretna pomoč. V Tržiču na primer za začetek lahk kar pri pridobitvi primernega prostora za preživljanja pros' ga časa mladih. . .
Vine Beš
Jože Jereb
Usmerjeno izobraževanje ni tako zelo slabo
Škofja I,oka, tO. januarja — S tem šolskim letom so doživeli prenovo tudi programi srednje kovinarske in cestno-prometne sob v Škof ji Ix>ki. 0 tem smo se pogovarjali z ravnateljem Jožetom Jerebom.
Bistvena novost je prav gotovo nivojski pouk, različna zahtevnost znanja za četrto (triletffo) in peto (štiriletno) stopnjo izobraževanja, in to že prvo leto. Kako se potrjuje?
I iobro. Zdaj se osmošolec že vpiše v manj ali bolj zahteven program. Mi smo se sicer tudi že prej na tiho OglaaiH kombiniranim
oddelkom v prid lažjemu in
boljšemu delu tako učiteljev kot učencev, zdaj pa smo kombinirane oddelke povsem ovrgli. Motivacija'
/ii učenja In sahtevana znanja gotovo nieo enako ca bodočega obdelovalca kovin, na primer, m
■trOjnegl tehniku, ki želi postati
Inženir.
Naslednja pomembna novost prenove jc vnos strokovnih in praktičnih predmetov v prve letnike. Predvsem učenci na četrti stopnji imajo zdaj več strokovnega in praktičnega pouka. Kakšno je približno povprečno razmerje vseh letnikov prej in zdaj?
»Če gledamo povprečje, razlike niso tako zelo velike. Če pa ve-
Kako popraviti kmetijski stroj
Srednja kovinarska in cestno-prometna šola v Škotji Ix>-ki bo v naslednjem šolskem letu v smeri mehanik vozil in voznih strojev na četrti stopnji zahtevnosti začela izobraževati za dve novi deli: mehanik kmetijskih strojev in mehanik gradbenih strojev.
Za mehanika kmetijskih strojev so se vrsto let potegovali predvsem kmetje, ki vrzel drago občutijo na lastni koži in jim je šolsko znanje te vrste celo pomembnejše od kmetijskega, ki se (4a »otrok tudi brez šole lahko nauči«. Torej se kmetijski šoli v Kranju obeta nova resna konkurenca v boju za učence.
mo, di. v starih programih v prvih letnikih sploh ni bilo strokovnih in praktičnih predmetov, razen proizv odni I delo, m d.i M ti predmeti zdaj bolj enakomerno raz.po rejeni skozi vse tri oziroma štiri letnike, potem je sprememba epi zna. Številke pa pravijo takole: na
četrti i top nji je po novem povprečno f)l odstotkov šolskih ur namenjenih iploinim m tO strokov nini vsebinam (prej r>4 oairoma 46), na
peti stopnji 57 splošnim in 4il slin kovnim (prej :>(> oziroma 44).
Kaj pa sama vsebina programov? Je zahtevnejša, so tudi novi predmeti?
»Najprej  moram  reči, da je petnajst predmetov v prvem letni ku preveČ, posebno ker imajo trije
(računalništvo   In Informatika,
zdravstvena vzgoja, varstvo pri delu) le po uro nu leden. Pomaga
mo si tako, da \ • < ■ i>111< i enega pred
meta strnemo in ga v polletju za menjamo z drugim. Surr pa se
prem* a ne ustavlja ta pri druga
('nem urniku, ampak je pi m.- i.i tudi nove predmet,. s poiidai kom na sodobnejši tehnologiji Prav zdaj na strojništvu opremljajo ka bmeU'   za   dva   taka strokovna
i.....Imeta, Zahtevnejši so tuđi na
kateri predmeti, predvsem na peti stopnji, kot tuj in domač jezik, matematika,  tehnično  risanje s
strojnimi elementi.
Bodo /daj bol | /adov ol pu
tudi v podjetjih in obrteh, kjer
so prej tarnali, (|u ji,n *0la ne daje izoblikovanih delavcev?
»»S tem je pa tako: v tovl nah, kjer se zavedajo pomena pf Izvod nega dela, delovne prakse pripravništva, so rezultati na! učencev celo boljši kot pri nekJ njih vajencih, ker se, oboroženi ver .plosnimi znanji iz šole, hit/ je in lažje prilagodijo na nova A la Kjer pa so, namesto dobri mentorjem, več ali manj prepj
čem sami sebi, seveda ne mor« dati dobrih rezultatov. Trdim, usmerjeno i/.obi |/■••, 1111, ■ ni t. zelo slabo, kol •<• v     leta doka jejo tisti, ki želijo celotno izoW zevanje prenesti na (slabo opr
Ijene) lote, ivo j o vlogo ps prepj sto prezreti.«
H. Jelovi
J
REK. 12. JANUARJA 1988
GOSPODARSTVO
.3. STRAN
JE2GLAS
la Gorenjskem obseg industrijske proizvodnje vztrajno upada
Pečina po treh mesecih lapoveduje izgubo
**nj, 8. januarja — Pri Medobčinski gospodarski zbornici v Kranju so se minula dva meseca vrstili feveti z direktorji, dali so dokaj črno sliko razmer v gorenjski industriji, ki je pretežno predelovalna in I Jo zategadelj sedanji gospodarski ukrepi dobesedno treščili po glavi. Večina direktorjev je napoveda-Iizgubo po treh mesecih letošnjega leta, in če ukrepi ne bodo kmalu spremenjeni in popravljeni, lahko Hčakujemo, da se bodo aprila, maja razmere v gorenjski industriji zaostrile do skrajnosti. O tem, kaj 1 prinesli posveti, smo se pogovarjali s predsednikom zbornice Bojanom Urlepom.
£*kšen je bil namen in vsebina teh »vetov?«
/•Sklicali smo jih sedem, in sicer t panogah, ugotoviti smo skušali ;roke upadanja industrijske pro-J&Odnje, ki je v ei.ajstih mesecih "imerjavi z enakim razdobjem
* Poprej upadla za 6,1 odstopov, vztrajno pa upada še naprej, ,'hcem leta bo padec verjetno 6,5 •stoten. Dogajajo se torej stvari,
zahtevajo podrobnejšo analizo, ' pravih podatkov seveda najla-f P"aemo v pogovoru z najodgo-♦rnejsimi iz delovnih organiza-I.«
Ukšne razloge so navedli?«
Več jih je, prvi je tekoča eko-tonska politika, ki je že marca z "terventnimi ukrepi povzročila počene premike, od marca na-reJ opažamo trajno upadanje in-ptrijske proizvodnje. Zaradi nošnje nelikvidnosti, zlasti južnih -edelov države, tako kroničnega iNtanjkanja denarja kot neli-''dnosti bank na teh območjih, •Katere delovne organizacije z •lrni ne poslujejo več. Naslednji •*log je izvoz, ki je bil zaradi te-ekonomske politike slabši 'eto poprej, zlasti na klirinško /nočje. Dodati velja, da je bila edvsem v prvem polletju zaradi
kasnitve plačil v tujino motena oskrba z uvoženimi materiali. Nadalje, splošno upadanje investicijske dejavnosti je povzročilo zasta-janje proizvodnje v panogah, ki proizvajajo sredstva za reprodukcijo. Ne nazadnje, vpliva tudi realno padanje življenjskega standarda. Vse to je vplivalo, da v enajstih mesecih lanskega leta v nobeni od gorenjskih občin obseg industrijske proizvodnje ni dosegel ravni leta poprej.«
»V katerih panogah je bil padec največji?«
»Izrazit je v proizvodnji končnih lesnih izdelkov, kjer je padec 18,2 odstoten, v proizvodnji električnih strojev in aparatov 16 odstoten in v proizvodnji obutve in galanterije, kjer je 9 odstoten. Delni razlog, kar zatrjujejo zlasti lesarji in čevljarji, je tudi v zajemanju statističnih podatkov, ki je togo, pon-derjev ne usklajujejo sproti. V proizvodnji električnih strojev in aparatov pa je bil velik izpad zabeležen v Iskri Telematiki, tako v Kranju kot na Blejski Dobravi, pa tudi v nekaterih drugih tozdih Iskrinih delovnih organizacij na Gorenjskem.«
»Zadnji ukrepi so seveda razmere še zaostrili?«
»Nastali so novi problemi, saj je gorenjska industrija pretežno predelovalna, vemo, kako so z ukrepi, ki so bili sprejeti 13. novembra, poskočili vsi inputi, večina pa jih je morala cene vrniti na raven 1. oktobra. Prišlo je do takšnih razkorakov, da ima večina predelovalne industrije izgubo v tekočem poslovanju, koncem leta najbrž še ne bo občutno poraslo število delovnih organizacij z izgubo, akumulacija pa bo zagotovo nižja. V kolikor ne bo bistvenih sprememb na začetku letošnjega leta, bo zagotovo večina delovnih organizacij imela po treh mesecih izgubo. Nekaj je ekstremnih primerov, napo vedujejo opuščanje nekaterih proizvodnih programov ali celo ustavitev proizvodnje, kakor kranjska Opekarna.«
»Katere panoge so najbolj na udaru?«
»Kovinsko predelovalna, strojna in kemično predelovalna industrija, tudi tekstilna, zlasti konfekcijska, in obutvena. Dejstvo je, da je pri zamrznjenih cenah končnih izdelkov težko prenesti gibljivo obrestno mero, revalorizacijo sredstev, za katero še ni jasno, kakšna bo, če bo v skladu s stopnjo inflacije, bo njen učinek zagotovo negativen. Izguba pa bo nastala tudi pri izvoznikih, saj so učinki novembrske devalvacije že izničeni.«
»Z zmanjševanjem proizvodnje se zapirajo tudi zaposlitvena vrata, na Gorenjskem se odpira nov problem?«
»Zapirajo se za delavce z najnižjo stopnjo strokovnosti, ni pa skrbi, da bi se zaprla za delavce s četrto in peto, zlasti pa ne s šesto in sedmo stopnjo strokovnosti. Večjih problemov tudi še ni pri zaposlovanju mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Tehnološki presežki delavcev bodo nastali, saj delovne organizacije napovedujejo prenovo tehnologije, produktivnejše, sodobnejše stroje. Mislim, da je zelo pomembno, da pravočasno spoznamo in ukrepamo v smislu usmerjanja zaposlovanja, kajti imamo še neizkoriščene možnosti, zlasti v drobnem gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu. Nekaj korakov je bilo v tej smeri že storjenih, predvsem v drobnem gospodarstvu in turizmu, na področju kmetijstva žal še ne. Te panoge bo potrebno razvijati ob splošni družbeni podpori, tudi z ustrezno občinsko politiko.«
»0 drobnem gospodarstvu je bilo izrečenih že veliko besed, malo pa je bilo storjenega, se vam ne zdi, da čas že prehiteva besede?«
»V drobnem gospodarstvu gre za splet problemov, ki niso razrešeni; eden osnovnih je davčna politika, ki se ureja, nikakor pa se ne more dokončno urediti. Naslednji problem je zanesljivost dela, zlasti pri kooperantih, saj vemo, kaj se dogaja zdaj, ko delovnim organizacijam manjka dela in imajo kooperanti velike probleme, zmanjšuje se jim delo in s tem so-
cialna varnost. Na področju drobnega gospodarstva pa sistemsko ni urejeno tudi ustanavljanje enot družbenega sektorja.«
»Na posvetih ste govorili tudi o naložbah, kakšne so naložbene napovedi gorenjske industrije?«
»Končanih in v proizvodnjo vključenih je bilo nekaj velikih naložb, kot so jeseniška elektroje-klarna, vodna elektrarna Mavčiče, tiskarna Gorenjskega tiska. V skladu z napovedmi so v Savi zaključili prvo fazo Optime, v Škofji Loki je bila zgrajena hladilnica, Elan je zgradil proizvodno halo za plovila, Tehtnica v Železnikih nove prostore, Alpetourov Bandag prostore za obnovo avtoplaščev, LTH-jeva livarna se je posodobila za program jugo, v teku je prenova strojev v zapuškem Suknu in radovljiški Almiri in še jih je nekaj. V letu 1988 je napovedanih 38 naložb v industrijo v skupni vrednosti 265 milijard dinarjev, največja v Savi z Optimo II v vrednosti 69 milijard dinarjev. Sledi Iskra s svojimi programi v Telematiki, Kibernetiki in ERO, v skupni vrednosti 65 milijard dinarjev. Predvidene so prenove v Tekstilindu.su, IBI-ju, Peku in še ponekod.«
»Zneski torej niso majhni, bodo ob vse večjem pomanjkanju denarja uresničeni?«
»Za projekt Save in za Iskrine projekte je pomembno, da pri Ljubljanski banki-združeni banki pripravljajo konzorcije, tako da bodo naložbe tekle preko konzorcijev, in sicer Savin kot samostojni projekt, Iskrini pa v sklopu sozda Iskra.«
»Na Gorenjskem vse bolj primanjkuje tehničnih strokovnjakov, kaj sodite o tem, da bi Kranj postal močnejše izobraževalno središče?
»Stvar ni preprosta, ker je kakovost kadrov odvisna od kakovosti njihovih učiteljev, teh pa je že v Ljubljani premalo, kaj šele na Gorenjskem. Vprašanje je torej, če je smiselno ustanavljati nove šolske institucije, saj nimamo ustreznih strokovnjakov. Poiskati pa bi morali ustrezno rešitev, ker je vpis na nekatere visoke šole omejen, tudi na strojno in elektro fakulteto, prav takšne strokovnjake pa gorenjska industrija najbolj potrebuje.«
M. Volčja k
^vensko društvo za male hidroelektrarne
Boljše možnosti za hitrejši razvoj
«bljana, 7. januarja — NOVUM, Center za tehnološke inovacije, je *wovitelj novo ustanovljenega Društva za male hidroelektrarne, pa se lahko včlanijo vsi, ki že imajo male hidroelektrarne, tisti, 'jih nameravajo graditi, strokovnjaki, pa tudi vsi drugi, ki jim ni "eno, kakšna bo energetska prihodnost. Sedež društva je v Bo-r?Jski Bistrici.
An trinajst točk programa dela jHošnjem letu so zapisali v na vO ustanovljenem Slovenskem ^tvu za male hidroelektrarne, rjje na četrtkovi tiskovni korifeji povedal predsednik inicia ^ega odbora Branislav (iospod-j*čki, so lastniki malih hidroe rtrarn, pa »udi tisti, ki se za tak-
K< adnje zanimajo, dali pobudo *Voje društvo, saj bodo o-gani-*Jli lahko ver prispevali za na *dek pn gradnji in delu malih "^elektrarn. Od novega društva
^•Ijoslaviji je bilo že 7 simpozi-0 malih hidroelektrarnah, kot "Javljajo strokovnjaki, pa je to 'Halo pripomoglo k hitrejši J'nji, sa je, prav tako kot znanca,   bodočim   lastnikom po-
la tudi finančna stimulacija.
Trenutno je v Sloveniji na električno omrežje priključenih 56 malih hidroelektrarn, energija, ki jo od-dajujo, pa zagotavlja električni tok za okrog 1 500 gospodinjstev. To pa za slovensko elektrogospodarstvo pomeni le 0,03 odstotka proizvedene energije.
pa tudi pričakujejo, da bo znal uveljaviti vedi k pomen električne energije, ki bi jo male hidroelektrarne lahko prispevale.
Med najpomembnejše naloge društva so si za začetek zadali pri pravo tehničnih normativov za grudnjo, priključitev na omrežje in obratovanje malih hidroelektrarn, usklajevanje normativov v sodelovanju s predstavniki različnih služb In ustanov ter sprejem le teh pri vodnogospodarski, elektroenergetski, družbenopolitični
V Jugoslaviji je najmanj 80 tisoč primernij med 25 in 30 tisoč, njihova zmogljivost pa bi bila blizu 120 megavatov moči.
in drugih interesnih skupnostih. Prav tako bodo sodelovali z bankami in drugimi institucijami, s katerimi bodo izdelali nove kriterije financiranja in kreditiranja malih hidroelektrarn, ter možne spremembe zakonske in pravne regulative ter davčne politike. Ena izmed pomembnih nalog društva je tudi izdelava standardov in normativov za oblikovanje cen elek-
V ZDA so v zadnjih letih zgradili 60 tisoč malih hidroelektrarn, ki proizvajajo približno toliko energije, kot bi jo proizvedlo deset miki, ai k, podobnih krški. Tudi na Kitajskem skrbijo za razvoj ekološko najbolj čistega pridobivanja električne energije, saj njihove male hidroelektrarne delajo z močjo šestnajstih krških nukle-ark.
trične energije iz malih hidroelektrarn in vpis le teh v dokumente SOZD EGS. Ta naloga je posebno pomembna zato, ker EGS lahko samovoljno spreminja pogodbo o plačevanju električne energije iz malih hidroelektrarn. Tako so še pred tremi leti tisti, ki so začeli graditi male hidroelektrarne, dobili ugodna posojila in zagotovilo EGS, da se bo v omrežje oddana energija plačevala po 93 odstotni ceni gospodinjskega toka. Danes
Na Gorenjskem obratuje 13 malih hidroelektrarn, ki dajejo letno 35 milijonov kVVh električne energije, možnosti za izkoriščanje vodne energije pa je še ogromno.
denar, ki ga graditelji dobijo za oddano energijo, v veliki večini primerov ne zadošča niti za plačilo obresti za najete kredite, saj je EGS razveljavila pogodbo in je lastnikom malih hidroelektrarn določila precej nižjo odkupno ceno.
V. Stanovnik
Zaradi stavke izpadlo 390 milijonov dinarjev dohodka
V Savi bodo ta mesec kuverte tanjše
Kranj, 8. januarja — Zaradi prednovoletne stavke je v kranjski Savi izpadlo 390 milijonov dinarjev dohodka, kar bodo dc-j  lavci občutili pri osebnih dohodkih, ki jih bodo izplačali ta mesec.
Deluvski svet Savine tovurne uvtopnevmutike je minuli teden podprl vodstvo delovne organizacije, ki je v prednovole-tni stavki vztrajalo, da za poračun osebnih dohodkov ni zakonskih in finančnih možnosti. V Savi so ocenili, da je zarudi dvodnevne prekinitve dela v njihovem največjem obratu iz-pudlo 300 milijonov dinarjev dohodka, ki ga seveda ni moč na-doknuditi, saj se je leto izteklo. To bodo deluvci občutili pri osebnih dohodkih, ki jih bodo izplučali ta mesec.
N-
Ruvnali bodo v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, po katerem bodo brez eno ali dvodnevnega zaslužka ostuli tisti delavci, ki so prekinili delo, kar je povzročilo, da so ustunovili vse stroje v tej tovarni. Tisti, ki so torej prisilno ostali brez dela, pa jim za ta čas pripada 80 odstotni osebni dohodek. Vse to pa se bo poznalo tudi režijskim delavcem Save, ki bodo zaradi tega dobili 1,3 odstotka nižji osebni doho dek.
Delavski svet je tudi sklenil, naj sindikat ugotovi odgovornost stavkajočih aelavcev, kakor tudi vodilnih delavcev za ta dogodek. Gre za nekaj več kot sto delavcev pri konfekcijskih strojih, ki so ustavili stroje in zahtevali poračun osebnih dohodkov (trinajsto plačo). Dodati velja, da je to druga delovna sredina, torej ne tista, v kateri so pred letom zaradi stavke in dogodkov v zvezi z njo disciplinsko kaznovali nekaj delavcev.
M. V.
Inženir naj bo
Elektro in strojni inženirji ter računalničarji, tudi ekonomisti so na Gorenjskem najbolj iskani kader, slabo pa se piše družboslovcem, odveč so tako rekoč sociologi.
Bodoči elektro, strojni ali računalniški inženir danes lahko izbira štipendijo. Na Gorenjskem jih razpišejo toliko, da prideta dve razpisani na vsakega. Nasprotno pa se morajo družboslovci zelo potruditi, da pridejo do nje, saj je na trideset študentov razpisana le ena. Stvari so se torej bistveno spremenile, minili so časi, ko je skoraj polovica brucov odločala za študij družboslovja, danes ni več tako vabljiv, saj je povezan z vprašanjem: bom po končanem študiju dobil delo ali ne? Namesto študent naj bo, je pametneje reči, inženir naj bo.
Čeprav so elektro in strojni inženirji ter računalničarji tako iskani, čeprav so jim zaposlitvena vrata na široko odprta, s posodobitvami tehnologij pa jim bodo še bolj, je vpis na fakultete omejen, tarejo jih prostorski problemi, manjka jim denarja, na kar je opozorila tudi nedavna, svojevrstna stavka na strojni fakulteti. Kranj kot središče industrijske Gorenjske, ki vse bolj hlasta tehnične strokovnjake, je borno izobraževalno središče, če v tem času že ni moč ustanavljati novih izobraževalnih ustanov, morda ne bi bilo napak, če bi razmislili o povezavah z obstoječimi, o povezavah, ki bi omilile omejevanje vpisa na te fakultete, študij pa tudi krajevno približale mladim, morda tudi manj mladim. Navsezadnje smo na Gorenjskem dobili dosti inženirjev organizacije dela, odkar je šola v Kranju, dosti več, kot če bi bila kje drugje.
Pridobitev tehničnega znanja je vsekakor najboljša dota, ki jo starši lahko dajo svojim otrokom, kajti za generacije, ki zdaj odhajajo v šolo, bo to najboljše zagotovilo, da bodo dobili delo. Letos jih bo iz šol prišlo nekaj manj kot tri tisoč, v pokoj pa bo odšlo približno dva tisoč delavcev, ker zaposlovanje vsepovsod omejujejo, torej lahko pričakujemo, da jih bo zaposlitev težko dobilo približno tisoč, saj ni moč pričakovati, da bi zamenjali tiste, ki slabo ali malo delajo. Napovedi pa pravijo, da se bo v prihodnjih desetih letih v gorenjski industriji zaposlenost znižala za 15 do 20 odstotkov, torej za 10 do 15 tisoč delavcev.
Na dlani je ugotovitev, da bo živahnejši razvoj moralo doživeti drobno gospodarstvo, turizem, kmetijstvo, trgovina, kar je seveda povezano s spremembami našega gospodarskega sistema, ki bo moral poznati več oblik lastnine kot zdaj. Če kje, potem bo tudi v drobnem gospodarstvu, o katerem zadnje čase veliko govorimo, mladim prav prišlo tehnično znanje.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Letos bo v Jugoslaviji okrog 1000 simpozijev
Kot predvidevajo pri združenju kongresnih mest in organizacij Jugokongres v Zagrebu, bo letos v naši državi okrog 1000 različnih srečanj, kongresov, simpozijev in podobnih seminarjev, med njimi pa jih bo imelo okrog 370 mednarodni značaj. V Jugo-kongresu tudi predvidevajo, da bodo tuji udeleženci vseh teh zborovanj pri nas zapravili okrog 130 milijonov dolarjev. Lani je namreč naša država s 350 mednarodnimi srečanji zaslužila približno 120 milijonov dolarjev.
Po najnovejših raziskavah francoskih strokovnjakov je na svetu na leto 1,5 milijona nacionalnih in več kot 300 tisoč mednarodnih srečanj, ki se jih udeleži okrog 200 milijonov ljudi. Sodijo, da pri tem prireditelji zaslužijo okrog 21 milijard dolarjev.
Razmišljanja o zasebnih zdravstvenih ordinacijah v Vojvodini
Za zdravstvo v Vojvodini namenjajo samo 2,8 narodnega dohodka. Če pa hočejo, da bi bilo za zdravljenje bolje poskrbljeno, bi letos morali ta odstotek povečati vsaj na pet odstotkov, kolikor priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. To so povedali na tiskovni konferenci, ki jo je priredilo predsedstvo društva zdravnikov Vojvodine, ki združuje več kot 4000 tisoč članov. V Vojvodini je namreč na seznamu SIS za zaposlovanje vedno več mladih zdravnikov, ob povratku zdravnikov iz tujine pa se vedno bolj aktualizira razmišljanje o odpiranju zasebnih zdravstvenih ordinacij.
V. S.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Telefon za invalida
Ivan Garič iz Banja Luke je v nesreči, ko je bil star deset let, izgubil obe roki. Kasneje je končal pravno fakulteto in je zaposlen na občinskem sodišču v Kaknju. Na Iskro Telematiko se je obrnil s prošnjo, da bi mu skušali najti rešitev, kajti do sedaj nikakor ni mogel telefonirati. Strokovnjaki v tozdu Terminali so izdelali dupleksni telefonski aparat, napravo, ki ima vgrajen dvosmerni ojačevalnik. Telefon je sestavljen iz dveh delov: ojačevalnik je postavljen na mizo in nadomešča slušalko, drugi del pa je na tleh nameščena tastatura. Invalid z nogo izbira številke ter vzpostavlja in prekinja stik.
Nagrada za večnamenski avtomat za obdelavo lesa
Na mednarodnem lesarskem sejmu v Sarajevu je Lesnina temeljna organizacija Inženiring za gradnje in tehnologijo prejela diplomo za najuspešnejšo domačo rešitev v proizvodnji strojev za lesno industrijo. Nagrado so dobili za večnamenski avtomat za obdelavo lesa, katerega osnovni namen je izkoriščanje ostankov lesa na žagah, posebnost pa njegova vsestranska uporabnost. Avtor inovacije je Janez Arnol, doma iz Škofje Loke, ki živi in dela v Švici, inovacijo pa je tudi patentiral. Prvi izračuni kažejo, da je zaslužek s strojem velik, saj je izkoristek lesnih odpadkov v korist stroja ena proti deset, kar pomeni: namesto, da bi zavrgel en dinar, jih lahko zaslužiš deset.
V. S.
mmmm®lQiLAS 4. STRAN.
GORENJSKI KRAJI iN LJUDJE
TOREK, 12. JANUARJA 19
Do spomladi blagovnica v Železnikih - V Železnikih, kjer so minuli teden z različnimi prireditvami proslavili krajevni praznik, že težko čakajo na dograditev nove blagovnice. Za zdaj dela potekajo po programu in marca naj bi bila trgovina gotova ter odprta (na sliki). Sicer pa je bilo za praznik v krajevni skupnosti največ športnih prireditev. Os-ednji svečanosti poleg tradicionalnega dražgoškega pohoda pa sta bili slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v petek popoldne ter slavnostna akademija v soboto zvečer. Na slavnostni seji v petek so podelili tudi priznanja krajvene skupnosti. Dobili so jih Šolsko športno društvo osnovne šole Prešernove brigade Železniki, Janko Frelih iz Niko Železniki, dr. Jože Možgan iz zdravstvenega doma Železniki, Stane Habjan iz Železnikov in Pavle Be-nedičič iz Martinj vrha.
A. Ž.
Tržnica na Planini
Kranj — Konec tega tedna naj bi končali s pripravami za postavitev oziroma ureditev male tržnice na Planini v Kranju. Po programu naj bi postavili šest kioskov za sadje in zelenjavo. V petek bo sestanek z vsemi interesenti oziroma investitorji za postavitev kioskov. Sestanek bo v prostorih krajevne skupnosti na Planini. Sicer pa bodo to zadnji kioski v občini, ki ji bodo postavili na podlagi priglasitve. Kasneje bo za tovrstne akcije oziroma posege v prostor treba pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Množični smučarski tek v Cerkljah
Cerklje - Predstavniki organizacijskega odbora letošnjega smučarskega teka Gorenjskega odreda še vedno upajo, da prireditev bo. Če bo jutri ali najkasneje v četrtek zapadlo dovolj snega, bo prireditev v nedeljo, 17. januarja. Če pa snega ne bo, bo treba počakati na naslednji datum — 14. februar.
A. Ž.
DOPISNIKI SPOROČAJO
Gasilske vrste se redčijo
Tako ugotavljajo v občinski gasilski zvezi Tržič, piše Drago Papler , kjer je sicer združenih 13 gasilskih društev iz občine. Štiri so industrijska, devet pa je prostovoljnih gasilskih društev po vaseh. Skupaj imajo vsa društva okrog 800 članov in še enkrat toliko tudi podpornih. Že nekaj časa članstvo v gasilskih vrstah najbolj upada v industrijskih duštvih, pa tudi v mestu se mladi ne zanimajo dosti za gasilsko dejavnost. Še posebno skrb bodo zato posvetili obnovitvi in okrepitvi članstva v društvih v Tržiču, Bistrici in Križah in v vseh industrijskih društvih, razen v Toko-su, kjer so društvo že precej pomladili. Na podeželju, v Podljube-lju, Jelendolu, Brezjah pri Tržiču, I>omu pod Storžičem, Kovorju in tudi v Lešah pa se je število članov v zadnjem času precej povečalo
Letos 15. festival
Dopisnik A. Kerštan z Jesenic piše, da bo letos na Jesenicah od 21. do 23. aprila 15. mednarodni festival amaterskega filma. Prireditelji, filmska skupina Odeon, pričakujejo, da bodo na njem predstavili filme iz 25 držav. Sicer pa bodo filmski amaterji iz Odeona letos pripravljali filmske večere, na katere bodo povabili klube iz Slovenije in iz zamejstva. Še naprej se bodo udeleževali različnih festivalov, v programu pa imajo tudi snemanje lust nih filmov. V načrtu imajo tudi, da bi letos uredili tonsko kabino in kupili novo montažno mizo za filme
Kviz iz Osnov turizma
Branko Blenkuš piše, da je Turistična zveza Slovenije konec minulega leta založila in izdala priročnik Osnove turizma, ki je kot nalašč tudi napotilo in nekakšen program za delovanje turističnih podmladkov na1 šolah. V jeseniški občini so ta priročnik na priporočilo občinske turistične zveze prejele vse osnovne šole in mentorji turističnih podmladkov. Turistično društvo JeMniOt pa se je odločilo, da bodo aprila iz gradiva v knjigi pripravili kviz. Predlagali so tudi, da bi takšen kviz pripravili tudi na srečanju turističnih delavcev, ki bo letos v jeseniški občini v Kranjski go-
Rešitev ogrevanja na Planini (najbrž) ni v komunalni organiziranosti
Hruščanl opozarjajo na nevarnost vode - Hruščuni so si končno le oddahnili, ko so — ne brez zapletov in razpletov -zgradili mimo Hrušice primerno obvozno cesto, obenem pa nak nadno poskrbeli še za ustrezen priključek k naselju. Vendar pu Hruščani, ki znajo opazovati, opozarjajo, da je voda z nemirnega Kopavnika po tem cestnem posegu začela ubirati povsem druga pota in se teren nevarno nagiba. Skrbi jih, da stara cesta po obilnem deževeju ne bi zdržala hudega pritiska pobočja, ki očitno vse bolj drsi. Foto: D Sedej
Kranj, 11. januarja — Čeprav so se sestanka minuli teden v sredo na Planini o organiziranosti in ogrevanju udeležili le predstavniki štirih krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL ter Domplana in občinske konference SZDL, bi razpravo na njem lahko ocenili tudi kot najširšo tribuno ali pa kot široko javno razpravo, saj so bila razgrnjena domala vsa tista vprašanja, ki so stanovalce v kranjski občini zaradi ogrevanja burila že pred leti ob naftni krizi. Takrat so bili skoraj povsod v občini sprejeti varčevalni ukrepi, ustanovljei so bili kurilni odbori, in tudi v Domplanu, kar zadeva energetiko, so se stvari premaknile. Vendar pa je kriza potem pojenjala in vprašanja, ki bi se jih Kranj zaradi ogrevanja moral lotiti, so, kot kaže, nekako obtičala odprta.
Decembrski podražitveni, da ne rečemo, kar novi krizni val na področju ogrevanja, pa je bil, kar zadeva Planino in Vodovodni stolp (dve največji kotlarni v občini) nedvomno večji od tistega pred leti. Morda na samem začetku ni povzročil tolikšnega razburjenja, vendar je toliko bolj odkrito opozoril, da se bo Kranj moral hitro in odločno, brez takšnih ali drugačnih polovičnih ali začasnih rešitev lotiti ogrevanja oziroma toplifikacije nasploh.
Pozabljeni elaborat
Po sklepu, da se decembra povečajo akontacije za ogrevanje v občini, ki ga je sprejel odbor samoupravne stanovanjske skupnosti, je dejansko precej burno in ostro reagiral le kurilni odbor v Vodovodnem stolpu. Pričakovane reakcije s Planine ni bilo. Vendar se je kaj kmalu izkazalo, da Planina ni reagirala, ker takšnega kurilnega odbora ali kakšnega drugega organa že lep čas nima več. Pred leti ustanovljeni odbor (podobno kot pri drugih kotlarnah v občini) je nekako pred dvema letoma raza-padel, ko je pripravil elaborat za zmanjšanje stroškov, in ko je hkrati ugotovil, da za financiranje takšnega elaborata ni ne pripravljenosti ne denarja. Ena pomembnih ugotovitev skupine, ki je takrat delala na zmanjšanju stroškov za ogrevanje, je medna bila, da gre na Planini tudi za številne projektantske napake. Kaj več na sestanku v sredo ni bilo ne o skupini ne o elaboratu moč ugotoviti. Zanimivo je morda le to, da o tovrstnem elaboratu predstavniki Domplana sploh
niso slišali... Naj bo tako ali drugače, zdaj, ko so se v štirih krajevnih skupnostih na Planini odločili, da ponovno ustanovijo poseben (kurilni) odbor, ki bo sodeloval s kotlarno oziroma Domplanom, bi si veljalo elaborat izpred dveh let temeljiteje ogledati ...
Evropsko povprečje
Prikazani stroški za decembrsko povečanje ogrevanja so z rahlo zakasnitvijo razburili potrošniški svet v krajevni skupnosti Bratov Smuk. To in pa pisanje v Gorenjskem glasu je potem v sredo tudi botrovalo sestanku. Razprava in temeljit pregled izračuna vseh stroškov pa je nazadnje tudi razblinil dvome o matematični pravilnosti izračuna, ki je bil podlaga za decembrsko podražitev. Udeleženci so se strinjali, da ni razlo-
gov, da ne bi verjeli prikazanim podatkom o porabljenem gorivu in drugih dogovorjenih stroških.
V razmišljanjih, kako poceniti stroške, ker je na Planini danes nedvomno že prercej stanovalcev, ki jim bo tolikšen strošek za ogrevanje že preveliko breme, je še najbolj presenetila ugotovitev, da so v zadnjih letih v tej kotlarni z različnimi ukrepi in rednim vzdrževanjem porabo goriva (mazuta) celo izenačii s tisto v razvitih evropskih mestih. Danes namreč znaša letna poraba mazuta na Planini okrog 19,5 do 20 kilogramov na kvadratni meter. Od tu naprej pa so možnosti za zmanjšanje porabe (menda) minimalne.
Kaj torej draži ogrevanje?
Zal je bil na sestanku povedan le podatek o porabi goriva v razvitih evropskih mestih. Ob takšnem ocvirku bi bile nedvomno še veliko bolj zanimive primerjave o ostalih, ki v Kranju oblikujejo končni strošek za ogrevanje. Gre namreč za vprašanje, kolikšen delež v celotnem strošku za ogrevanje predstavlja gorivo. Spomnimo*se nekaj let nazaj, ko so v burnih razpravah glede ogrevanja izračuni pokazali, da predstavlja gorivo 85 in celo 90 odstotkov stroških v ceni za kvadratni meter.
Zadnja podražitev ogrevanja decembra lani in razdelan prikaz stroškov po rebalansu je pokazal, da gorivo v skupnih stro-škoh ogrevanja predstavlja le še dobrih 58 odstotkov, pred decembrsko podražitvijo pa slabih 62 odstotkov na Planini. Prav
gotovo so v preostalih stroškil (poleg goriva) takšni, ki se jifl ni moč izogniti. Glede na merjave, ki smo jih po zadnjil podražitvah skušali naredil med ostalimi gorenjskimi obči nami, pa so tudi takšni, ki bi jih dalo precej, da ne rečemo, 1 stveno zmanjšati.
Tri variante
Temu je z razpravo na sestal ku na Planini (med vrsticami pritrdil tudi sedanji direktor toz da Stanovanjska dejavnost Domplanu, ki je mimogred omenil, da je v skupnih služba Domplana danes 28 zaposleni in da k takšni organiziranost tozd Stanovanjska dejavnos prispeva 50 odstotkov. To pom« ni, da takšna organiziranost določenem odstotku bremeni ti di energetski oddelek oziroi stroške ogrevanja. Sicer pa bo v Kranju treba čimprej n» tem (organizacijskem) področji
odločiti o eni izmed treh varian ki se zdaj ponujajo za razpravo Ali naj energetika nasploh še naprej ostane na tako imenovanem stroškovnem principu? Se naj morda organizira kot enovi ta delovna organizacija po tak« imenovanem podjetniškem prin cipu (amortizacija)? Ali pa bi j< veljalo pripojiti h Komunalne mu obrtnemu gradbenemu pod * jetju kot komunalno dejavnost 1 Zagretosti za komunalno dejav nost je med tistimi, ki vedo, kaj je ekonomika in da je ogrevanj* treba pač plačati, najmanj. Za- i mrznjene cene v komunalni de • javnosti namreč resnično niče ' sar ne rešujejo, še najmanj pi izgub, ki jih povzročajo.
Rešitev je v varianti (organi zaciji), ki bo v Kranju celovit« razrešila to vprašanje v prihod nje in to tako, da ob evropski( porabi goriva na kvadratni me' ter ogrevanje v primerjavi <1 drugimi (doma) ne bo predrago.
A. Zala/ i
Šestdeset let skupnega življenja
To je lepa in velika šola
Kranj, januarja - Tiho, vendar slovesno, v ožjem krogu sta sredi minulega tedna Karla in Jože Zalar iz Struževa 27 a pri Kranju proslavila biserni jubilej.
Jože je bil rojen pred 85 leti v Ribnici, Karla pa pred 80 na Češkoslovaškem. S starši se je potem preselila v Slovenijo in pred do brimi šestdesetimi leti jo je potem Jože spoznal v Šoštanju, kjer je bila knjigovodkinja. Jože pa je bil lesni trgovec. Kmalu, ko sta se poročila, ju je gospodarska kriza za 40 let preselila na Hrvaško. Od tod je potem najmlajša hčerka nekoč odšla v Kranj na počitnice k K
tli, se zagledala v Kranjčana in nazadnje so potem vsi skupaj zaživeli tukaj. »Tako hitro je minilo 60 let,«pravita. »Vsega je bilo dovolj; lepega in slabega, vendar sva imela nekako srečo.« »Moj mož je bil namreč vedno zelo skrben, »pravi Karla. »Zato je teh šestdeset let hitro minilo in bila so lepa ter velika šola. «
Zaželeli smo jima zdravja na njuni poti in ponovim snidrnje ob železnem jubileju.
A. Ž.
Zanimanje za ljudsko glasbo
Kranj - Na večeru ljudskih pevcev in godcev, ki gu je konec de cembra v kranjski koncertni dvorani priredilo Turistično društvo Kranj, je nastopilo 35 pevcev in godcev: 12 je bilo hurmonikarjov, par kitaristov, 10 jih je igralo na citre, eden na orglice, z ljudskimi pesmimi pa je nastopil oktet DPD Svoboda iz Breznice pri Žirovnici Da je bil to res pravi ljudski večer, je »svoje zrno dodalu« še Julka Portuna z Vrhnike, ki je v dvorano prinesla tudi svoj »punkcije« in med vso prireditvijo pridno klekljala. Večer sta odlično povezovula Hudo Kokalj, ki je igral tudi na orglice, in Ajdu Kalan Oba brezpla čno. To ni bilo tekmovanje, kjer bi se na koncu delile nugrade, ljud ski godci in pevci, pa tudi mladi instrumentalisti so le nastopili in številnim obiskovalcem priredili res lep večer. K dobri organizaciji prireditve so pripomogli Občinski sindikalni svet Kranj, Gorenjski tisk, Živila - TOZD Gostinstvo in Veleprodaju, Mesarija Ivan Kepic Cerklje in KŽK -- Mesoi/.delki Škofja Loka.
D. D.
w
»Zehta« gre zdoma
Kranj, januarja - Te dni je Ljubljančanka Vesna Kovač v Kranju odprla pralnico, kakršno poznamo le iz ameriških filmov. Perilo naložiš v pralni stroj, vržeš žeton, počakaš, perilo posušiš in ga sam zlikaš. No, pri Vesni pranje sicer ni na žeton, je pa privzela ameriški samopostrežni način.
Štirje gospodinjski pralni stroji, dva sušilna in en likalni so ves strojni »park « v pralnici Vesne Kovač, a za začetek dovolj za kakih 16, 20 strank. Vesna je zamisel za samopostrežno pralnico dobila prav iz ameriških filmov, resničnješo podobo o tem, kako naj začne poslovati, pa v Mariboru, kjer so samopostrežno pralnico odprli lani.
»Klientov najbrž ne bo manjkalo, «sodi optimistična Vesna, »Veliko samskih ljudi nima kje prati, tudi študentje ne, kadar pa se pokvari domači pralni stroj, bo tudi kaka gospodinja vesela takega servisa. Kadar zbolimo in se nam nabere preveč 'žehte', da bi jo zmogli sami, smo veseli, če jo opravi kdo drug namesto nas. Belo perilo je pri meni oprano, suho in zlikano v približno treh urah, pisano v dveh, cena storitve pa je 6 tisočakov. To velja tedaj, če pranje prepustite meni, če pa sami opravite svojo 'žehto', je nekaj ceneje, h tosočake. Mislim, da ob današnji ceni energije in detergentov tudi doma pranje ni dosti cenejše. Vendar ljudje pač perejo doma, ker nbcejo, da M kdo drug ukvarja z njihovim intimnim perilom.«
Vesne ne moti, da bo imela pri tem delu opravka s človeško umazanijo, saj so jo pri poklicnem delu naučili najprej prav tega. Začela je namreč kot medicinska sestra. Kot ženska in gospodinja pa se zaveda tudi zaposlenosti in obremenjenosti žensk, zato je njen samopostrežni servis »Sam« tudi pomoč gospodinjam, ki bi se rade ostresle enega najbolj neprijetnih rutinskih opravil v hiši. Takšnih servisov, ki so na zahodu nekaj običajnega in cenenega, je pri nas malo. Zato je vsak, ki ga na novo odpro, še toliko bolj dobrodošel.
D. Z.
PI S ALI   S T
A M
Družabno srečanje
Krajani Bleda, starejši od 75 let, smo imeli 26. decembra lani družabno srečanje v Hotelu Jeloinca. l*npruvili so ga člani koordinacijskega odbora pri krajevni konferenci socialistične zveze, ki so ob tej priložnosti poskrbeli za pngriztk, dobro kapljico in prijetno razpoloženje. Zbralo se nas je okrog sto. Najprej nas je pozdruvila Anica Svetina in nam razložila pomen tega srečanja, potem pa je predsednik krajevne skupnosti dr Borut Rus govoril o zdravstvenem stanju starejših in nam še v prihodnje začelel obilo zdravja.
Srečanje so popestrili z nastopom najmlajši iz blejskega vrtca, nastopil pu je tudi moški pevski oktet iz Zasipa. Ansu bel mladih glasbenikov pu je nazadnje zaigral nekaj veselih viž, da smo luže pozabili na vsakdanje skrbi in na leta.
Bilo je zures lepo in nepozabno, saj smo se tokrat srečalli spet znanci in pnjutelji, ki se med letom redko vidimo. Razšli smo se z željo, da bi bilo še več takšnih in podobnih srečanj. V imenu povabljenih se najlepše zahvaljujem prizadevnim organizatorjem. I*rcpričali smo se, da še nismo od vseh pozabljeni. Naša zahvala pa velja (udi vsem. ki so za to srečanje
prispevali denar
Viktor Učakai
339393017^44
TOREK, 12. JANUARJA 1988
KULTURA
5. STRAN ®Q)®JHrQ]J©3ESGLAS
Velika plaketa občine Škof j a Loka za kolektiv glasbene šole
KO ZMAGUJETA GLASBENI IN PEDAGOŠKI TALENT
Škof ja Loka — Priznanja kulturnim ustvarjalcem in poustvarjalcem so v kulturniških krogih kar pogostna, dosti redkejša pa v širših družbenih, kjer so kulturni dosežki običajno porinjeni na rep, za gospodarskimi, političnimi in drugimi. Zato je Velika plaketa občine Škof ja Loka za leto 1987, dodeljena kolektivu loške glasbene šole, toliko bolj bleščeča. In čeprav se ravnateljeva roka na tem specifičnem področju, kjer uspeh krojijo predvsem nadarjeni učenci in sposobni učitelji, manj opazna kot v tovarni (ali pa tudi ne?), smo peščico vprašani namenili ravno možu »iz ozadja«, ravnatelju šole Valentinu Bogataju.
Sami ste bili nekoč učenec glasbene šole. Zdaj ste šesto leto ravnatelj. S kakšnimi občutki sprejemate visoko občinsko priznanje?
»Seveda sem vesel, ponosen, čeprav moj delež ni omembe vreden. Kot ravnatelj sem predvsem povezovalec dela, odnosov jned učitelji, ki so tudi umetniki in zato nekoliko posebni ljudje, med učenci in njihovimi starši, ki imajo spet svoje želje, ambicije, zahteve. Moja glavna naloga je ustvariti ravnotežje med njimi, sproščeno, ustvarjalno vzdušje, s katerim se rojevajo tudi uspehi. Vesel sem, ker je kolektiv v teh letih dosegel tako stopnjo ustvarjalnosti.«
Ce že priznanja ne pripisujete tudi sebi, komu ga potemtakem?
»Že prej sem omenil tri temelje, na katerih stoji naša šola. Plaketa je najprej priznanje pedagoškemu delu vseh učiteljev, ki so 39 let z vso odgovornostjo, znanjem in pedagoškim erosom uvajali mlade, nadarjene glasbene talente v svet glasbe, jih pripravljali in usmerjali na najrazličnejše nastope in tekmovanja ter najboljše v nadaljnje šolanje.« J J
Z drugim temeljem najbrž mislite na učence?
»Kakovost, širino in pomen dela šole potrjujejo generacije glasih učencev, ki so in še zmeraj pridobljeno /nanje radi in velikokrat pokažejo na nastopih I V šoli, na proslavah, prireditvah j in delovnih jubilejih, zunaj nje ' Pa na republiških in mednarod-' nih srečanjih mladih glasbeni-l| kov, ina radijskih snemanjih in tekmovanjih. Tretji del plakete pa je namenjen vsem staršem naših učencev. Brez njihovega ^delovanja, brez spodbujanja otrok k vztrajnosti in brez moralne podpore delovanju šole bi ■ imela ta dejavnost tolikšnega °droeva v loškem in tudi širšem 'kolju, kot ga ima.«
Vsako delo mora imeti svoje [Viške; kateri so največji dosežki vaše šole?
»Učenci, ki jih uspemo usmeriti v nadaljnje šolanje, ki dose-8ajo visoke rezultate na republiških in zveznih tekmovanjih, ki
Škofja Loka — V počastitev občinskega praznika in 40-letnice socialistične predšolske vzgoje v Škof ji Loki so v galeriji loškega gradu odprli razstavo otroških trgank. Na slovesnosti so za kulturni program poskrbeli članice Vzgojnovarstvene organza-cije Škofja Loka, ki so se prvič predstavile s svojim zborom, in Jože Logar. Lepa razstava, ki je požela veliko občudovanja številnih obiskovalcev, bo odprta mesec dni, ogledate pa si jo lahko ob sobotah in nedeljah. — Foto: V. Stanovnik
se vključujejo v ljubiteljsko glasbeno dejavnost kot pevci v pevskih zborih, v različne ansamble, pihalne orkestre. Posebno pa smo ponosni na tiste naše učence, ki dosežejo zelo visoko stopnjo glasbenega poustvarjanja in pedagoškega dela. Tudi taki so izšli iz loške glasbene šole. Naj naštejem le nekatere: violončelist in docent na akade: miji za glasbo v Ljubljani Miloš Mlejnik, fagotist v orkestru slovenske filharmonije in zdaj tudi pedagog v naši šoli Anton Ru-par, pianist in organist Anton Potočnik, pa glasbene pedagoginje prof. Marija Kocijančič, Jasna Kalan, Vera Mlejnik in drugi «__
Kolektiv glasbene šole je za plaketo predlagalo predsedstvo občinske konference SZDL Škofja Loka. _
Nekateri gledajo na glasbeno šolo zviška kot na nekakšno elitno ustanovo, ki diši po malomeščanstvu. Kaj pravite na to?
»Da, se zelo motijo, res pa je, da glasbena šola sprejema učence pod posebnimi pogoji, samo glasbeno nadarjene. Ti učenci so tudi sicer nadpovprečno inte-
V času od 1981. do 1987. leta so učenci loške glasbene šole osvojili na republiških in zveznih tekmovanjih kar 23 prvih nagrad, štirinajst drugih in osem tretjih nagrad.
ligentni, ker je šola zelo zahtevna; dvakrat na teden prihajajo k pouku inštrumenta, enkrat k
nauku o glasbi, doma redno vadijo, v višjih letnikih po uro, dve in več, nastopajo, in vse to poleg redne šole, krožkov, igre, sprostitve. Take obremenitve, vztrajnosti ne zmore vsak in zato se najbrž komu zdi glasbena šola elitna.«
Plaketa dokazuje, da v loški občini le niste odrinjeni na obrobje. Je tako tudi tedaj, ko je beseda o denarju, pogojih za vaše delo?
»Smo toliko družbeno pomembni, vpeti v življenje, okolje, kolikor se dokazujemo s svojim delom. Le dobro delo nam pomaga krmariti mimo denarnih čeri. Šolnina, na primer, ki jo plačujejo starši, ne zadošča za materialne stroške. Razliko nam že štiri leta pokriva občinska izobraževalna skupnost, kar štejem za velik posluh. Žal pa ne vidimo denarja, s katerim bi lahko povečali šolski glasbeni fond inštrumentov. Inštrumenti so postali izjemno dragi in lahko, da nam tudi zaradi tega kakšen mlad talent spolzi skozi prste.«
Domujete v starem puštal-skem gradu, ki ga razjeda zob časa. Ste utesnjeni, učilnice prepuščajo glasove. Kdaj se vam obetajo boljši pogoji?
»Idejni osnutki za obnovo gradu so pripravljeni, kdaj bomo prišli na vrsto, pa ne vem.«
H. Jelovčan
KULTURNI KOLEDAR
Razstava v Prešernovi hiši
IZVIRNI GOBELINI
Kranj — V Prešernovi hiši je te dni odprta razstava gobelinov Zore Adlešič iz Žalca, ki jih je naredila po skicah Miroslava Adlešiča.
Nova knjiga Male Čufarjeve knjižnice
POTOVANJE KLOBCA VOLNE
Jesenice — Ce je vsak človek ob rojstvu tabula rasa, nepopisan list (v kar sicer lahko tudi dvomimo) potem ga tisto, kar se vanj vtisne v prvih desetih, petnajstih letih življenja usodno zaznamuje in oblikuje tudi za naprej.
i To prvotno besedilo življenja je jeseniškemu piscu Damja-1u Jensterlu zupisovalo v Zasi-&u pri Bledu, v tedaj še starožil fcem kmečkem okolju, ki mu je TOjna že dodobra zamajala temelje. Tej pokrajini svojega j Ptroštva in njenim ljudem je Btunjan Jensterle postavil spomenik z zbirko devetih črtic »Po V>vanje klobca volne«, v katerih poleg nekaterih vaških posebne-j*v odigra glavno vlogo pisate-wv ded, trdna gorenjska korenina, v življenju in ne iz knjig Preizkušen modrijan, ki s svo jjm zdravim kmečkim čutom za Favico in resnico znu ohraniti rj&zno glavo in lastno prepriča-N% v vseh vojnih in političnih *evratih in preobratih. (»Potovanje klobca volne« je t^irka enotno uglašenih proz, gko v tematskem kot tudi v stil-T*em in jezikovnem smislu. Jen-P^rlo ne podlega preizkušeni j?*listični maniri kmečkih pove-Pi svoje pisanje gradi na mo-Htaih postopkih spominske kJjOciacije, (klobec volne v nasloni črtici ima podobno vlogo kot J z magdalemco v Proustovem Kranju izgubljenega časa), na vpletanju stvarnega s sanj
skim, (npr. v črtici Vrt, ali od kod ta sanjska slika), k svojsko-sti teh zgodb pa prispeva tudi klen in sočen jezik, ki se ne izogiba uporabi dialekta in lokaliz-mov.
Knjiga »Potovanje klobca volne« jo izšla zadnje dni lanskega leta kot 13. zvezek jesenjške knjižno zbirke Mala CufarjčVa knjižnica, v nakladi 500 izvodov pa jo je natisnila Knjigoveznica in tiskarna Radovljica.
38 letni Damjan Jensterle, ki je po poklicu sicer arhitekt, je na slovenskem literarnem prizorišču prisoten že celo desetletje, in to v glavnem s poezijo, ki jo je objavljal v revijah, v Skucevem literarnem zborniku in v Pesni škem almanahu mladih (MK, 1982), tik pred izidom pa je tudi njegova prva pesniška zbirka »Tepežni dan«, ki jo bo izdala koprska Lipa. Ne da bi podcenjevali Jensterlovo poezijo, toda izid »Potovunja klobca volne« nas napeljuje na misel, da im.i njegova proza bistveno več možnosti v bitki s časom, ki kot nezmotljiv sodnik ločuje zrnje od plev
Kdo Tork.u
Izdelovalka razstavljenih gobelinov, Zora Adlešičeva iz Žalca, je sprva delala gobeline po kupljenih, serijskih predlogah. Ko pa si je pridobila izkušnje v tehniki tega vezenja, je spoznala, da ji izdelki, narejeni po množičnih, že neštetokrat kopiranih predlogah, ne prinašajo pravega zadovoljstva in je pomislila, da bi lahko izvezla kaj drugega, bolj zanimivega, enkratnega. Pri tem razmišljanju jo je spodbujal in usmerjal njen soprog, znani srednješolski profesor in fakultetni predavatelj, slovenski strokovnjak, ki je objavil veliko število znanstveno raziskovalnih izdelkov, med katerimi je bistvenega pomena 600 strani obsegajoča, zlasti marsikateremu slikarju znana knjiga, ki obravnava svet svetlobe in barve. Prof. Adlešič ne obravnava problematike svetlobe in barve le kot teoretik, ampak svoje znanje o tem prenaša v likovno ustvarjalnost — saj je zanimiv in uspešen slikar, ki je doslej naredil veliko število oljnatih podob, akvarelov in še na tisoče različnih risb in skic.
V Žalcu je naredil prvi barvni osnutek za gobelin, ki ga je v risbi prenesla na enopasni stramin njegova soproga, ki je motiv potem z veliko mero natančnosti izvezla s polkrižci z večbarvnimi muline bombažnimi nitmi ter samostojno dodala spremljajoče barvno ozadje. Že ob uresničitvi prvega, skupno izdelanega gobelina, sta avtorja spoznala, da se lahko oddaljita od tipiziranih gobelinov in da lahko ustvarjata svoje gobeline, ki bodo nakazovali nove možnosti v izdelavi tovrstnih vezenin pri nas.
Nadaljevala sta s sistematičnim, vztrajnim delom in v nekaj letih ustvarila že pravo zbirko svojih gobelinov, ki so namenjeni likovni dekoraciji stanovanjskih prostorov na stenah. Pri tem |c treba omeniti še to, da Adlešičeva vse gobeline okvirjata sama, saj je vsak okvir prilagojen barvnim vrednotam, ki se pojavljajo na izvezenih površinah.
Motivika, ki jo uresničujeta Zora in Miroslav Adlešič, je zamišljena, izvirna, individualna, abstraktna, a pesniško oplemeniteno vsebino. Vodilni elementi njunega umetniškega sveta se kažejo predvsem v barvni izraznosti in ritmičnih učinkih, v svo-
jevrstni oblikovnosti in čutni intuitivnosti. Gre za pretehtano izbiro barv in tonov, ki dajejo značilni strukturi polkrižnega vezenja harmonične, z velikim poznavanjem in smislom za lepoto uresničene vrednote. Nenavadne, kot notranje vizije spontano nastale oblike odražajo izredno intenzivnost liričnega navdiha in artikulirajo učinkovitost kompozicije kot pomembnega estetskega dosežka.
Gobelini Adlešičevih predstavljajo pravo simbiozo duha in materije ter tvorijo ubranost lepega in koristnega. Njuno delo je ustvarjalnost, ki se oddaljuje od ustaljenih načinov vezenja gobelinov, ki ne potrebujejo novih idej in žive fantazije in ki nastajajo brez ustrezne likovne kulture. Vsekakor sta si avtorja s svojo avtodidaktično umetnostjo in samobitnim izrazom priborila v vrstah izdelovalcev gobelinov povsem samosvoj položaj — mesto, katerega preveva tista tiha melodičnost, ki lahko učinkuje na gledalca kot »prelepa koloraturna arija za oči«.
Milena Moškon
LUTKOVNI FESTIVAL
V ljubljanskem Cankarjevem domu bo od petka, 15. januarja, do četrtka, 21. januarja, veliko mednarodno srečanje lutkarjev z naslovom »Lutke '88*(Puppet Art '88).
Lutkarstvo je pri nas še vedno marsikje potisnjeno na kulturno obrobje, kljub velikim besedam, ki tudi na tem področju marsikaj veljajo. Za presego zgolj besedičenja je Kulturna skupnost Slovenije podprla zamisel Mednarodne lutkovne zveze (UNIMA) in Lutkovnega gledališča Ljubljana ter v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravila lutkovno prireditev mednarodnega značaja.
Na festivalu bo vrsta zanimivih predstav za otroke in odrasle, poleg tega pa bodo v prostorih Cankarjevega doma potekala tudi druga srečanja, zasedanja, predstavitve ter razstave.    V. Bešter
KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava gobelinov, ki jih je po osnutkih Miroslava Adlešiča izdelovala Zora Adlešič. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo slikarska, kiparska in grafična dela člani Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava novejših pridobitev etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja.
V Prešernovem gledališču igrajo danes, v torek, ob 10. in ob 12.30 uri Z. Micka in George Dandin Linharta — Moliera — za STOŠ. Jutri, v sredo, ob 13.30 uri bodo predstavo ponovili prav tako za STOŠ. V četrtek, 14. januarja, ob 17. uri bo ista predstava za OŠ Simon Jenko.
V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, bo danes, v torek, ob 19,30 glasbeno-tematski večer — Frank Zappa (prvi del). Jutri, v sredo, ob 18. in 20. uri bo v kinu nekaj več predstava filma Čuvaj plaže v zimskem času (režija Goran Paskaljevič, igra Bata Stojkovič). V četrtek, 14. januarja, ob 19. uri bo v večeru ob diapozitivih predavanje 3. pogled na Kitajsko 1987. V petek, 15. januarja, ob 19. in 21. je na sporedu video projekcija filma Living Daylights — zadnji James Bond (igra Timothv Dalton). JESENICE — V Kosovi graščini je na ogled razstava ilustracij Marije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk Eke Vogelnik.
V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik in plastik akad. kiparke Štefke Petrič in akad. slikarja Maria Pe-triča.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji ZKO — Knjižnice je odprta razstava risb Vinka Podobnika.
Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljjcv knjižnici Ivana Tavčarja Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, ob 18. uri je na sporedu predavanje Marije Frantar ob diapozitivih — Svet sten in vrhov.
V galeriji Ivana Groharja je še da četrtka odprta razstava slik in grafik akad. slikarja Andreja Jemca.
Zbirke Loškega gradu so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Ogled med tednom je možen tudi po dogovoru z upravo.
Izvrstne mlade flavtistke s profesorico Drago Ažman — Foto: G. Šinik
BOLELE SO ME KRIVICE
Kranj — Joži Munih-Petrič je napisala osem knjig, pri 82 letih pa piše deveto. Dokler imaš še zdravo pamet, pravi, si sam sebi dolžan pridobivati in utrjevati znanje, da um ne zaspi.
Ljudje iz Stržišča, Sadovi zla, Ana, Večni krog, Sovraštvo ni večno, Bremena in radosti časov, Za kos kruha, Ptice po-jo nad Olševkom... To so naslovi del, ki so se v prečutih nočeh, po vsakdanjem delu, porodila Joži Munih Petričevi. Pisala je kar tako, za svoj užitek in užitek bralcev. Vse zgodbe so resnične, zapisovala pa jih je, ker so jo bolele krivice in pritegovala tedanja socialna vprašanja. Snovi za pisanje bi ji tudi danes ne zmanjkalo, tudi danes bi rada ljudem vcepila spoznanje, kako dragoceno je življenje in kako po nepotrebnem si ga včasih sami zagrenimo.
»Dano mi je, da znam opazovati, poslušati ljudi in zapisati, v kakšni luči se mi kaže življenje,« razmišlja še vedno bistra in vedra pisateljica knjig preprostih, od življenja tepenih ljudi. Zapisovala je utrinke iz hribovskega življenja tam nad Žirmi, o ljudeh, ki jih je zaznamovala vojna, o bedi tekstilnih delavcev, ki so štrajkali, da bi prišli do boljšega kosa kruha...
»Osem knjig je izšlo, večina pri založbi Kmečki glas. Kakor je soditi po pismih bralcev, ki se mi oglašajo, si še želijo, da kaj izdam. Vendar zdaj lahko pišem le še kaki dve uri na dan, zato imam bolj malo upanja, da bo ugledala luč sveta moja deveta knjiga. Ta se loteva zapletenih dogajanj med vojno, te občutljive snovi pa se je treba lotiti na moč previdno.«
Bralcem je blizu sleherna njena knjiga, saj mu s preprostim, sočnim jezikom približa življenje malih ljudi. Ko je spisala svoje delo Večni krog, ga je, kot je velevala takratna literarna moda, pustila nedokončanega, naj si bralci sami domislijo junakovo usodo. Knjiga je izšla, pospremila pa so jo številna ogorčena pisma njenih bralcev, češ, kaj nas puščaš v negotovosti, dokončaj vendar, kar si začela. In pisateljica je na željo bralcev dopisala še enajst nadaljevanj, ki so potem izhajala v Kmečkem glasu.
Duhovno usmerjen, vedno pišoči človek, kakršna je Joži Petrič, tudi na jesen življenja ne umolkne. Še kar piše, hkrati pa hodi k literarnemu krožku, kjer si še vedno nabira znanje. Zanj, pravi, nisi nikoli prestar.
D. Z. Žlebir
SLOVENSKI FILMI NA KASETAH
Konec lanskega leta so v knjigarnah znova dobili videoka-sete nekaterih novih pa tudi starih slovenskih filmov. Ponudba filmov je prav zdaj dokaj pestra, saj so na izbiro celovečerci, kot so Čas brez pravljic, Deseti brat, Heretik, Idealist, Kekec, Kormoran, Ko zorijo jagode. Hudodelci, Moj ata, socialistični kulak ter vrsta mladinskih filmov od takih starejšega datuma kot so Kekec, Pastirci, .Sreča na vrvici, Zvezdica Zaspanka in druge. Med filmi za otroke kaže omeniti serijo kratkih lutkovnih filmov Klativitez. Za videokasete se zanimajo tako posamezniki kot tudi šole, knjižnice in druge kulturne ustanove.
(^ISSSS^I^ITGLAS 6. STRAN TOREK, 12.
JANUARJA 1988
ZANIMIVOSTI
3čPCHiAŽA
skile:    GORAZD ŠINIK
Drugič izbrali miss Cluba Primadone
Pred kratkim so na Trebiji v Clubu Primadona drugič izbirali najlepšo (miss) za leto 1987. Dvanajst kandidatk iz cele Slovenije je v času nedeljske matineje privabilo veliko obiskovalcev, predvsem moških.
Lastnika Primadone, Miran Jakšič in Vili Zadnikar, sta poskrbela za organizacijo te prireditve. Kako pa sta se angažirala, pa pove že to, kako bogate so bile nagrade, in kdo vse je bil vključen kot sponzor v to izbiranje.
Zmagovalka za leto 1987, Simona, bo odpotovala za štiri dni v Pariz, za popotnico pa je dobila še dvajset starih milijonov. Prva spremljevalka je bila nagrajena z denarno nagrado dvajset milijonov (starih) in s prostim celoletnim vstopom v Club. Druga spremljevalka, Neža, pa je obogatela za 10 milijonov.
Zmagovalka Simona in njena prva spremljevalka. Obe že z bogatimi nagradami. Seveda zadovoljni.
Slavna žirija, ki je izbrala tri najlepše MISS — ice. Na čelu gorenjski Elvis Preslev — Stanko Vidmar, YU Madonna — Andreja Makoter, predstavnik turistične agencije Alpetour, Stojan Rus, in šef Kronelektronika Jekovec Franc.
Vsaka se je morala sprehoditi po celi discoteci, celo mimo Vilija in Mirana, organizatorjema izbora MISS Cluba Primadone.
Lanskoletna nosilka naslova Miss CP je bila predstavljena po načinu izbora miss sveta, predstavil pa jo je znani voditelj Kondi Pižorn ob sodelovanju DJ - a Primadone, Sandija.
Simona, miss - ica tudi ljubljanskih fakultet, ob spremstvu druge spremljevalke Neže.
Čakajoče kandidatke za vstop pred strogo in znano žirijo. Kuj si je tisti hip mislila zmagovalka za leto 1987, ni znano
Robarjev ata iz Dražgoš:
Mal' jokca pa mal' špasa mora bit
Eni mu pravijo Robarjev, eni Rovtarjev, oboje je prav. Kakor boš vprašal, vsak bo takoj pomislil na Janeza Thalerja s Peči v Dražgo-šah, ki mu je oder prirastel k srcu kot vseh pet njegovih sinov. Se kot otrok je videl prvo igro v Železnikih, ki so jo odigrali ljubljanski igralci. Z očmi in usti je požiral besede, gibe, obleke, maske, šminke. V trenutku je bil za vedno zasvojen. Danes, ko mu je tri i nosem-deset let, je še vedno zagnan kot takrat. Še bi režiral, ko bi le imel asistenta. Še v Ljubljano bi hodil gledat igre, se napajat z gledališkim jezikom, izrazom in bi jih presajal sem gor. Le zadnje čase Ljubljančani vse tako po svoje zmaličijo. Takšnega Moliera ti narede, da ga ne prepoznaš...
morsko. Na ves glas se mi sme-' je, ker ob koncu tistega pogrko-vanja ne razumem niti besedice kroparščine. Me je ugnal, kaj?!
Pri roki ima sliko z igralci, ki so igrali Miklovo Zalo. Sredi ja-ničarjev, turških paš in koroških narodnih noš sedi on, režiser. Pri Šmidovi Malki, na Urbanovi gostilni, pa ga malo kasneje najdem z elegantnim nizkim klobukom in peresom z£ trakom, ko je igral nekega plemiča v Mariji Elizabeti.
Ej, to so bili časi. Po dve gledališki skupini smo imeli v vasi, dva odra: enega v prostvetnem, drugega v narodnem domu. Oboji smo naštudirali hkrati Miklovo Zalo. Eno sem režiral jaz, eno učiteljica. To je bila konkurenca, da se je kar kresalo. Popoldne smo igrali v prosvetnem, zvečer v narodnem domu. Popoldanski igralci so bili zvečer gledalci in obratno. Vedno je bila
Janez Thaler - igralec in režiser iz Dražgoš
Zagnanec si pravi tudi sam sebi. Še danes zna na pamet besedila in pobarva jih kakor hočete: po dolenjsko, po štajersko, pri-
dvorana polna. Od Jamnika, Selc, z Rudnega, iz Železnikov in od drugod so prihajali ljudje gledat naše igre.«
Vsega se je lotil. Vsaj v petdesetih delih je igral, približno toliko jih je režiral. Ljudje znajo povedati, da je bil tako vnet, da še ene igre niso do konca odigrali, ko jih je že za drugo nagovarjal. V Ljubljano je hodil po obleke in druge rekvizite. Po tri kovčke naenkrat je privlekel z avtobusom v Železnike, potem z vozom v Dražgoše. Težko je bilo najti prave obleke za dražgoška dekleta, kajti bila so malo bolj životna in postavnejša kot tiste ljubljanske bledice. Ampak, so pa igrali! Mišelovko, Avtobusno postajo, Zlatarjevo zlato, Desetega brata. Še peli so zraven. Pri Belem konjičku so petkrat igrali. Pa Drabosnjaka! Tega nikjer več ne igrajo. Škoda, pa tako imenitni dvogovori so v njem, ko ga žena zmerja, da bo ves grunt zafural .... Ja, mal' jokca pa mal 'špasa mora bit na odru, da so ljudje zadovoljni.
Jaz sem bil bolj za globoka, dramska dela. Da smo »kopali« ... In moram reči, še danes so tiste ženske, ki so bile igralke, bolj razgledane, drugače se obnašajo od drugih. Nekaj so zagotovo pridobile od vseh tistih vaj, nastopanj ...«
Rogoza in Levarja je vi* igrati v Bergeracu. Mečevala' se na odru. To sta bila igral* Vedel je, da se mora izobraže* ti. Tečaj za režiranje in maski11 nje je obiskoval v Ljubljani. $ pak največ je pridobil kot gle* lec. Tudi bral je veliko. »Požefl na branje« je bil, pove sam.' pri vojakih, ko so bili časo£ strogo prepovedani, je bral. * bena gledališka kritika mu] ušla. Koblar jih je pisal za D* in svet, Vidmar za Jutro. Nistl' bila enotna. Če je eden nek<< postavljal visoko, ga je dW zbijal ...
Nič koliko dramskih besd je prinesel iz Ljubljane. KM Dražgoše zravnali z zemljo,1 bila tudi ta uničena. Po voj« dobil nove. Zelo so mu šli na' ko v knjižnicah, v Škofji Lom Kranju, Ljubljani. Ampakl tem je igranje kar nekam zaf, lo. Postarale so se njegove ig^ ke, televizija je prišla, nobV prave zagnanosti ni bilo več-1 zadnje so igrali Gosposko ki» jo, komedijo. Saj zdaj mladi s nekaj poskušajo. Lani so ig Tri ptičke. A to je bila maj zasedba, vsega deset oseb. J jih je po trideset spravil na od ko so igrali igro »Voda« na P1 stem, pa sedemdeset!
D. DoW
Letos mineva 30 let od ustanovitve enotne osnovne šole
Učitelj je kot elektrarna
Škofja Loka, 10. januarja — Zdravnik, duhovnik, učitelj, to so poklici, v katerih so nepoklicani nesrečni in tudi njihove »duše« nimajo prida koristi. Učiteljica Julijami Vilfan, doma iz Žabnice, je bila ena redkih poklicanih. Učiteljiško maturo, ki ji je dovolila učiti učence od prvega do osmega razreda, je slovesno spravila v žep leta 1932. Začela je v rojstni Žabnici, med vojno vlivala znanje otrokom in prestajala strah na osvobojenem ozemlju v Smihelu pri Žužemberku, leta 1951 pa prevzela prvo-šolčke v loški osnovni šoli. »Vedno sem pravila otrokom. Učitelj je kot elektrarna; samo stikalo obrneš, pa se prižge luč.«
Takrat, ko je začela v Loki, so starši še lahko izbirali učitelje svojim otrokom. Bila je novinka. Ločani je niso poznali in skoraj bi ostala brez učencev. Potem pa je naključje naneslo, da je dobila najboljše. Po štirih letih so mnogi nadaljevali na nižji gimnaziji, kasneje študirali. Ko je z drugo generacijo končevala tretji razred, jo je ravnatelj prosil, naj bi šla za razredničarko k sedmošolcem. Starši njenih otrok so prišli pred šolo protestirat in dosegli, da je ostala in jih spremljala do petega razreda. Tisto leto se je osnovna šola združila v enotno.
»Kolikor se spomnim, so bile do takrat v Škofji Loki tri različne osnovne šole, če ne omenjam posebne šole za manj razvite otroke. Po štirih letih so najboljši učenci lahko nadaljevali v nižji gimnaziji, ki je bila zahtevnejša in je imela tuj jezik, manj uspešni pa v osemletki brez tujega jezika, medtem ko je bila za tiste iz najbolj oddaljenih krajev še posebna šola, v katero so prihajali samo vsak drugi dan. Spomnim se, da sem eno leto izmenoma učila četrti in peti razred. S temi otroki je bilo treba zelo temeljito delati, da so snov dojeli in se lahko vključili v redno osnovno šolo. «
Julijana Vilfan je prepričana, da je enotna osnovna šola za otroke bolj pravična. Po štirih letih so še premladi, da bi jih usmerjali po sposobnostih in nagnjenjih, posebno, ker se nekateri počasneje oziroma kasneje razvijajo.
»Še kot aktivna učiteljica sem večkrat zahtevala, da bi bolj nadarjene učence spravili v skupni razred, več zahtevali od njih že v osnovni šoli in nato v gimnaziji. To naj bi bil cvet bodočega izobraženstvu, ki bi narodu lahko veliko dal. Seveda pa bi tako razdelitev mogli uveljaviti le na tiho, kot poklicno skrivnost. Žal mi je, ker nisem uspela. Tako smo se morali učitelji preveč posvečati sbibim učencem. Prava polomija je bilo napredovanje / enojkami, ki so privedle do milostnih dvojk ali 'bergel', kot jim pravim. S tem smo zavrli otrokov razvoj. Morda bi se razvil pozneje, tako pa smo ga porivali naprej in mučili, ne du bi od osnovne sole kuj prida odnesel.
Še nekaj Julijana Vilfan zameri današnji osnovni šoli. »Imajo sociologa, socialnega delavca, psihologa, ki so za šolo drag balast. Morda bi bil prime-
ren eden za vse šole, ki bi reševal res velike probleme. Vse druge bi moral reševati učitelj v razredu. Če on, ki otroka najbolje pozna, ne more pomagati, mu tudi sociolog ali psiholog ne moreta. Jaz sem sama reševala probleme in mislim, da uspešno. Učitelju je treba dati dobro plačo, ga poslati na seminarje, pa ne bo treba nobene socialne službe in za otroke bi naredili največ dobrega. «
Ob tem Julijana Vilfan ne mo re mimo obiska prejšnjega dne. Mlajša kolegica, učiteljica v četrtem razredu Kavčičeve šole, se ji je prišla potožit in jo vprašat, kaj naj stori z dečkom, ki se je brutalno znesel nad sošolcem in
ga niti s pomočjo drugih učiteljic zlepa ni mogla umiriti. Otrok, ki je nadarjen, se v šoli dolgočasi in če ima le nekaj na-silniške žilice v sebi, postane strah v razdredu. Treba bi ga bilo bolje zaposliti, več zahtevati od njega, ga prestaviti v razred samih uspešnih učencev. Nobena druga kazen ne bo prida zalegla.
Julijana Vilfan je stopila v pokoj 1970. leta, po polnih petintridesetih letih dela z učenci. Sama, ki je bila pred vojno štiri lita brez službe, je najbolje vedela, kako je, če si mlad in čakaš na vrsto. A so že naslednje jutro prihiteli ponjo in potem je še devet let delala, v glavnem nado-
meščala mlajše učiteljice na rodniških dopustih. Na sed« Groharjevi šoli je postavljal noge podaljšano bivanje. Otr! pobrani tako rekoč s ceste, li naporni in le stežka jim j povedala, da je znanje e banka, ki se je ne da oropati dveh letih je zbolela.
Med prvimi devetimi gorj skimi Žagarjevimi nagrad 1960. leta je bila tudi Julij' Vilfan. Ponosna hrani odlik' nje predsednika Tita. Pokojf? je majhna. Če bi štela samoj nar, potem bi od štirih desetf dela /. otroki ostal klavrn i/.m ček. A ga ne prešteva. Om danes /e odrasli ljudje, stf kolegi, ki jo spoštljivo pozfl vljajo na cesti, se ji nasnuM izza bančnega okenca, ji piSS so največja pohvala in nagraj
Stanuje v hiši, najbližji njj šoli. Z okna vidi v razred, poj ša otroški vrišč kot najlepšo! lodijo.
H. Jelol
60 let Planinskega društva Dovje-Mojstrana
Mojstranški planinci bodo ob Šlajmarjevo kočo
Dovje-Mojstrana, H. januarja — Planinci /. Dovjega in Mojstrane so proslavili 60-letnico dela svojega društva. Vzdržujejo Aljužev dom v Vratih in v prihodnjem letu nameravujo temeljito obnoviti Šlajmarjevo kočo.
V Kulturnem domu nu Dovjem so minuli petek z lepo proslavo počastili pomemben jubilej - 80 let uspešnega dela Planinskega društva Dovje - Mojstrana.
»Planinsko društvo so ustanovili natanko H. januarja leta 1928 in je že v prvem letu štelo 100
članov«, pruvita Avgust Delavec
in sedanji predsednik društvu
Stanko Kofler »Tedaj )• bil čus ustunavljunja podružnic in tudi nuša se je takoj lotila dela, pred vsem na področju Karuvank Po stuvili so kočo na sedlu Mlinca, jo vzdrževali v Krmi na /.asipški planini, kajti tedaj so se planinci radi   in  množično udeleževali
turnih smukov s Trigluva. K ninci so si tudi služili kruh gorski nosači in vodniki.
V začetki) vojne bo mor*J* podružnicah oddati ves arh1'
prenehati z delom, nekaj fl* vodnikov in planincev je iw lo življenja v partizanih boriščih. 27. januarja leta so se dov.ški in mojstranški ninci spet zbrali v gostilni kar na Dovjem obnovili p sko društvo. Prvi povojni sednik je bil Ivan Rabič, z» so planinsko organizacijo vodili Joško Serajnik, ToO točnik, Janez Svojšak, Jož* šir        Bicarjev,   Ivan 1)0 Franc Tolar ... Vse do let* je bilo delo društva plodđl so planinci popravili Stan' kočo, uspelo jim je dobiti ' žev dom, depandanso ob ^ odkupili  so Šlajmarjevo ' popravili vodovod. Tedaj ^ vsi domačini izredno iti nO* udeleževali   kvalitetnih p*' škili   predavanj, sodeloVtf' .olska   mladina, ustanovi" GRS, uveljavljali so se alp1 Nenadnu, povsem l/.mišljt'flj hI it na alei a je povsem zaU» la plodno delo in dolgo je f da si je društvo opomoglo.
A/r-
ZANIMIVOSTI
TOREK, 12. JANUARJA 1988   7, STRAN (mQ)m21SSS©ISIGLAS
Miloš Gašperin je prejel dve nagradi
Proizvodni prihranek in manj poškodb
Jesenice, 11. januarja — Strojni tehnik, vzdrževalec Miloš Gašperin je prejel kar dve nagradi: kot najboljši inovator železarne z največ prihranka in kot inovator, ki je največ prispeval k humanizaciji de-
Miloš Gašperin, najuspešnejši inovator jeseniške Železarne
V jeseniški Železarni vsako le-» podelijo najboljšemu novator-|u posebno nagrado Novator leta, obenem pa nagradijo tudi tistega novatorja, ki je s svojim Predlogom ali inovacijo pomembno prispeval k humanizaciji dela.
Letos je obe nagradi prejel 36 —letni strojni tehnik Miloš Gašerin , zaposlen v valjarni ži-fe v jeseniški Železarni. Miloš
se že deset let ukvarja z izboljšavami in inovacijami in mu je slednja nagrajena inovacija že šesta po vrsti, medtem ko je prijavil že veliko raznih tehničnih izboljšav.
»Nagrade sem bil seveda ve-sel,«pravi nagrajenec, »dobil sem jo za predelavo sklopk in jermenskih prenosov za pogon navijalnih bobnov patentirane proge. Če poenostavljeno razložim izboljšavo in proizvodni postopek: na liniji je skupno 24 bobnov in vsak ima navito žico, ob njih so bile elektromagnetne sklopke. Ker pa žica oddaja »škaje« in prah, so se te sklopke stalno zamazale. Dolgo časa sem razmišljal in nazadnje sklopke zamenjal z drugimi, čeljustnimi, ki se lažje vzdržujejo in so veliko manj zahtevne. Na proizvodni liniji so se ploščata jermenja tudi stalno trgala, bobni so stali - če si hotel sklopko popraviti, si moral sneti jermen, kar so delavci opravljali tako, da so jih snemali, kakor so vedeli in znali: s palicami in na zelo nevaren način.
Proizvodnja na tej liniji je bila tudi zato nevarna, saj so tedaj, ko je prišlo do zapleta žice, po-
skušali vse mogoče, da bi ustavili bobne. Prišlo je do pogostih poškodb rok ali prstov in na koncu si jih sploh niso več upali ustavljati, zato je trpela proizvodnja.
Na našem oddelku za inovacije so izračunali, da sem s to inovacijo prihranil jeseniški Železarni 2,3 stare milijarde dinarjev (manjša izguba materiala, rezervnih delov za sklopke, zmanjšalo se je število vzdrževalnih ur), in ker je bil prihranek v letošnjem letu prav pri tej inovaciji največji, sem pač dobil najvišje priznanje.
O položaju inovatorstva pri nas je slišati vse mogoče, vendar sam osebno nimam slabih izkušenj. Že res, da je moralna podpora običajno velika in v neskladju z materialnim priznanjem, vendar v valjarni žice zares dobro sodelujemo in ni nikakršnih težav, če se katerikoli delavec pojavi s pametnim predlogom. Kdor mu le lahko pomaga, mu pomaga in mu s tem lajša včasih kar predolgo in utrujajoče zapleteno pot od ideje do uresničitve.«
D. Sedej
Pričevanja socialne delavke
Nedokončana poglavja
i ■
'V roke mi je prišel zajeten sveženj zapisov, ki nosi delovni naslov »Iz beležnice socialnega delavca.« V Djem so zbrana pričevanja Slavice Šarčevič, socialne delavke z dolgoletnimi raznovrstnimi poklicnimi Izkušnjami. Vešče avtoričino pero je nanizalo vrsto zgodb ljudi, ki jim usoda ni naklonila prijetnega življenja, in ki so iz kakršnih koli razlogov trkali na vrata socialne službe. Avtorica se je odločila, da jih l*da v knjigi, mi pa bi jih radi vsaj nekaj objavili v časopisnem podlistku.
»Rada bi dala iz sebe vsaj ma i tistega, kar sem doživljala, s Cimer bi pokazala, kako težke so Usode ljudi,« je svojo potrebo po literarni izpovedi, ki jo mestoma Prekinjajo njena strokovna in fpOveška razmišljanja, utemeljite** avtorica.
Tako pred nami oživljajo uso-^e ljudi iz družbenega dna, družne alkoholikov, nekdanjih za gornikov, nezakonskih otrok, k&terih »oče je odšel neznano
ti
li
V zadnjem obdobju se lahko N&ninci pohvalijo z nekaj po-^enibnimi pridobitvami, v Moj j*rani se Siri in bogati planinski
Pjteej, izdana |e bila brošura o I^Kobu Aljažu G RS je proslavi-
a 40 letnico svoje dejavnosti, i £ganizirali so že osem slikar L^ih kolonij, pod vodstvom pri-Ipdevne mentorice Sonje Peter Pjpve vzgujajo mlade plunince.
*^ave pa imajo predvsem pri Pwiem vzdrževanju dobro obi tik n< k'u Aljaževega domu v Via \ sa' J'm 'nI'uc,J^ izničuje do-V^ek, problemi pa so tudi z za ^Slitvijo delavcev, ki se neradi ►vj*'očajo za delo v planinskih po ^Jankah. V prihodnjem letu bi obnovili Šlajmarico v Vra-BS -suj je lesena in staru že 80
i društveno organizacijo »drži w Pokonci« predvsem neumorni J?samezniki, ki jim ni žal ne ču ?n° lastnega amaterskega tru
taki, kot sta Alojz Delavec, j^danji dolgoleltni predsednik I 1' ■'' • i in tudi danes nepogrešivi društveni član, ter Stanko Jo   'r' ^ planinsko organizat I
*   ^ovi*,rn 'r v Mojstrani vo
*e trinajst let
D. Sedej
kam, tebe in mene ga je sram«, neskrbnih mater, ki so zanemarjale otroke, pa so jim jih »vzeli«, družin, ki so v stiski obšle predpise in se mimo odločb in zakonov nasilno vseljevale v tuja stanovanja ... Iz zapisov spoznamo široka srca mater rejnic, ki so kot svoje vzgajale tuje otroke, pa matere »Korajže«, ki so revščini navkljub preživljajo, vzgajale in izšolale svoje potomstvo. Avtorica se poglablja v življenje stark, ki so vse življenje garale in varčevale, na jesen življenja pa ostale praznih rok, osramočenih m pretepenih /ena, razbitih zakonov, obupanih, prevaranih in alkoholu vdanih mož, ostarelih potepuhov, ki se nikjer ne morejo ustaliti, izgubljenih žensk, ki jih je zmlelo življenjsko kolesje, zavodskih otrok ...
To so zapisi o ljudeh, o človeški bedi, materialni m duhovni revščini, pred katero običajni, solidno živeči ljudje radi zapiramo oči. Hkrati so to pričevanja o tem, kako se skušu sociala vmešati v bedo in brezup ter pomagati. Kakšno zadoščenje pri tem užije socialni delavec, ko ljudje iz družbenega dna zaživijo kolikor toliko normalno življenje in najdejo srečo! In kolikšna teža leže človeku na dušo, ko skuša pomagati, pa se mu izjalovi!
Vrsta je zgodb iz življenja, vsaka je po svoje ganljiva in pretresljiva, najbolj pa tiste, kjer ljudje še naprej žive v bedi in pomanjkanju, pa si ne znajo pomagati. Zgodba o Romu Matiji, ki jo avtorica omenja mimogrede, uvodoma, ko razmišlja o delu socialnega delavca v zdravstvu, ni zgodba s srečnim koncem, kakor bi dejali bralci pogrošnih romanov. Matija je živel napol civilizirano življenje. Njegova kalvarija se je začela, ko ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Utesnjenost v bolnišnici, dolge hodnike, mravljišče ljudi, vse to je prenašal dosti teže kot bolezen. Vleklo ga je v svobodo, širni gozd, zato je nenehno kršil hišni red, svojevoljno podaljševal dovoljene dopuste, brez dovoljenja ostajal »na svobodi« in slednjič so ga, nemirnega nomada, morali odpustiti iz bolnišnice.
Zgodb je za polno knjigo, čeprav različnih. Kot rdeča nit jih povezujejo avtoričina razmišlja nja. Tako nobena pravzaprav ni dokončana, kakor tudi v življe nju ni. Usode, ki jih je zapisala roka socialne delavke, so iz življenja, ki se odvija pred našimi očmi. Zato je prav, da ta pričevanja pridejo do ljudi!
D. Z. Žlebir
Oš
ALMIltA
alpska modna industrija KADOVIJICA
objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge
2 MODKIARJA v razvojnem oddelku
l*OGO.II: V. stopnja SI tekstilno konfekcijska ali konfekcijsko modedlarska usmeritev, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Nastop dela mo žen takoj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju ruzpisnih pogojev naj kan diduti počljejo v roku 8 dni od objave oglusa na naslov: Odbor za delovna razmerja pri I)S skupne službe ALMIRA alpska modna industriju Radovljica, Jalnova ul. 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu samou pravnega organa.
Gorenjski glas, 29.12.1987
Ne vem, ali bo sedanje vodstvo OK SZDL občine Jesenice dodalo svoj komentar k člankom in sklepom P OK SZDL Jesenice z dne 25. aprila 1985, ki vam jih je poslal dr. Marek Le-nardič in ste jih objavili v lanskoletni 101. številki Gorenjskega glasa v rubriki Pisma bralcev. Prav tako ne vem, kako bodo na zadevo reagirali s strani vodstva sekretariata za notranje zadeve Sob Jesenice. Osebno mislim, da ni niti potrebno. Glede na to, da omenjeni članki posegajo v obdobje, ko sem še opravljal profesionalno funkcijo v SZDL na Jesenicah in da odločitve P OK SZDL Jesenice dr. Marek Lenardič ocenjuje kot sporne, se mi zdi prav, da nekatere zadeve bralcem le pojasnim, brez namere polemiziranja.
Popolnoma sem prepričan in dobro bi bilo, če bi dr. Lenardič vso zadevo in njegovo mukotrpno pot pojasnil vse od trenutka, ko je zahtevo (ali željo) po ustanovitvi društva, sveta ali kaj je že hotel, naslovil na ustrezen organ pri P RK SZDL v Ljubljani. Ustreznega soglasja ni dobil, kar osebno in v tem trenutku ne mislim komentirati.
S takšno iniciativo je nadaljeval tudi na Jesenicah, kjer je akcijo pričel s pobudo pri KO za družbene organizacije in društva s prošnjo a^i zahtevo po registraciji društva, ki ga je medtem »že ustanovil«. Pri tem moram reči, da tako svet kot predsedstvo oziroma njihovi člani reševanja problematike varstva narave in okolja niso zavračali. Sporne pa so bile programske usmeritve
bodočega« društva, sporen je bil način zbiranja podpisov in načina (beri tudi nastopa) dr. Lenardiča, da bi do ustanovitve društva, ki bi v svoji dejavnosti pokrivalo omenjeno problematiko na vsak način tudi prišlo. Kdo bi vodil to društvo, je bilo takrat samo po sebi umevno kljub temu, da so določila zakona o društvih popolnoma jasna, kakšen pristop je potreben ob ustanavljanju društev.
Torej na takratni seji P OK SZDL Jesenice smo se striktno držali postopkov v skladu določil omenjenega zakona ter stališč KO za družbene organizacije in društva, bili pa smo proti temu, da se kakršno koli društvo ustanovi skoraj ilegalno in da morajo podpisniki, ustanovitelji društva vsaj v grobem biti seznanjeni, kakšna bo vsebina delovanja' društva, o sedežu društva, itd., kar pa v primeru., ki ga opisuje dr. Lenardič vsekakor ni bilo storjeno to, da bi bilo potrebno še več pojasnjevanj in pisanja. Tako je bil med podpisniki ekolog le pisec članka (kar v končni fazi niti ni sporno), vsi ostali pa v bistvu niso niti vedeli, za kakšno po vsebini dela društvo gre.
Toliko o tem! V kolikor dr. Lenardič misli in piše drugače, je to njegova osebna stvar, ki vsekakor lahko dobi takšne ali drugačne odmeve, pozitivne ali negativne. Torej resnično njegova osebna zadeva, saj v svojem pismu zamolči marsikaj takšnega, kar bi po mojem mnenju bistveno vplivalo tudi na sklepni komentar tovarišice Marije Volč-jak.
Na koncu le še naslednje. Kljub takšnim m drugačnim ocenam mnogih posameznikov, tako v naši občini kot v širši družbenopolitični skupnosti, me moti to, da na Jesenice še vendo gledamo kot mesto oziroma občino, kjer se na področju varstva okolja ni nič spremenilo. Izgleda, da bodo rdeče Jesenice ostale še dolgo po tem, ko bo ugas-njena zadnja SM peč. Rdeče Jesenice so bile rdeče tudi zaradi drugih dogodkov, kar vse pa je že druga zgodba in bodo rdeče za nekoga, ki ne pozna razmer, kaj se je na področju varstva okolja naredilo, rdeče še dolgo potem, ko bodo Jesenice zdrknile še nižje na lestvici najbolj onesnaženih mest v naši bližnji in daljni okolici. In če me dr. Ijcnardič že omenja kot bivšega funkcionarja, ki je kriv za njegove probleme, naj povem še to, da mi je mnogo ljubše, kako me ocenjujejo delavci v OZD. kjer sem sedaj zaposlen oziroma prebivalci krajevne skupnosti, kjer živim. Oba pa bova še naprej borca za varovanje narave in okolja.
Bohinjskemu mohantu »na rob«
V prejšnji številki Gorenjskega glasa sem prebrala članek o našem bohinjskem mohantu. Avtor piše, da ga večina ne pozna, in da je celo ime težko razložiti.
Pa vendarle imamo etimološko analizo tega izraza. Dr. France Bezlaj razlaga v Etimološkem slovarju slovenskega jezika, da je beseda mohant izposojena iz koroško nemškega ma-het, kar pomeni vrsto sira. Iz iste osnove je tudi slovenska po-
pačenka ajmoht (obara), ki prihaja iz bavarsko avstrijskega aingemohts, ta pa iz nem. Ein-gemahtes.
V mohantu in ajmohtu se torej skriva nemški glagol malc-hen, ki pomeni delati, narediti, napraviti. -
Za »nameček« vam pošiljam še dve varianti anekdote o mohantu, po katerem je povpraševal kupec t lOdjelju. Gospodar mu je pokazal tako »specialnega«, da so že črvi lezli iz njega. Vprašal ga je: »Ali ga vam zavi-jem?«
Ta pa je odgovoriil: »O pa ne, ga bom kar gnal.«
Pri neki drugi hiši pa so imeli večjo izbiro mohanta ali pa so bili bolj demokratični. Kupca so vprašali: »Ali hočete takega, da ga boste sami nesli, ali takega, ki bo sem šel?«
Marija Cvetek
im***
POVEČANJE AKONTACIJ OGREVANJA
Svet potrošnikov krajevne skupnosti Bratov Smuk je na svoji redni seji, dne 23/12—1987, obravnaval povečanje akontacij ogrevanja od 1/12— 1987 dalje za področje kotlovnice Planina in sprejel sledeče odločitve:
Najprej bi vam radi pojasnili nejasnosti v zvezi s kurilnimi odbori.
Na področju Planine (KS Bratov Smuk, Huje in Planina) je nekoč deloval kurilni odbor, ki je prejemal v vednost materiale, ki ste jih posredovali v zvezi z obračuni in podražitvami ogrevanja. Ker kurilni odbor ni imel priznanega statusa z vsemi svojimi predlogi in pripombami ni mogel doseči nikakršnih uspehov pri svojih zahtevah. Zato, da bi obstojal le formalno, člani niso hoteli več delovati. Kljub temu, smo na krajevno skupnost še vedno prejemali vedno v zadnjem trenutku) , materiale z obračuni in predvidenimi podražitvami.
2. )
V petek 4/12 -1987 (ob 14.20 uri) smo prejeli vabilo Domplana (prinesel ga je osebno tov. Kni-fic) za sestanek, dne 9/12-1987, na temo — obrazložitev povečanja akontacije ogrevanja od 1/12-1987 dalje.
Odbor za prenovo in gospodarjenje pa je povečanje akontacij že sprejel na svoji seji, dne 3/12-1987.
Ker kurilnega odbora nimamo, smo menili, da bi se sestanka 9/12 udeležil predsednik sveta potrošnikov, ki pa ga žal nismo uspeli dobiti, zato je prvi vaš sestanek minil brez naših predstavnikov.
V ponedeljek zjutraj, dne 14/12- 1987, nam je tov. Knific posredoval dva izvoda plana rebalansa stroškov ogrevanja brez kakršnegakoli vabila na sestanek, drugega na to temo.
Zanj smo izvedeli šele v petek 18/12- 1987, ko smo prebirali Gorenjski Glas.
Zato vam je verjetno lahko jasno, zakaj iz Planine ni bilo nobenega predstavnika. Saj je bilo to vendar ugodneje za vas.
3. )
Svet potrošnikov krajevne skupnosti Bratov Smuk zato odločno protestira proti postopku zadnjega sprejemanja novih akontacij.
4. )
Nesprejemljivo   je,   da znaša akontacija od 1/12- 1987 za m? 929. — din, kar pomeni za prvotno določeno (obvestilo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj vsem uporabnikom centralnega ogrevanja na Planini, štev. 1- 14/87 MŠ z dne 4/11— 1987) za mesec november ./ :     ...... ..ur predstavlja 85%
povišanje.
S 1/7— 1987 pa je bila določena cena za m2 ogrevanja v višini 359.- din, od 1/12- 1987 znaša 929. - din, indeks 258.
V kolikor upoštevamo tudi ceno m2 30/6- 1987, ki je bila 218,80 din, in jo primerjamo s ceno 1/12— 1987, je indeks fantastično . grozlivo velik, saj znaša 425. Gorivo je veljalo 1/7- 1987 96,09 din za kg, 1/12- 1987 pa je bila cena kg 231.— din, indeks torej le 240.
Prav tako so zelo zanimivapovi-šanja cene m2 za ogrevano vodo. 30/6- 1987 je veljal m3 ogrevane vode 746.- din, 1/7- 1987 pa 1.254.— din, kar pomeni povišanje za 68%.
S 1/7— 1987 je bila določena nova cena za m3 in sicer 1.755.— din, kar pomeni povišanje na predhodno ceno za 40 %. Sl/12— 1987 pa ste nam določili ceno za m3v višini 3.250.— din, povečanje na predhodno ceno za 85 %.
V kolikor pa primerjamo ceno 1/12- 1987 s ceno 30/6- 1987 znaša indeks 434.!
Plan po rebalansu, ki ste nam ga posredovali, pa je večji od prvotnega plana za 51%. Najvišji porast izkazujete na postavki -električna energija (ineks 181), nekateri zneski oz. postavke ostajajo nespremenjene oz. se povečajo od 32 % do 59 %. Zato še upravičeno lahko sprašujemo, KAKO in ZAKAJ ste nam določili tako visoke cene za m2 in m3 ogrevanja? Zvezni izvršni svet je sprejel ukrepe za zamrznitev cen in OD. Pri nas pa tako dvigujemo cene.
Kdo je odgovoren in kdo je pristojen za tako visoka povišanja in na kakšni osnovi so bila izvedena? Ugotavljamo namreč, da s povišanji še niste končali, saj predvidevate, da boste 1/2— 1988 povišali akontacije za ogrevanje stanovanj za 14 % in za vodo za 10 %.
Sprašujemo vas, kako je mogoče, daje ogrevanjeiz kotlovnice na Planini najdražje v Kranju in med najdražjimi v Jugoslaviji, saj ste nam prav vi (predstavniki Domplana) trdili, da se bodo stroški ogrevanja zniževali, kot se bo povečevalo število pri-klopljenih stanovanj (vključitev Planine II in Planine III).
5.)
Svet potrošnikov krajevne skupnosti Bratov Smuk ZAHTEVA dejanski - realni in razumljivi obračun ogrevanja z natančno strukturo cene do 10/1-1988, katerega posledica naj bi bila nižja akontacija, sicer bomo organizirali bojkot plačevanja obveznosti.
6.
Svet potrošnikov ZAHTEVA, DA SE OGREVANJE V KRANJU OPREDELI KOT KOMUNALNA DEJAVNOST.
Predsednik sveta potrošnikov: Zeljko Ivančič
Lep pozdrav
Mirko Rabič
Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10
objavlja po sklepu zadružnega sveta
JAVNO PRODAJO
2 kom fakturni stroj SOEMTRON in leseno pregradno steno
ki bo v prostorih OZ Prevoznik Gorenjske Naklo, Cvetlična 10 v petek, dne 15. 1. 1988 od 14. do 15. ure.
Javne prodaje se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Prometni davek plača kupec. Prodaja bo potekala po načelu vide-no-kupljeno. Kupec mora kupljeni stroj plačati in takoj odpeljati. Vrednost bo določena na dan javne prodaje.
^^152919
(^S^STcJJ^ISSGLAS 8. STRAN.
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 12. JANUARJA 1988
Smučarski skakalec Partizana Žirovnice Raj ko Lotrič
Osvojiti točke v svetovnem pokalu
Planica, 10. januarja — Veselje v našem smučarskem skakalnem taboru je v petek na 90-metrski skakalnici pripravil Rajko Lotrič, peindvajsetletni orodjar Kovinske opreme Mojstrana, ki je doma na Belci, in član SSK Partizan Žirovnica.
Pravo borbo je v petek na dvajseti mednarodni skakalni turneji prikazal Rajko Lotrič v bitki za tretje mesto s tremi Norvežani. Uspelo mu je, saj je z drugim skokom osvojil tretje mesto. Oba njegova skoka sta bila skoraj brezhibno izvedena, le nekaj metrov jima je primanjkovalo za zmago.
»Svojo smučarsko skakalno pot sem začel v Mojstrani z dvanajstimi leti kot pionir. Treniral in prve napotke za skakalca mi je dal Karlo Krznarič. Nato sta me trenirala Berti Šmid in Zvone Prešeren. V mladinsko reprezentanco sem se vključil kaj kmalu in leta 1978 sem prišel tudi v člansko reprezentanco. V obeh reprezentancah pa so bili poznani trenerji.
V teh svojih smučarskih skakalnih tekmah sem bil leta 1983 članski državni prvak na 70-metrski skakalnici v Sarajevu. V tekmah svetovnega pokala sem bil za točke sedmi v poletih v Ironwoodu v ZDA in v Lahtiju štirinajsti. Enako mesto sem dosegel tudi za točke svetovnega pokala nato še v Chamonixu. V tekmah evropskega pokala sem bil lani na tej skakalnici in na tej turneji prvi. Kaj si obetam od še preostale sezone? Realno lahko gledam, da bom na tekmah za svetovni pokal kaj kmalu prišel do tistega mesta, ki še prinaša točke. Te točke bi bile potrebne na vseh tekmah, če se hočem uvrstiti v reprezentanco, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Calgarvu. Sedaj sta zanesljiva potnika le Miran in Primož. Ostali štirje pa se bomo morali še boriti, da pridemo v reprezentanco za zimske olimpijske igre. Upam, da mi bo uspelo.
D. Humer
Močan pionirski rokometni turnir v Škofji Loki
Najboljši pionirji Aera, dobri tudi domačini
Škofja Loka, 9. januarja — Rokometni klub Termopol, ki letos praznuje svojo 30-letnico, je v soboto pripravil močan rokometni turnir za mlajše in starejše pionirje. V počastitev občinskega praznika je zaigralo pet najmočnejših rokometnih ekip iz Slovenije (manjkali so le rokometaši Šoštanja).
Tradicionalni pionirski rokometni turnir, ki ga škofjeloški Termopol pripravlja ob občinskem prazniku, je najmočnejši pionirski rokometni turnir po številu ekip in tudi kvaliteti. Zato je bilo v soboto v Športni dvorani Poden tudi precej ljubiteljev rokometa, ki so uživali v borbenih igrah pionirjev od enajstih do petnajstih let.
Mlajši pionirji, rokometaši Termopola so bili na turnirju drugi
»Prav najmlajši rokometaši imajo zelo malo tekmovanj, na katerih bi preizkušali svoje znanje. Zato je današnji turnir še pomembnejši. Zadovoljni smo, ker smo dobili finančno pomoč delovnih organizacij in občine, na osnovni šoli Ivana Groharja pa so vsi igralci dobili tudi kosilo. Turnir je bil zanimiv, pionirji pa so dokazali, da so pri igri že spretni. S svojo ekipo, z mlajšimi pionirji, sem zadovoljen, čeprav so jih v finalu premagali Celjani, ki so bili tokrat res boljši. Naša ekipa namreč skupaj igra šele mesec dni, računamo pa, da bomo v najboljši formi spomladi, ko bo prvenstvo Slovenije, kjer smo bili lani drugi,« je po tekmovanju povedal Marko Primožič, trener mlajše ekipe. Dobro so se odrezali tudi starejši pionirji, ki so bili na turnirju tretji, njihov trener pa je Jure Horvat.
Med starejšimi pionirji so zmagali rokometaši Aera Celje, druga je bila ekipa Krškega, tretji Termopol, četrti so bili rokometaši Slovana, peti rokometaši Prul, šesta pa je bila druga ekipa Termopola. Najboljši vratar med starejšimi pionirji je bil Tomaž Kalan iz ekipe Termopola, najboljši vratar pri mlajših pionirjih pa Primož Križaj iz ekipe Slovana. Mlajši pionirji pa so se uvrstili takole: prva je bila ekipa Aera Celje, drugi Termopol, tretji Slovan, četrte Prule in peta ekipa Krškega.
Nagrade za tekmovalce so prispevali: Alples in Iskra iz Železnikov, RTV Ljubljana, LTH, Odeja, ABC Loka, Mesoizdelki m Občina .Škofja Loka, Marmor Hotavlje in Termopol Sovodenj.
V. Stanovnik
Kranj, 11. januarja : Odlična predstava v ciklokrosu — Kolesarski klub Sava Kranj je v soboto v Stražišču gostil vse najboljše kolesarje Slovenije, ki so tekmovali v ciklokrosu. Pokrovitelj tega ciklokrosa je bila DO Adria Airways. Zmagovalec pri članih je bil domačin Pagon, ki je bil hitrejši od Papeža (Krka) in sotek-movalca Polanca. Vrstni red — pionirji B — 1. Kletnenčič (Rog), 2. Rupnik, 3. Berce (oba Sava), pionirji A — 1. Studen (Sava), ml. mladinci — 1. Pol junec (Sava),, st. mladinci — 1. Judež (Krka), 2. Cvetičanin, 3. Zumer (oba Sava). (D.H.) — Foto: F. Perdan
Dvajseta mednarodna smučarska skakalna turneja Alpe Jadran
Dvojna zmaga Primoža Ulage, skupni zmagovalec Vegard Opaas
Planica, 10. januarja — Na jubilejni dvajseti mednarodni smučarski skakalni turneji Alpe-Jadran smo na 90 in 120-metrski skakalnici v Planici videli res prave skoke. Organizatorji treh tekem, ki štejejo tudi za točke evropskega pokala, so vzorno pripravili obe skakalnici. V treh dneh si je tekmovanje ogledalo več tisoč ljubiteljev smučarskih skokov. Dvojno zmago je dosegel Jugoslovan Primož Ulaga, skupni zmagovalec te turneje pa je bil Norvežan Vegard Opaas.
Planica in njene skakalnice bodo vedno ostale zibelke smučarskega skakalnega športa. Če drugje ni snega, je gotovo pod Poncami in to tudi na skakalnicah. Tako je bilo tudi minuli konec tedna, na skakalni turneji Alpe-Jadran, ko so merili moč skoraj vsi najboljši skakalci na svetu. Na startni listi jih je bilo 110 iz sedemnajstih držav Evrope, Amerike in Japonske. Prav Japonci, Norvežani in Poljaki so bili na tej turneji treh dežel in tekmah, ki je štela za točke evropskega pokala, s popolno postavo, ostali pa so dali možnosti mlajšim, da so pokazali, koliko veljajo. Organizator treh tekem na obeh skakalnicah Elektroteh-na Ilirija iz Ljubljane se je ob pomoči smučarskih delavcev ŠD Rateče Planica, organizacijske-
Norvežan Vegard Opaas je bil skupni zmagovalec treh tekem v Planici.
ga komiteja Planice, Kroparjev in snežnih topov res odlično izkazal. V pomoč pa so jim bili tudi delavci Iskre Delte, ki so na svojih računalnikih kaj hitro razmnožili vse rezultate. Pa še več
kot pet tisoč ljubiteljev Planice in skokov je tri dni dajalo pravi ton prireditvi.
Za res pravo vzdušje je bil boj za uspehe in točke evropskega pokala. Še najbolj so bili na očeh Norvežani, ki se niso dali presenetiti, saj je zmagal njihov tekmovalec Vegard Opaas, ki je bil v obeh serijah boljši od svojega rojaka Olea Eidhammera in seveda našega Rajka Lotriča, ki je bil tretji. Na tej tekmi so bili odlični tudi Avstrijci in Italijani ter naši. Od naših so točke evropskega pokala osvojili še Va-sja Baje, Matjaž Zupan, Tomaž Dolar.
Ker v Trbižu ni snega, so Trbi-žani to tekmo organizirali v Planici. Tudi ta tekma je pokazala, kaj zna in lahko doseže red dober smučarski skakalec. Če je prvi dan tekmo izpustil naš, poleg Mirana Tepeša , najboljši skakalec Primož Ulaga, na tej drugi tekmi ni zatajil. V obeh serijah je bil veliko boljši od ostalih, ki so računali na visoko uvrstitev. Primož Ulaga je že v prvi seriji pokazal, da mu je 90-metr-ska skakalnica domača. Le nekaj slabša od njega sta bila Norvežana Ole Eidhammer in Italijan Carlo Pinzani. Petkov zmagovalec Opaas je v prvi seriji le preveč zaostajal, da bi se tej trojici priključil v boju za prvo mesto. Tudi v drugi seriji je vodilni po prvi Ulaga ni dal presenetiti in njegova je bila zmaga. Od naših so se izkazali Rajko Lotrič, Vasja Baje in Tomaž Dolar.
Rezultati — 1. Ulaga (Jugoslavija) 214,2 (90-88,5), 2. Eidhammer (Norveška) 206,5 (86-88), 3. Pinzani (Italija) 206.5 (88-86), . , 7. Lotrič 197,0 (85-84), 8. Baje 195,8 (84,5-85), 14. Dolar (vsi Jugoslavija) 193,2 (84-84).
Res prava poslastica je bila nedeljska tekma, ki so jo Beljača ni   prestavili   iz   Beljaka na
Na petkovi tekmi so prvi trije prejeli pokale iz rok predsednika organizacijskega komiteja Planica, Andreja Marinca. Rajko Lotrič (3), Vegard Opaas (1), Ole Eidhammer (2).
120-metrsko skakalnico v Planico. To je bila res elitna predstava vseh nastopajočih in ni bil zaman vložen trud za pripravo Bloudkove velikanke. Vsi skoki so mojstrsko izvedeni in tudi dolžine so bile temu primerne.
Za prvo mesto na velikanki sta se tokrat spopadla Primož Ulaga in zmagovalec prve tekme v Planici Opaas. Po prvi seriji je
Žirovec Robert Kopač se je dobro držal med smučarskimi skakalci, ki so tri dni tekmovuli v Planici.
bil v prednosti Norvežan. Dosko-čil je pri 124 m, Ulaga pa je bil le za meter krajši. Razlika v točkah je bila le 4 desetinke. Tesno za njimi sta bila nato še dva Norvežana in Avstrijec VVerner Heim. Od naših pa sta se za točke v to tekmo ponovno vključila Rajko Lotrič in Vasja Baje. Finalna serija je bila zaradi izenačenosti res poslastica za oči. Primož Ulaga je spet izredno ujel skok in pristal pri najvišji nedeljski dolžirji 125 metrov. Vodilnemu po prvi seriji ni uspelo, daj je doskočil le pri 117 m. Od Jugoslovanov pa je v tej tekmi točke evropskega pokala dobil še Vasja Baje.
Rezultati — 1. Ulaga (Jugoslavija) 239,2 (123-125), 2. Opaas (Norveška) 224,4 (124-117), 3. Heim (Avstrija) 218,1 (115-119), . . 2. Baje 189,2 (11-107), 17. Lotrič, 24. R. Kopač (vsi Jugoslavija).
Skupni vrstni red treh tekem Alpe Jadran 1. Opaas, 2. Eidhammer, 3. Fidjestole (vsi Norveška), 4. Heim (Avstrija), 5. Jež (CSSK), 6. Lotrič, 7. Baje (oba Jugsluvija), 8. Pinzani (Italija).
Evropski pokal — skupno po štirih tekmah — 1. Opaas 56, 2. Eidhammer (oba Norveška) 51, 3. Ulaga 50, 6. Baje 25, 8. Lotrič 24.
Množična športno-rekreativna prireditev Po stezah partizanske Jelovice
Sneg je bilo treba poiskati
Dražgoše, 10. januarja — V okviru 31. spominskih prireditev Po stezah partizanske Jelovice bi morala biti športno-rekreativna tekmovanja. Tri — 17. odprto prvenstvo patrulj teritorialne obrambe Slovenije, 14. tekmovanje občinskih patrulj ZRVS in ZSMS Po poti heroja Kebeta in smučarski tek na 10 kilometrov za Jugoslovanski spominski pokal maršala Tita — so bila, četrto, veleslalom za cicibane, ki bi moral biti na Slemenu nad Dražgošami, pa je zaradi pomanjkanja snega odpadlo.
Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke je prvo tekmovanje v okviru jugoslovanskega smučarskega spominskega pokala maršala Tita priredil v soboto v ugodnih snežnih in vremenskih razmerah na Pokljuki. Nastopile so ekipe vseh republik, avtonomne pokrajine Vojvodine in JI.A, manjkali pa so tekmovalci s Kosova. Slovenska ekipa je bila prepričljivo najboljša, saj so bili njeni člani Rudnik, Vodu-šek, Slivnik in Tarman tudi v posamični konkurenci daleč nuj hitrejši in so se razvrstili od prvega do četrtega mesta. Vojaki iz Kranja (Zidar, Butkovič, Primožič) so bili ekipno šesti, sicer pa so bile med 29 tekmovalci velike kakovostne razlike: zadnji je bil, kar za eno uro počasnejši od prvega.
Tekmovanje občinskih patrulj, ki so jih sestavljali trije mladinci in tri rezervne vojaške starešine, sta tudi tokrat uspe šno izvedla športno društvo Plamen iz Krope in strelska druži na Podnart v sodelovanju z občinsko organizucijo ZRVS in ZSMS. Patrulje so reševale naloge iz topografije in orientacije in taktično nalogo, odgovarjale na vprašanja o dražgoški bitki in varstvu okolja, streljale z malokalibarsko puško in pretekle devetkilometrsko razdaljo s 400 metri višinske razlike od Krope do Dražgoš. Med 27 ekipami so zmagale Domžule (Janez in Peter Gregorič, Iztok Vrhovnik, Maks Mav, Klemen Žajdela in Tomaž Drolc), pred Ljubljano
Vičem in Skofjo Loko (Gorazd Podrekar, Damjan Rozmun, Sašo Juraja, Ivan Mihovilovič, Igor Bernik in Savo Cerovski). Ekipa Radovljice, za katere so tekmovali Andrej Zorič, Uroš Rožič, Janez Cerkovnik, Sebustijan Štros, Robi Rimahazi in Samo Mohorič,' je bila enajsta, kranjska v postavi Dušan Lihteneker, Milan Pavlin, Bojan Marn, Andrej Ažbe, Aleš Mohorič in Jure Šorli, pa šestnajsta.
Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Gorenjsko je organiziral 17. odprto prvenstvo ženskih in moških patrulj teritorialne obrambe Slovenije. Nastopilo je 36 patrulju milice, JLA in teritorialne obrambe, od tega devet z Gorenjske. Tekmovanje je obsegalo streljanje z uvtomatsko puško, tri kilometre teku po suhem in še osem kilometrov teka z vojuškimi smučmi po snegu. Zmagala je ekipa TO Jesenice (Mirko in Franci Teraž, Miro Le-bar, Branko ■ Trstenjak, Darko Tarman, Roman Rodman in Igor Kobentur), drugi so bili lanski zmagovulci, TO Radovljica (Tine Zupun, Cveto in Dušun Podlogar, Ivan Piber, Jože Ci-gler, Marjan Vurgur in Klemen I > lene), ekipa TO Kranj |o bila peta in patrulja UJV Kranj deveta. Na tekmovanju ženskih patrulj stu nustopili dve ekipi, kranjsku in škofjeloška, zmaga la pa je kranjska, za kutero so tekmovale Meta Jošt, Ivi Bešter, Vida Bertoncelj. Barbara Hoče var in Branko Zupunc.
C. Zuplotnik
Mladinci in rezervne vojaške starešine iz Škofje Ix>ke so bili na 14. tekmovanju občinskih patrulj ZRVS in ZSMS tretji in najboljši med gorenjskimi ekipami.
Zmagovalci 17. odprtega prvenstva patrulj TO Slovenije: med moškimi ekipa TO Jesenice in med ženskami patrulja
TO Kranj        . - Foto: F. Perdan
Planinsko predavanje v Radovljici
Radovljica, 11. januarja — Planinsko društvo Radovljica vabi na planinsko preduvanje z barvnimi diapozitivi. Predu-vaiue bo v petek, ob 18. uri, v OŠ Anton Tomuž Linhart v Ru dovljici. Jože Mihelič bo predavul o južinarskih pluninah.
D. Humer
Drek, 12. januarja 1988
KRONIKA
9. STRAN (M)IMiSSyj©5EIIGLAS
Tudi v šoli postajamo agresivni?
Učencem milejši obračun zob za zob kot pogovor
Decembra se je baje eden od učencev srednje kovinarske in cestno-prometne šole,iz povsem neznanega vzroka spravil nad sošolca, ga najprej pretepal, nato pa z nožem na vzmet še zarezal po obrazu... Čeprav so govorice pogosto iz trte zvite, je vendarle tudi res, da brez dima ni ognja. Zatorej smo se oglasili v šoli in vprašali pedagoginjo Alenko Potočnik-Lauko, ali smo prav slišali. Ne, ni bilo tako zelo hudo, čeprav so oboji starši zelo ostro reagirali. Fanta sta se sporekla zaradi deklet in spor začela razpletati v razredu. Nož ni bil posredi, je odgovorila in pristala na širši pogovor o agresivnosti v šoli.
Pedagoginja Alenka Potočnik - Lauko
Morda za uvod nekaj besed o tem, kaj je agresivnost, kakšna tla so zanjo najplodnejša ?
»Agresivnost je zares dokaj pogosta značilnost ljudi. Ko govorimo o agresivnosti, je potrebno ločiti motiv agresivnosti, to je nagnjenje nekoga k napadanju in nasilnemu vedenju, ter agresivno reagiranje kot vrsto čustva, podobno kot so jeza, bes, gnev, ki se pojavi predvsem takrat, ko posameznik ne more zadovoljiti svojih potreb, želja, ciljev in zahtev, ki mu jih nalaga okolica. Nezadovoljitev potreb povzroča najrazličnejše frustracije, ki sprožijo različna agresivna dejanja. Teh frustracij je, kot vsi vemo, iz dneva v dan več in pri tem šola ni izoliran otok, kjer se nasilje in agresivnost ne bi pojavljala.«
Kako se agresivnost zrcali v šoli?
»Med učenci v šoli se pojavlja v drugačnih oblikah kot, na primer, na cesti, v ninožicah in neformalnih skupinah. V šoli je opaziti veliko verbalne agresivnosti, kot žalitev, preklinjanja, ustrahovanja in podobno, ter uničevanja materialnih dobrin: risanje po klopeh, vrezovanje v lesene predmete, odmetavanje smeti mimo košev, trganje plakatov in podobna početja. Tudi kraje so največkrat izraz posrednega nasilja nad drugo osebo, ne pa izraz objektivne potrebe po neki dobrini.«
Učenci povzroče več materialne škode v učilnicah kot v delavnicah za praktični pouk. Vzrok: odvzeli smo jim kramp in lopato ter jim kot nadomestilo ponudili znanje s preveliko žlico. _
V kolikšni meri pa je v šoli prisotno fizično obračunavanje?
»Najbolj enostavna in neposredna oblika agresivnega vedenja so fizični napadi na drugega človeka. V šoli in njeni okolici učenci med seboj fizično malo obračunavajo, ker so člani skupine, to je šole oziroma razreda, s strogimi oblilami nadzora nad posameznikom (neposredne in posredne s pravilniki o vzgojnih ukrepih, šolskem oziroma hišnem redu). Učenci se zelo kmalu začno zavedati, da je srednja šola neobvezna, da jih vanjo nihče ne sili in da je to ustanova, kjer je največ prostora namenjenega znanju in razumu. Agresivnost pa ni razumno dejanje. Ker se znotraj šole takšna dejanja kaznujejo, učenci medsebojno fizično obračunavajo na drugih mestih. To so tudi povedali v anketi, ki sem jo pred časom opravila.«
Kaj so še razkrili, kaj vas je kot strokovnjakinjo morda celo presenetilo? '
»Predvsem to, da učenci niso za razumne vzgojne oblike kazni, za pogovore, ampak se vse bolj zavzemajo za načelo 'zob za zob', za fizične kazni, šibo, pest, ker pogovorov očitno tudi doma, v družinah, kjer so starši prezaposleni, niso vajeni.«
Omenili ste družino. Koliko ona prispeva k agresivnosti otrok ?
»Razpad vrednot, ki se odraža tudi v tem, da postajamo vse bolj agresivna družba, izvira iz družine. Otroci so nevrotiki in psihotiki že v prvem razredu. Njihovi strahovi nato v šoli, kjer naj bi različno sposobni obvladali enako znanje, ko se morajo odločati za poklic, ko se potegujejo za štipendijo, za službo, samo še rastejo. To je, žal, cena sodobne razvite družbe, vse bolj tudi naše, kjer pa problemu še nismo zavestno pogledali v oči in se z njim spopadli.«
V loški srednji kovinarski in cestno-prometni šoli so v tem šolskem letu izključili tri učence (vseh je 830). Prvega zaradi prikrivanja kaznivega dejanja kraje , druga dva zaradi pretiranega števila neupravičenih izostankov od pouka.
Če se vrneva k šoli; kdaj so učenci najbolj dovzetni za agresivna dejanja, kdaj je teh največ?
»Ker ima šola svoj ritem, je nezane-marljiv podatek, da je več agresivnega ravnanja v začetku šolskega leta, ko so se učenci med počitnicami združevali v neformalnih skupinah z lastnimi vzorci vedenja, začetek šole pa jim naenkrat prepreči nadaljnje združevanje. Kot posebno nevarne skupine vidim mlade motoriste, saj jim 'motorni konjički' povzročajo željo po vladanju, moči, uničevanju. Opažam tudi/da se vse več učencev v prostem času vključuje v tečaje za pridobivanje borbenih veščin; ne iz veselja do športa, ampak predvsem z namenom, da postanejo fizično močnejši, da obvladajo nekaj udarnih prijemov, katere potem 'preskušajo' na šibkejših. Nemajhno pa je tudi število učencev, ki svojo agresivnost usmerjajo vase, v samouničevanje, vendar je to že druga tema. Več napetega in mestrpnega vzdušja ter različnih oblik nasilja v šoli je še proti koncu šolskega leta, ko postaja 'šolski boj za obstanek' izrazitejši: kontrolne naloge, ocenjevanje, popravljanje slabih ocen, zaključevanje ocen in konec šolskega leta.«
Kako v šoli vplivate na učence, da bi bili čim manj agresivni?
»Shakespeare je dejal: 'Poslušaj svoj razum in ne svoj gnev.' Če bi lahko to dosegli vsi, potem ne bi bilo prepirov, verbalnega in drugega nasilja. V šoli si prizadevamo vsi, da bi tako tudi bilo. In ravno učiteljem je v naši družbi potrebno dati posebno priznanje, ker se nesebično razdajajo, da bi vzgojili poštenega, nesebičnega, duhovno bogatega, razumnega posameznika.«
Žal trud dostikrat ne uspe.
H. Jelovčan
Miličnik Branko Pavalec
Strah mi je dal moči
Škofja Loka, januarja — 24-letni Branko Pavalec, vedri Štajerec, ki pet let službuje kot miličnik v Škofji I oki, je bil za junaško in človekoljubno dejanje odlikovan s priznanjem »Podvig vojaka,« ki Ka podeljujeta časopis Borba in zvezni sekretariat za ljudsko °brambo. Rešil je življenje človeku, ki je skušal napraviti samo-•nor.
Ekološka zavest se krepi
Preveč nesnage ali premalo kamnov?
Radovljica, 8. januarja — Stara ljudska modrost, da onesnažena voda postane čista, samo da teče čez tri kamne, v zdajšnjih časih in v ekološko osveščenih okoljih ne velja več, ker je kratkomalo nesnage preveč in kamnov premalo. Ce bi modrost še bila življenjska, potem se, v radovljiški občini tudi ne bi toliko pogovarjali o čistilnih napravah.
Bled, ki sodi med najrazvitejše turistične kraje v Sloveniji in Jugoslaviji, bi jo potreboval bolj kot katera občina. Nesnaga resda ne teče v gorenjski biser, kot radi poimenujemo blejsko jezero, zato pa odteka v Savo. Čistilna naprava na Bledu je v dolgoročnem plunu (do leta 2000), v srednjeročnem pa je dobila prednost radovljiška, v katero naj bi se stekala nesnaga od I^esc do Begunj. Kanalizacija je v glavnem že zgrajena, manjka torej le še pika na i - dobra čistilna naprava. Ce gre verjeti osnutku razvojne resolucije radovljiške občine za letos, potem naj bi jo začeli graditi še v letošnjem letu. Da pa Vse to še ni povsod dogovorjeno, kot bi marsikdo mislil, je mogoče sklepati iz pripomb na osnutek resolucije, med katerimi lahko preberemo, da je osrednja čistilna naprava v Radovljici Po mnenju odbora zu družbeno planiranje pri zboru združene ga dela in zboru krajevnih skupnosti za letos nerealna naložba. Ali res7 V komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora namreč menijo drugače.
V Bohinju je lani začela poskusno delovati čistilna napra-y& v Ribčevem lazu, junija letos naj bi bila zgrajena tudi podobnu napravu v Bohinjski Bistrici. P.kološka zavest se torej krepi, vse več je ljudi, ki spoznavajo, da trije kamni ne morejo več očistiti onesnažene vode. Še vedno ni znano, kako dela čistilna naprava pri hotelu Zlatorog v Bohinju V upravi Tri Kluvskega narodnega parka na Bledu trdijo, da |e odplak pre •halo, da bi napruva lahko dobro delala in da bi bilo treba vso nesnago iz Ukanca po kanalizaciji speljati do čistilne napravi V Ribčevem lazu. Iztok Noč, direktor Alpetourovih hotelov v "ohinju, se pred očitki brani takole: »Čistilno napravo smo popravili, v pralnici pa uporabljumo brezfosfutne praške, ki jih Posebej za nus poskusno izdeluje muriborska tovarna Zluto-rOg. Vemo, du nismo več tako veliki onesnaževalci jezera, kot 'nio bili nekdaj; ali pa še presegamo dovoljeno mejo (in za ko-'Iko), bomo zvedeli čez en teden, ko bodo znani rezultati meri-
v-* C. Zaplotnik
»Julija je bilo. Iz Centra slepih so naju s kolegom Pirkovi-čem obvestili, da si eden njihovih gojencev streže po življenju. Nemudoma sva odhitela tja in res na zunanji strani balkona v petem nadstropju doma ugledala človeka, ki se je pripravljal, da skoči. Odhitel sem na vrh, kar se da tiho, da ga ne bi prestrašil, splezal skozi okno na balkon, kajti vrata so bila zaklenjena od zunaj, in se mu približal. Odločilnega trenutka, ko sem ga prijel, se sploh ne spominjam. Šele tisti, ki so naju opazovali od spodaj, so povedali, da sem ga zgrabil v trenutku, ko je odskočil. Mislim, da mi je strah ulil največ moči in sposobnosti, da sem možaka potegnil nazaj na balkon. Takrat pač ne razmišljaš in tudi priložnosti za paniko ni,« je o podvigu, zaradi katerega je bil na predlog škofjeloške postaje milice in Centra slepih odlikovan, povedal Branko Pavalec.
Mladi miličnik je imel tedaj prvikrat priložnost, daje rešil življenje. Sicer je njegovo delo miličnika na varnostnem okolišu mesta Loke in Kamnitnika bolj ali manj vsakdanje. Opravka ima s številnimi storilci kaznivih dejanj, skrbi za javni red in
mir tisočletnega mesta, sem in tja se ima ukvarjati tudi s kakim prometnim dogodkom. Dela je za 24 ur na dan, pa večina takega, ki od miličnika terja represivno ukrepanje. Predtem je Branko delal v okolišu, kjer je imel na skrbi nekaj hribovskih vasi, Zminec, Log... Tam je bilo tudi veliko več pristnega stika z ljudmi in zaupljviih odnosov med njimi. V hribih so bili ljudje velikokrat veseli miličnikovega obiska, za katerega večina ljudi misli, da ne obeta nič dobrega.
»Rad sem miličnik,« poudarja Branko Pavalec. »Slednjič imam v tem poklicu več dobrih kot slabih izkušenj. Priznanje, še bolj pa dejanje, za katerega sem bil odlikovan, pa me še bolj spodbujata. Sicer pa si le z delom pridobiš med ljudmi zaupanje in spoštovanje.«
Z Brankovim dejanjem je tudi lik miličnika znova pridobil sijaj, ki sicer bledi ob dejstvu, da miličnika poznamo zgolj po gumijevki in blokcu, iz katerega prihajajo denarne kazni za prometne prekrške. Človek v uniformi ni le stroga uradna oseba, ki nas kaznuje, pač pa nam velikokrat tudi pomaga.
D. Z. Žlebir
NESREČE
Sama se je prebijala v dolino
Vršič, i), januurja — Za 24-let-no Alenko Jamnik se je gorska odisejada srečno končala, čeravno je sredi noči zašla na Slemenu, ko se je vračala v Tamar. Ker so jo v planinski koči v Tamarju pogrešili, so jo odšli tam-
Našli so jo živo in zdravo, ko se je vračala v dolino. Ko se je stemnilo, je zgrešila pot, počakala je, da je vzšel mesec, nato pa nadaljevala pot v dolino.
Umrl v bolnišnici
Jesenice, 9. januarja — V jeseniški bolnišnici je umrl 37-letni Franc Treven z Jesenic. Pone-
kajšnji gorski reševalci iskat,   srečil se je bil pred tednom dni
Beg pred odgovornostjo
Konec decembra lani je voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce povozil človeka. Po nesreči je zbežal. Še več. S sopotniki je ponesrečenca odstranil s ceste, da bi prikril svoje dejanje. Primer tolikšne brezvestnosti je redek, niso pa redki pobegi s kraja prometne nesreče.
Celo množijo se. Lani je bilo na Gorenjskem več kot 600 primerov, da je voznik potem, ko je povzročil prometno nesrečo, pobegnil. Večinoma gre res za primere, ko je posledica manjša gmotna škoda, pa se povzročitelj na ta način skuša izogniti povračilu škode, ki jo je povzročil. Vendar pa je tudi nekaj takšnih, ko je na kraju nesreče ostal ponesrečenec, v bližini pa nikogar, ki bi mu priskočil na pomoč. Povzročitelj nezgode, ki mu je po svoji človeški vesti prvi dolžan pomagati, pa je brez očitkov vesti odnesel pete. Lani je bilo takih 16, 11 so jih do danes že izsledili. 5 jih bodo slej ali prej, kajti takšna dejanja milica izredno skrbno raziskuje in natančno obravnava, preden jih dobe v roke strogi razsodniki.
Če voznik z avtom na parkirišču poškoduje drugo vozilo, je to zgolj prekršek, pustiti na cesti ranjenega nemočnega človeka, ne da bi mu pomagal, pa velja za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena strožja kazen kot tistemu vozniku, ki je sicer povzročil nesrečo, pa je na kraju počakal na miličnike in rešilca.
Kaj vodi človeka, da ravna zoper vse človeške norme in pobegne, potem ko je, denimo, zbil pešca, povozil kolesarja, pustil na cesti ranjenega ali celo umirajočega sočloveka? Šok, zmedenost, strah za lastno kožo? Pobegli vozniki so, kot vedo iz svojih izkušenj povedati miličniki, sicer prvi hip res zmedeni, vendar jim običajno razum veli, naj odnesejo pete. Navadno so to povzročitelji prometnih nesreč, ki so vozili pijani ali pa brez šoferskega izpita, strah pred strogo kaznijo pa jim narekuje pobeg. Odgovornosti se tako seveda ne ubeži.
Prometna nesreča je v današnjem prometnem kaousu nekaj, kar se lahko primeri vsakomur, vsakdo je lahko njena žrtev, pa tudi povrzočitelj. In slednji je za dejanje dolžan odgovarjati. Ne z godi pa se vsakomur, da bi pobegnil. Človeku, ki premore kaj vesti in ima do drugih ljudi človeški odnos, se to ne more zgoditi.
D. Z. Žlebir
S SODIŠČA
Mudilo se jim je po pijačo
Kranj, januarja — Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 26-letnega Senada Šabiča iz občine Velika Kladuša (začasno stanuje na Golniku) na pet mesecev zapora, ker je kršil predpise o varnosti cestnega prometa in iz malomarnosti ogrožal življenja ljudi. Sodba še ni pravnomočna.
Šabič je 24. avgusta 1985 skupaj s prijatelji praznoval triindvajseti rojstni dan. Ker jim je zmanjkalo pijače, so se odpravili ponjo v Križe. Prijatelj, ki je imel avtomobil, je bil preveč pijan in se je tudi bal, da ne bi bil ob vozniško dovoljenje, zato je volan raje prepustil Šabiču. Ko so se peljali od Pristave pri Tržiču proti Seničnemu, je v Križah pri hiši številka 72 avtomobil zaneselo v levo in je treščil v odbojno ograjo. Sopotnika v vozilu sta se v nesreči huje ranila.
Šabič, ki je bil že prej večkrat kaznovan zaradi prekrškov v prometu, je vozil skozi naselje s hitrostjo 80 do 90 kilometrov na uro, čeprav je dovoljeno le s 60 kilometri na uro. Vozil je pod vplivom alkohola, brez vozniškega izpita in s tehnično nepopolnim avtom (vse gume so bile izrabljene).
Sodišče se je odločilo za zaporno kazen, izreklo pa je tudi varnostni ukrep, s katerim mu za dve leti prepovedujejo vožnjo motornih vozil B kategorije.
pri Potokih. Njegov avto je zane- nje zraka je ogenj zadušilo, zašlo s ceste v betonski oporni zid. radi tlenja pa je prostor napolnil V nesreči je bil le laže ranjen, ogljikov monoksid, ki je zadušil tako da domnevajo, da smrt ni spečo Marijo Demšar. Našel jo bila posledica prometne nesre- je sin, ki ji je takoj nudil prvo če. pomoč, vendar je bilo že prepo-_ zno.
Smrt pod podrto bukvijo
D. Ž.
Sv. Barbara, 9. januarja — Pri
spravilu lesa v gozdu pri Sveti Barbari se je smrtno ponesrečila 59-letna Antonija Subic. Nanjo se je podrla debela bukev, ki jo je žagal njen sosed, in jo zadela na glavo. Šubičeva je umrla na kraju nesreče.
Zgorel v goreči hiši
Zg. Bela, 9. januarja — V noči s sobote na nedeljo so na Zgornjo Belo klicali poklicne gasilce iz Kranja, ker je tam gorela hiša, v njej pa je ostal Anton Polajnar. Že domači so skušali rešiti sorodnika iz goreče hiše, vendar zaradi velikega ognja niso mogli do njega. Tudi gasilci, ki so pogasili požar, zanj niso mogli nič več storiti. Ogenj je zanetila goreča cigareta, ki je spečemu Antonu Polajnarju dogo-revala med prsti. Vžgala se je posteljnina, nato pa je požar zajel vso sobo.
Zadušila se je z ogljikovim monoksidom
Kamnitnik, 9. januarja — V
hiši Marije Demšar, stare 52 let, na Kamnitniku, je nenadoma zagorelo. Ogenj se je razširil od električne peči na okensko zaveso in kavč, nato pa po vsej dnevni sobi in kuhinji. Pomanjka-
Zdrsnila v prepad
Kokra, 10. januarja — Tik pod
vrhom Grintavca sta se ponesrečila moški in ženska. Sodeč po avtomobilu, parkiranem pod vznožjem, je ponesrečeni Pavle Jeras, star 50 let, iz Trzina, čigar truplo so gorski reševalci našli na Dolcih pod Grintavcem. Žensko, ki je bila z njim, gorski reševalci še vedno i«-* Jo. Planinca sta se ponesrečila pri sestopanju z Grintavca, kjer jima je zdrsnilo in sta strmoglavila 300 metrov globoko proti Kokri.
Planinec omahnil v smrt
Mojstrana, 9. januarja — V
dolini Vrat se je smrtno ponesrečil 22-letni Feliks Sodnik iz Ljubljane. S skupino planincev se je odpravil s Kredarice čez Prag, nato pa je skupina zgrešila pot in nadaljevala proti severni steni. Ko so ugotovili, da so zašli, je sklenil Sodnik, od vseh najbolj izkušen in najbolj opremljen, sestopiti, da bi našel pot na stezo. Nenadoma mu je na zasneženi strmini spodrsnilo in strmoglavil je okoli 200 metrov globoko, kjer je obležal mrtev. Truplo ponesrečenca so tovariši skupaj še z dvema planincema, ki so ju priklicali na pomoč, odnesli v dolino.
(^migSSJJ^IESGLAS 10. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
TOREK, 12. JANUARJA 19
VEZENINE BLED n.sol.o., Tovarna čipk, vezenin in konfekcije BLED
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE - GLAVNEGA DIREKTORJA
Pogoji:— visoka ali višja izobrazba
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih v gospodarstvu
— znanje tujega jezika
— da izpolnjuje pogoje, določene v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh na naslov: Vezenine Bled, Kajuhova 1, 64260 Bled, z oznako -za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po izbiri.
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica
RAZPISUJE
PET OBČINSKIH PRIZNANJ - SREBRNIH ZNAKOV -OSVOBODILNE FRONTE V LETU 1988
Priznanje OF lahko prejmejo posamezniki in organizacije za uspešno delo in za prispevek k dosežkom trajnega pomena:
— pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema
— pri utrjevanju in razvijanju delegatskega sistema, odločanja ter samoupravne organizii anosti na vseh področjih
— pri uresničevanju z Ustavo opredeljenih družbenoekonomskih odnosov
— za aktivno sodelovanje pri uresničevanju z Ustavo in Statutom SZDL določene vloge socialistične zveze delovnih ljudi v prizadevanju za dosego temeljnih in strateških ciljev našega družbenega razvoja, socialistične revolucije in gospodarske stabilizacije.
Predlog lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela, druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva.
Predlog mora vsebovati kratek življenjepis, osebne podatke o predlaganem kandidatu in podrobno utemeljitev.
Rok za oddajo je petek, 25. marca 1988.
Predloge z utemeljitvijo sprejema Žirija za podeljevanje OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica, Gorenjska c. 25, Radovljica.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1987/88 v
JEZIKOVNE TEČAJE:
NEMŠČINE (I, II, III, IV in V. stopnja ter konverzacija) ANGLEŠČINE (I, II, III, in IV. stopnja ter konverzacija) ITALIJANŠČINE (I, II, III. in IV. stopnje) FRANCOŠČINE (I, II. in III. stopnja) SLOVENŠČINE (I. stopnja)
Tečaji I. in II. stopnje trajajo 100 izobraževalnih ur, tečaji III. IV. in V: stopnje ter konverzacije pa trajajo 60 - 80 ur.
Pouk na tečajih je organiziran 2 krat tedensko v popoldanskem oziroma večernem času.
Prijave sprejemamo do 31. januarja 1988 leta.
Podrobnejše informacije dobite na telefon 27—481 vsak dan od 7. - 15. ure.
Pouk se bo pričel v prvem tednu meseca februarja 1988.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS JUGOSLAVIJA
TOZD MEJNITURISTIČNI SERVIS
Lubljana, Pražakova 4
PE RATEČE
objavlja prosta dela in anloge
ČIŠČENJE GOSTINSKIH PROSTOROV I. v PE Rateče
Pogoji: končana osnovna šola, opravljen higienski minimum
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas in s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge na gornji naslov v roku 8 dni od objave.
SO
ljubljanska banka
Temeiha banka Gorenjske Kranj
Delovna skupnost Ljubljanske banke na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 28.12.1987, objavlja dela in na loge v okviru delovnega področja
IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA ODOBRAVANJE KREDITOV ZA OBRATNA SREDSTVA v sektorju kratkoročnih naložb
Pogoji: VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi izkušnjami s področja financ, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave naj kandidati, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljunska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JIJV 1.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno, v 45 dneh po zaključenem zbiranju prijav.
Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10
Na podlagi sklepa zadružnega sveta se razpisujejo sledeča dela in naloge:
DIREKTOR OBRTNE ZADRUGE
Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, oziroma
— višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Za razpisana dela in naloge je delavec imenovan za dobo 4 let. Kandidari morajo prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Za razpisno komisijo Obrtne zadruge Prevoznik Gorenjske, Naklo, Cvetlična 10.
Udeležence razpisa bomo o imenovanju obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa ustreznega organa.
O
exoterm
64001 KRANJ   Kemična tovarna
Odbor za delovna razmerja objavlja za leto 1988 sprejem naslednjih pripravnikov:
1. INŽENIRJA STROJNIŠTVA - ENERGETIKA (lahko strojni tehnik) — za določen čas, za delo v sektorju za vzdrževanje,
2. EKONOMSKEGA TEHNIKA - za določen čas, za delo v finančno — računovodskem sektorju,
3. DVEH ADMINISTRATIVNIH TEHNIKOV (ali ekonomski ali komercialni tehnik) - za določen čas, za delo v komercialnem sektorju,
4. STROJNEGA MEHANIKA (ključavničarja) - za določen čas, za delo v sektorju za vzdrževanje.
Pogoji: Uspešno končana šola, ki usposablja za navedene poklice.
S kandidatoma za prosta dela in naloge pripravnikov pod 3 na bomo sklenili delovnega razmerja istočasno, pač pa z drugim šele po izteku pripravniške dobe prvega.
Kandidati naj oddajo prijave osebno ali po pošti v splošni sektor delovne organizacije EXOTERM, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, najkasneje v 30 dneh po objavi. Kandidati, ki v šolskem letu 1987/88 še obiskujejo zadnji letnik ustrezne šole srednjega usmerjenega izobraževanja, naj k prijavi priložijo spričevalo tretjega letnika in polletno spričevalo 4. letnika, kandidati, ki končujejo prvostopenjski študij na fakulteti, pa potrdilo o opravljenih izpitih. Z izbranimi kandidati bomo po končani šoli sklenili delovno razmerje za določen čas (za čas opravljanja pripravništva) in jim omogočili opravljanje izpita. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ABC POMURKA, LOKA
proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. ŠKOFJA LOKA
TOZD PEKS - PROIZVODNJA
sprejme v delovno razmerje
1. TAJNICO DIREKTORJA TOZD
Pogji: ekonomsko - komercialni ali upravno - administrativni tehnik, znanje stenodaktilografije. Imeti mora tudi 2 leti prakse na enakih delih ali podobnih delih.
2. PEKA
Pogoji: KV ali PKV pek.
Poskusno delo za obe deli traja 60 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka 8 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO PREDOSI.IK
Komisija za delovna razmerja razpisuje prostu dela in naloge
UČITELJA MATEMATIKE - FIZIKA ALI MATEMATIKA - TEHNIČNI POUK za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Nastop dela v februarju 1988. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
SNAŽILKE (za nedoločen čas)     nastop dela takoj.
Prošnje oddajte v roku 15 dni po objavi razpisa.
TOVARNA* ZVEZDA KRANJ. Savska cesta 46
Razpisna komisija pri delavskem svetu razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih /. zakonom morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje:
— VII/1 ali VI/1 zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe tekstilne, kemijske ali družboslovne smeri in najmunj 3 oz. S let delovnih izkušenj v tekstilni industriji
— znanje enega tujegu jezika
— organizacijske sposobnosti
— izpolnjevati določbo 61. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj (Ur. vestnik Gorenjske št. 17/84).
Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z
opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kundiduti pošljejo v
H dneh po objavi, v zaprti kuverti na naslov: Tekstilna tovarna
Zvezda, po., Kranj, Savska cestu 46, z oznako - za razpisno
komisijo.
Kandidati bodo obveščeni o imenovanju v 30 dneh po sprejemu dokončne odločitve DS.
SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 64001 KRANJ
DS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili:
VODENJE TEHNIČNE OPERATIVE: za dobo 4 let
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— inženir gradbene stroke in ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, ali-da je gradbeni tehnik in ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da ima strokovni izpit iz gradbeništva.
Kandidati naj pisna prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj za razpisno komisijo v zaprti kuverti.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV OBČINE RADOVLJICA
na podlagi 43. in 159. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA - INŠPEKTORJA v upravi za družbene prihodke.
Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let in bo po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim de- Ji lovnim časom. I Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju po- j. gojev je treba poslati v roku 8 dni od dneva razpisa na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Komite za družbene dejavnosti in občo upravo.
Nepopolnih in prepozno vloženih prijav razpisna komisija na bo obravnavala.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka sprejemanje prijav.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, Kranj n.sol. o.
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
TOZD DELAVSKE RESTAVRACIJA
POMOŽNA KUHARICA
2 delavki, delo je dvoizmensko
Pogoji: PK gostinska delavka in želene ustrezne delovne iz kušnje
TOZD ORODJARNA
SAMOSTOJNI METALURG III za toplotno obdelavo orodjar-j skih jekel
Pogoji: metalurški tehnik ali druga ustrezna tehnična usmeri-1 tev in primene delovne izkušnje
DELOVNA SKUPNOST VODJA OPERATIVE
Pogoji: višja strokovna izobrazba računalniške ali ustrezne
smeri in primerne delovne izkušnje VODJA PROGRAMERJEV
Pogoji: visoka strokovna izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri, poznavanje programskega jezika PL in izkušnje na IBM sistemu
OPERATER SISTEMA
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba tehnične ali druge smeri, kandidat je lahko pripravnik DC SPECIALIST za področje računalniških komunikacij Pogoji: visoka strokovna izobrazba računalniške, matematične ali druge ustrezne smeri, znanje programskega jezika PL, pascal, cobol, želeno poznavanje IBM sistema in najmanj 5 let delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da pisne vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedqnjega dela pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4.
ALPETOUR
ZIMSKI ODDIHob morju in v toplicah (Portorož, Izola, Novigrad, Poreč, Pula, Brioni, Rabac, Hvar,... Topolšica, Čatež, Rogaška Slatina, Moravske toplice, ...)
SMUČANJE NA JAHORINI IN BJELAŠNICI.ugodne cene, še nekaj prostih mest v hotelih, apartmajih in vikend hišicah ZIMSKE POČITNICE V BOHUNJU. GOZD MARTULJKU POD KRVAVCEM IN NA KARVAVCU, NA BLEDU (v hotelih in zasebnih sobah)
SMUČARSKI PAKETI ZA MLADINO (Krvavec, Velika planina,
Stari vrh, Sorica, Kobla, Vogel, Kr. Gora). Prijavite se
pravočasno za vaš športni dan
SKI ABONMA (novo za skupine mladincev)
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU:
Kitzbuhel, 17188 (27 500 din)
Bagdastein, 24.1.88 (21.500 din)
Maribor, Zlata lisica, 30 in 31 * . 1 (8.500 din)
Saalbach, finale, 26. in 27.3.8»   \ v000 din)
POCENI POČITNICE ZA UPOKOJENCE V RABCUod 9 1 88
naprej Polna oskrba na teden v hotelu B   kategorije z
bazenom samo 54 000 din
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH
TOREK, 12. JANUARJA 1988
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
11. STRAN ®Q)IgI155FQ3J©IESGLAS
MALI OGLASI tel.:27 960
jerta J1A16 jparatMtrojI
Ndam barvni TV iskra, star dve leti.
■l!|£77-839, od 17. ure dalje_95
Vodarn barvni TV, star 10 let za 20 SM '"crnobeli TV, star tri leta za 10 SM. T SLi46-476_293
^DEOREKORDER panasonic (HQ, po-,r*Sn° predvajanje, itd)nov, prodam 1)0 nabavni cen i v Avstriji. Tel.: 34-146
K____315
j^odam HI Fl STOLP nov in merilni in-, Ument iskra unimer 43 ter več ko-S^OHIŠ TVA. Tel.: 27-995 334 Proda
tovarna klubuk.ov šešir Škofja loka
V Glasu št. 1 je bilo napačno objavljeno, da razpisuje prosta dela in naolge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Komisija za delovna razmerja. Pravilno je Komisija za razpis prostih del in nalog.
Prodam JETTO, letnik 1981, dobro ohranjeno. Šuceva 5, Kranj Primskovo
_118
Prodam VVALTBURG KARAVAN za dele-motor brezhiben. Tel.: 36-389 346
Prodam R 4, letnik 1979. Tel.: 79-938
351
Prodam dobro ohranjen avto FIAT 126 P, letnik 1985, registriran do avgusta 1988. Tel: 79-913_352
Ugodno prodam JAVVO 350, stara eno leto, prevoženih 3000 km. Peternelj, Koprivnik 2, Sovodenj 356 Prodam 4 gume michelin z uvoženimi platišči za JUGO ali Z 101. Tel.: 44-552, med 15. in 16. uro 358
Ugodno prodam PEČ za etažno ogre-vanje emo central 20 in kombiniran 80 litrski bo jler. Ušeničnik, Podgora 25, tel.: 68-566_339
Prodam 135 litrski HLADILNIK obodin, še v garanciji. Silva Pintar, T. Vidmarja 2 Kranj 359
razno prodam
SMUCl RC 2,05 m in GUME za JUGO 135 x 13, 4 kose, prodam. Tel.: 73-537
298
Prodam 4 tone LIGNITA. Tel.
74-215 300
Prodam BMW 1600. Tel. 20. uri Marjan
34-754, po 363
am črnobeli TV gorenje. Tel :
J?__347
^"°<larn električno motorno ŽAGO ■J^decer, staro eno leto, skoraj neseno, za 15 SM. Mirko Karakas, Ki-
36-389
|*ya 24, Jesenice
349
£°dam ODVIJALCE za auman. Tel.: H161 361
Ugodno prodam CITROEN GS 1,3 su-per, letnik december J 979, prevoženih 50.000 km. Ošlaj, Titova 3, Jesenice _319
Prodam Z kombi 435 KL, letnik 1980 (7Đ1), cena po dogovoru. Tel.: 42-240 _326
Prodam 126 P, letnik 1976, generalno obnovljen. Jane, Sp. Duplje 12 330
Prodam OPEL MANTA 1,9 S, letnik de-cember 1976. Kovačič, Savska 70, Rib-no 332
Prodam Z 101, letnik 1976. Pester Tone, Grosova 28/a, Kranj 364 Prodam Z 101, letnik 1979, ogled po-poldan od 14. ure dalje. Tel.. 37-021 _365
Prodam Z 101, letnik 1977 za 170 SM. Tel.: 35-297 369
Prodam nov molzni STROJ vvestfalia in suha bukova DRVA. Tel.: 61-805 335
Prodam KORENJE. Tel.: 80-477
338
Utadbenl mal
Prodam 75-807
R 4 TLS, letnik 1978.
Tel.: 333
Prod
am cca 4 kub. m DESK, smreko-Jan, Sp. Gorje 204 342
5**Ha
J^O, potrebno popravila ali karam-^"rano kupim. Tel.: 77-316, popoldan
iVdno prodam LADO, letnik 1973, otor brezhiben Jože Rajgelj, Zasav-
^!ig_^K ranj Orehek_2jM
2°dam novo AVTOPRIKOLICO. Franc
^gj^Nazorjeva 6, Kranj_292
£°dam avto AUSTIN. Tel : 74-142, po ^Miri-_295
> 'Viam Z 101, letnik 1980 Tel.: 45-473
_297
'Odam ALFA SUD, letnik 1977. Dragi-^-^g^Bobovek 11_302
tKJT PRIKOLICO za osebni avto. ^Li!^08 308
I rrnrlalTT_____-
Na-312
Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do julija 1988. Bojan Vlašič, Franko vo 64, Škofja Loka, tel.: 62-081
_336
Prodam Z 750, letnik 1981, registriran do decembra 1988 za 1.200.000. Tel.: 62-4 21_337
Prodam osebni avto ŠKODA 120 LS, star 10 let, registriran do decembra 1988 in Z 750, starejši letnik, neregistriran. Franc Auguštin, Predmost 40, Poljane nad Šk ofja Loka 340
VVARTBURG KARAVAN, karamboli-ran-potlačena streha, letnik 1976, v voznem stanju, p oceni prodam. Tel.;
81 006_343
Prodam FIAT Z 750, preurejen v abar-ta, letnik 1983 Tel: 69-113 344
itano%anja
V najem vzamem trosobno STANOVANJE z možnostjo odkupa v okolici Kranja, oddaljen osti do 15 km. Šifra: REDEN PLAČNIK_320
Zamenjam lastniško enosobno stanovanje 34 kv.m za večje, po dogovoru. Sujkovič, Zlato polje 2/a, Kranj 321
Prodam novo smučarsko VLEČNICO s 400 m vrvi. Tel.: 44-552. med 15. in 16. uro 357
Prodam 100 litrski hrastov SOD, dobro ohranjen. Kremžar, C. talcev 19, Kranj __372
Prodam SMUČI z vezmi za 10 let sta-rega in novo KAD za kopanje-veliko. Tel.: 45-2 94 373
kupim
Kupim blatnike za OPEL KADETT, B izvedbe. Roblek, tel.: 46-068 305
Kupim motor za GOLF diesel. 62-716
Tel.: 322
Komfortno štirisobno STANOVANJE na Planini II, prodam. Tel.: 37-625 362		Kupim vikend na Gorenjskem. Šifra: VIKEND GORENJSKA 348
		
ifan.oprema		zapoilltve
Poceni prodam SPALNICO in kuppersbusch.    C. S.Žagarja Kranj(pri plinarni)	PEČ 55, 304	Komunikativnim osebam nudimo honorarno zaposlitev. Tel.: 46-481, od 18. do 21.ure 205
KUPPERSBUSCH, malo rabljen, poceni prodam. Struževo 14/a 307 Prodam dobro ohranjen KAVČ in dva fotelja. Tel: 39-153 323
lE?S« MopED in žensko KOLO v oglasnem odde|ku.
iKarV,752' ,et"* 1982 Ogled od 5. ure dalje.Kondič. Mrakova 1, Krani
313
iffinnT     PASSAJ^iTnik 1977.
'6500km. registriran do decembra l^g^Stros, Goren jesavska 13 317 i^PEL MANTA, letnik 1972, prodam M: 69-427 318
LOKAINVEST
ISkofia i
V ŽIREH JE NA RAZPOLAGO ŠE NEKAJ NEPRODANIH STANOVANJ
V BLOKOVNI GRADN JI, KI BODO VSELJIVA KONEC LETA.
Vse informacije dobite na LOKAINVEST Škofja Loka ali na telefon 61—781
LOK Al
Potrebujemo dva honorarna sodelavca z lastnim prevozom in prostimi vi-kendi. Šifr a: KMEČKI GLAS 299
Na dom vzamem kakršnokoli mirno delo. Tel.: 34-677_ 303
Honorarno pomagam obrtnikom na mojem domu. Možnost postavitve stroja..Šifra: NATANČNA 355
živali
M alples industrija pohištva
Železniki, tel.: 064/67 121
^Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na Voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV od 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 169 Klavno TELICO menjam za brejo kravo simentalko. Moše 11 294 Prodam 4 mesece starega BIKCA, za nadaljno rejo Struževo 12 296
Prodam KRAVO simentalko, breja 5 mesecev ali menjam za jalovo. Slavko Mihelič, Podbrezje 196_306
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov Voklo 30 309
Oddam dva mlada PSIČKA. Zadružna 1/a, Kranj _ 314
Prodam OVCO z mladičem. Markovič, Tenetiše 48, tel.:46-327_316
Prodam PRAŠIČA za zakol, 160 kg. Jo-že Likozar, Voklo 45, Šenčur 324
Prodam TELETA za zakol ali nadaljno rejo. Drulovka 41 325
Prodam PRAŠIČA za zakol. Kalan, Su-ha 11, Škofja Loka 328 Prodam dva PRAŠIČA po 180 kg za zakol. Olševek 19, Preddvor 331 Prodam 14 dni starega TELETA simen talca. Šifrer, Žabnica 12 341 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jenko, Praprotna polica 4, Cerklje 345
Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, peto tele, cena po dogovo-ru. Tel: 66-031_350
Prodam rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 360
Prodam BIKCA, težkega 100 kg Tel.: 70-204__367
Prodam mesnatega PRAŠIČA za za kol. Sr. Bitnje 23 371
Prodam JARKICE Golniška 1, Kokrica, Kranj__
OBVEITBIA
prodajni salon v Železnikih je odprt od 8.    19. ure in ob sobotah Qg8. - 14. ure.
£oieg nasvetov arhitekta, predelav in dodelav standardnega pohištva to vaši želji ter brezplačne dostave in montaže na domu, za datum ^gtere se lahko dogovorimo že takoj ob nakupu, vam v januarju 1988 rojimo še dve dodatni ugodnosti in sicer:
VODOVODNE INSTALACIJE na novi hiši ali popravila, vam nudi obrtnik Tel : 28 427_107
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673
_112
Imam novo telefonsko številko za ŽA GANJE drv. Tel : 35 258, Albin Žagar, J Gabr ovška 3/a, Kranj 164
GOSPODINJE. SERVIS IZOLACIJE: Zamrzovalna skrinja toči, rosi, od zunaj ledeni, pokličite, se priporočam 4 letno jamstvo Slavko Debelak, Ptuj, tel : (062) 775 335_203
Operete, posušite in zlikate perilo lah ko tudi v samopostrežni pralnici "SAM",   Kebetova   24,   Kranj, tel:
21 386_329
KOLESARJI POZOR! Izdelujem kole sarske VALJE za trening Tomo Pola nec, Pot za kra jem 18, Kranj Orehek
366
OIImLO
Sprejmem vsa zidarska dela za tekoče leto 1988 Šifra KVALITETA POCENI
__3CM
Prosim Janjo Markun, da PREKLIČE neresnične govorice, ki jih širi po Je zerskem Darinka Markun 310
INSTRUIRAM fiziko in matematiko za srednje šole Matjaž, tel : 21 -623 311 INSTRUIRAM francoski in angleški je zik Tel.: 35 272, od 18 do 19 ure 353
3€
POLIKS ŽIRI
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri DO POLIKS, TOZD KOVINARSTVO ŽIRI, objavljamo prosta dela in naloge'-
MONTAŽA KROGELNIH VENTILOV
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti — monter plinskih naprav, 3
mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO Poliks TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Žiri.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za objavo.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO J LJUBLJANA
Župančičeva ulica 3 - P.p. 644 - Telefon 223—112
1
Svet delovne skupnosti objavlja naslednja prosta dela in nalr> ge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Polj-čah pri Begunjah na Gorenjskem:
1. VODJE SEMINARJA ZA ZVEZE
— visoka strokovna izobrazba za dipl. inženirja elektrotehnike (lahko tudi za dipl. obramboslovca ali vojaško - tehniška akademija kopenske vojske — usmeritev elektronika — telekomunikacije ali za dipl. organizatorja dela — računalniška usmeritev), 5 let delovnih izkušenj.
2. SOBARICE
— dokončana osnovna šola
3. SNAŽILKE
— dokončana osnovna šola
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in pogoje iz Odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/83).
Za vsa objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom pod točko 1 ter 1 mesečnim poskusnim delom pod točkama 2 in 3.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz oglasa ter življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
MARIJE KIKELJ
z Rodin 57
se iskreno zahvaljujemo dr. Marjeti Zupančič in reševalcu Stanetu Potočarju za nesebično pomoč in hiter prevoz v bolnico ter dr. Mulejevi, dr. Resmanu in ostalemu zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnice Jesenice za ves trud in lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih življenja. Iskrena hvala tudi dr. Aleni Bok in ostalim zdravstvenim delavcem ginekološkega oddelka bolnice za vso skrb med njeno dolgotrajno boleznijo. Hvala tudi vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
VSI NJENI
Rodine, 6. januar 1988
V SPOMIN
14. januarja mineva žalostno leto dnit odkar te zaman iščejo najine oči, dol na desni so grobovi tam spiš ti, kadar oko zazre se doli se zasolzi. ker truplo tvoje tam trohni.
A, ti črna mrzla noč, da si mogla priti, bridkost prinesti dan na dan pretežko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
PETER PREZELJ
Kdorkoli postoji ob njegovem preranem grobu, mu prižge svečko, prisrčna mu hvala.
Oče in mama, ki za njim žalujeta
Sv. Andrej, 1988
Ki
V SPOMIN
TILKI KELBL
z Boh. Bele 99
Ne jokajte ob njenem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir ji zaželite.
11. januarja mineva, odkar odšla si draga žena, mama, stara mama, kjer ni trpljenja ne gorja, a v našem domu ostala je praznina. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob.
Žalujoči mož in sin z družino
|^   20% popust pri plačilu v gotovini in Možnost nakupa na obročno odplačevanje
NOVICE IN DOGODKI
V Dorfarjih izsušujejo 135 hektarov kmetijskih zemljišč
Voda bo odtekala po kanalih in ceveh
Dorfarje, 8. januarja — Voda, ta neukroćena trmoglavka, ki že dolgo časa jezi kmete pri obdelovanju zemlje v Dorfarjih in v bližini Sv. Duha, bo, kot kaže, letos le ukročena. Na izsušenih površinah bo mogoče pridelati polovico več kot do zdaj. Naložba bo stala 162 milijonov dinarjev.
S Pasje ravni do Dražgoš
Koliko dela je bilo, preden so gradbeni stroji Alpetourovega kooperanta Bernarda Stanovnika iz Virmaš in njegovih sodelavcev iz mariborskega vodnogospodarskega podjetja prvič zakopali v zemljišča približno stotih kmetov iz Dorfarjev, Žabni-ce, Šutne, Forem, Sv. Duha in Srednjih Bitenj, ve največ povedati Stane Rupnik, pospeševalec za urejanje kmetijskih zemljišč v škofjeloški kmetijski zadrugi. Priprave so trajale poldrugo leto: treba je bilo pridobiti vsa soglasja in načrte, zagotoviti denar in ustanoviti melioracijsko skupnost, v katero se je včlanilo 32 kmetov - dovolj, da je škofjeloška občinska skupščina sprejela odlok o melioracijskem postopku. Začetno nezaupanje do posega v naravo je splahnelo in med kmeti je vse več takih, ki menijo, da bo izsu-
V turizmu še številne neznanke
S turizmom naj bi leta 2000 zaslužili sedem milijard dolarjev. To predvideva dolgoročni načrt turizma do konca stoletja, v katerem pa ni tudi povedano, kaj bomo za to morali storiti. Na petkovi seji zveznega komiteja za turizem so povedali, da je kar tretjina predlaganih ukrepov zavita v meglo, da ukrepi niso natančno določeni in da bo za to treba še veliko dela. Kot so ugotavljali, se turizem lahko razvija le kot gospodarska celota, ne pa kot posebna panoga. Bogomila Mitu- je tudi povedala, da spodbude za turistično gospodarstvo niso take, kot veljajo za izvozne panoge, neznanke pa so tudi metodologija obračunavanja deviznega prihodka, posojilna in davčna politika ter skupna vlaganja.
V. S.
Naložbe v družbenih dejavnostih
Velik »če«, še večji vprašaj
Radovljica, 8. januarja — V
družbenih dejavnostih radovljiške občine načrtujejo letos tri večje naložbe: obnovo knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici, izgradnjo prizidka k srednji šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, v katerem naj bi bilo šest učilnic in tudi možnosti za praktični pouk, letos pa naj bi začeli tudi z gradnjo prizidka k osnovni šoli na Bledu ali vsaj s pripravljalnimi deli.
Pred vsemi naložbami je velik »če«, nad vsemi še večji vprašaj, kajti vse je odvisno od tega, če bo dovolj denarja in če bodo predpisi dovoljevali vlaganja v negospodarstvo. Sicer pa se bodo v občini prizadevali predvsem za to, da že zgrajeni objekti ne bi propadali in da bi prido bili v družbeno last Linhartovo rojstno hišo.
C. Z.
sevanje koristno. O tem skorajda ne gre dvomiti: Stanovnik in njegovi sodelavci bodo melioracijsko območje prepredli s šest kilometri odtočnih kanalov, na dvajsetih hektarjih zemljišča bodo položili drenažne cevi, del zemljišča bodo očistili zarasti, uredili bodo poljske poti ... Predvideno je tudi apnenje, gnojenje, globoko oranje in oranje tistih zemljišč, ki jih bodo spremenili v njive. Na izsušenem območju bo več polja kot do zdaj, več bo koruze za siliranje in krompirja, povečalo se bo število košenj, višji bodo tudi hektarski pridelki. Vrednost pridelane hrane in krme bo za polovico večja od sedanje - to pa pomeni, da bi se naložba v stabilnih kmetijskih (gospodarskih) razmerah izplačala v dveh letih.
Vse skupaj bo stalo 162 milijonov dinarjev. 142 milijonov bo
• Janko Cegnar, kmet iz Dorfarjev in predsednik melioracijske skupnosti: »Kmetje smo v glavnem soglašali, da se zemljišča izsušijo. Na zamočvirjenih travnikih je rasla le slabša trava, metlja-vost je bila stalni problem pri živini in tudi ob lepem vremenu so se kolesa traktorjev vgrezala v travno rušo.«
• Gašper Hribernik, kmet iz Dorfarjev: »Zemlja je ilovnata in voda, ki je pritekla z višje ležečih območij in iz bližnjih naselij, se je trajno ali občasno zadrževala na njivah in travnikih. Ker na tem območju kanalizacija ni urejena, so se med meteorne vode mešale tudi odplake. To je problem samo še povečevalo. Izsuševanje bo koristno, čeprav bodo nekateri odtočni kanali razdelili parcele na več delov. Pri nas smo se že dogovorili s sosedom, da bomo medsebojno zamenjali 30 arov zemljišča.«
J
prispeval odbor za melioracije pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, ostalo pa kmetijska zemljiška skupnost Škofja Loka in kmetje (z delom). Za kako veliko naložbo gre, pove že to, da po vrednosti predstavlja tri četrtine predračuna načrtovane posodobitve škofjeloške mlekarne in eno tretjino vrednosti vseh naložb na kmetijah z območja škofjeloške zadruge.
C. Zaplotnik
Blaznikov večer v Škofji Loki
V spomin na najboljšega poznavalca zgodovine Loškega gospodarstva pripravlja Muzejsko društvo Škofja Loka Blaznikov večer — prvo srečanje strokovnjakov, poznavalcev in ljubiteljev preteklosti domačega kraja, ki bo v četrtek, 14. januarja, 1988, ob 16. uri na Loškem gradu. K udeležbi in besedi je vabljen vsakdo, ki ima ali pa ve za stare zapise, razno gradivo in se zanima za našo zgodovino.
Koncert iz naših krajev
Primskovo, 11. januarja — V
zadružnem domu na Primsko-vem bo v soboto, 16. januarja, ob 19. uri koncert iz naših krajev, ki ga prirejata RTV Ljubljana in Ljubljanska banka. Nastopili bodo ansambel Marela, Henček in njegovi fantje ter humorist Marjan Roblek-Matevž. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Svoboda Primskovo pod vodstvom Nade Kos. Vstopnice bodo po 3.000 dinarjev in so že v prodaji v vseh trgovinah v krajevni skupnosti. (Na Primskovem, na Klancu ter v trgovini Grinto-vec na Planini III.)
Obubožana telefonska govorilnica na loški pošti. — Foto: F. Perdan
Načrti radovljiških trgovskih organizacij
Letos trgovina v Ljub nem?
Radovljica, 8. januarja Krajanom Ljubnega je bilo že večkrat obljubljeno, da bodo dobili novo samopostrežno trgovino. Letos je ponovno v načrtu radovljiške občine. Bo tokrat dogovor obveljal in bo ljubenskemu pajzlu končno le odklen-kalo? Radovljišku stanovanjska skupnost in špecerija Bled - tozd Maloprodaja načrtuje na Ljubnem stanovanjsko poslovno stavbo, v kateri naj bi bilo sedem stanovanj in tudi sodobna samopostrežna trgovina. Špecerija bo poleg tega posodobila še trgovino na Lancovem in začela s pripravljalnimi deli za gradnjo trgovine v Ribnem. Murka bo v Lescah začela graditi blagovnico, v okviru karavanške posovne skupnosti pa se bo dogovorila o programski zasnovi gospodarsko - turističnega centra ob avtomobilski cesti. Živila Kranj - tozd Trgovina Bled bodo pripravila vse potrebno za posodobitev trgovine na Mlinem, v krajevni skupnosti Bled pa so že siti obljub in zahtevajo, naj Živila takoj začnejo s posodabljanjem, sicer pa je treba lokacijo ponuditi drugi trgovski organizaciji. I^tos se bo trgovska ponudbu nekoliko izboljšala tudi v Bohinju. Mercatoriev tozd Savica bo v Bohinjski Bistrici obnovil stav bo stare Zeleznine in jo preuredil v trgovino s tekstilom.
Boljšo živilsko trgovino si želijo tudi na Brezjah, vendar ta za zdaj še ni v načrtu.
C. Z.
Oživele so partizanske steze
Že z nočjo so h kmetu Koširju tik pod Pasjo ravnjo prišli prvi planinci. Tu se vsako leto zbero za nočni pohod na Dražgoše. Do enajstih zvečer, ko bodo odrinili, bo hiša nabito polna, pravijo. Prišli bodo z vseh strani, iz vse Slovenije. In res se hiša trumoma polni. Pozna se, kadar pride cel avtobus pohodnikov skupaj. V dolini, v Logu jih je naložil in do Koširja so napravili že pošten kos poti. Le malo čaja, da se odžejajo, malce oddahnejo. Sami stari znanci so. Na teh strmih poteh so se v desetih letih, kar so organizirani pohodi, sklenila že številna prijateljstva. Posebno Štajercev se razvesele, tako Ljubljančani kot Poljanci, Cerkljani in drugi. Vsako leto jih pride cel avtobus. Veseljaki so, takoj narede »štimungo«.
Še zadnji postanek tik pod Dražgošami, pri lovski koči, kjer so vsi pohodniki dobili žige in značke.
Foto: D. Dolenc
Pohod! Vinko Hafner s Planinskega društva Škofja Loka, ki je organizator pohoda, na stopnicah Koširjeve hiše pohodnikom spregovori nekaj besed za dobrodošlico, o pomenu pohoda. 10. jubilejni pohod je že to v spomin na pohod borcev Cankarjevega bataljona po bojih na Pasji ravni konec decembra 1941, ki so se 27. decembra s Pasje ravni in Valterskega vrha umaknili na selško stran, v Dražgoše, kjer so potem začeli svojo znamenito dražgoško bitko.
Jubilejni pohod in rekordno število pohodnikov. Preko 250! Seveda je k temu pripomoglo tudi vreme, suho, brez snega. Bila so leta, ko so sneg gazili in se pred dvema letoma, ko je žled
j lomil drevje, prebijali čez debla.
Že prva strmina je množico spravila v vrsto
I po eden. Prižgale so se baterije, ponekod celo
! baklje. Hiter tempo so ubrali. Gorski reševalci so bili na čelu, vmes, na repu. Ves čas je bilo
j treba paziti, da bi kdo ne zaostal, kdo kje omagal. Večina poti nas vodi po gozdnih stezah. Le ob samotnih kmetijah na kratko prečkamo travnike in spet nas zajame gozd. Tla so po-mrznjena. Spodtikamo se, največkrat ti zdrsi na gladki veji, kamnu. Naenkrat se zasveti pod nami travnik kot morje v mesečini. Zminec in šefrtski most. Le čez cesto in že smo v bregu proti Breznici. Tako svetlo je ne potrebujemo več baterij. Na brezniških kmetijah nas pričakajo z žganjem, vročim čajem, vrelim mlekom. Kako gode sesti, stegniti noge. Jaz sem pri Načetu, drugi so se posedli pri Mavžarju, pri Da-garinovem Ladu, pri Zalubnikarju. Hitro smo hodili, zato bo dobra ura počitka.
Potem gremo naprej. Zunaj je strupen mraz. Posebno zdaj ga čutimo, ko prihajamo s toplega. Noč svetla, da vidiš loške hribe kot podnevi. Prelepo je. Le mraz me stresa. Pri Sv. Tomažu so kmetje že v hlevih. O, ko bi bila zdajle doma, v postelji, ali pa vsaj tamle pri kravah v hlevu, kjer je toplo... Kako so si morali včasih prezebli partizani zaželeti toplote, kako so jih vabile luči v oknih hiš. Jaz vem, da bom jutri v svoji postelji, oni pa niso vedeli niti tega, kdaj bodo spet lahko hodili po cesti...
Tudi najbolj strm del poti od sv. Tomaža v Lušo je za nami, zdaj le še po ravnem do Še-velj. Pri Ijebnu nas čaka odličen golaž in že hitimo naprej, v hrib nad Bukovščico in proti Za-
brekvam. Tik pod Mohorjem se obrnemo proti Dražgošam. Še globel in še hrib in spet gozd in še malo hriba, in že smo na dražgoški cesti, kjer že tekmujejo skupine tekačev. Iz Dražgoš doni partizanska pesem-, v šoli nas čaka vojaški pasulj. Tu se umirimo. Zdaj smo vsi že stari znanci. Veseli smo, pa tudi nemalo ponosni, da
Vinko Hafner, Planinsko društvo Škofja Loka: »Veseli smo, da je pohod minil po načrtu, brez vsakršnih nezgod. Danes je bil sicer že 10. jubilejni pohod, vendar tako organiziran, s knjižicami, žigi in značkami, šele 9. 258 pohodnikov smo našteli, več kot sto jih je bilo prvič. Le to bi poudaril za drugič, da naj se na tak pohod podajo le ljudje, ki imajo kondicijo, in pa seveda, trezni. Pretežke in prenevarne so te poti za nekoga, ki si korajžo išče v žganju. Sicer pa, konec dober, vse dobro. Le dva pohodnika smo pustili, enega že na Pasji ravni, drugega pri Sv. Tomažu, vsi ostali pa so srečno prišli na cilj. Vse pohodnike in planince vabim, da se našega pohoda udeleže tudi prihodnje leto.«
D. Dolenc
>Veselo« novoletno praznovanje
smo premagali noč in dolgo, dolgo pot, vse tiste strmine in veje in skale... 42 km poti. Težka pot, ki bo ostala v živem spominu. Tudi tako spoznavaš svojo domovino, tudi tako jo ljubiš vse bolj.
Franc Vodnik, Medvode: »Na pohodu s Pasje ravni sem danes že šestič. Čeprav je bila danes hoja veliko lažja, bi si človek želel snega, zimske romantike. Ta trenutek, ko sem utrujen, pravim, da sem zadnjič, toda vem, da bom čez leto dni spet na pohodu. Udeležujem se vseh sedmih zimskih pohodov. Vsak je doživljaj zase, vsak Dreskus tvojih življenjskih moči.«
Tatjana Gorjup, Maribor: »Na pohodu s Pasje ravni sem že četrtič. Sicer ne maram gneče v hribih, toda na teh pohodih je lepo, je nekaj posebnega, kajti tu se srečujemo vedno eni in isti ljudje. Prijetno je videti znane obraze. Danes je bil sicer malo pre-hiter tempo, toda vse-
Skoraj stara milijarda za objestnost
Kranj, 11. januarja — Inventuru letošnjih novoletnih praznikov je presenetila celo zaposlene v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj, ki so po različnih praznovanjih in večjih pri' reditvah sicer navajeni na različna razdejanja. Zaradi vesele objestnosti med novoletnimi prazni' ki pa bo tokrat cestno komunalna skupnost dobila ručun /a skoraj staro milijardo dinurjev.
»Običajno se po praznikih ali večjih prireditvah dogaja, da nus ob cesti, pločnikih in nasploh v mestu čakajo polomljeni prometni znaki, poškodovani koši za odpadke in podobno,« pravita vodja tozda Jože Struž-nik v. d. tehničnega vodje Krnil Prešeren. »Bilanca letošnjih novoletnih praznikov pa je potolkla vse dosedanje tovrstne rekorde, škoda ni majhna.«
Na ožjem in širšem mestnem območju oziroma predvsem v Centru, Vodovodnem stolpu, na Zlatem polju in v Stražišču je bi lo polomljenih oziroma uničenih kar 18 prometnih znakov in kažipotov, približno še enkrat toliko pa jih bo treba ponovno naravnati in pravilno usmeriti Te žava je, da en takšen znak '.tane pri proizvajalcu 46 tisoč dinarjev in običajno je treba nanj čakati najmanj 2 meseca. Kar 4 do 5 milijonov bo veljala tovrstna
testno komunalno
skupnost.
Nič bolje se ni godilo med prazniki kosom za odpadke. Na-
mSt
šteli so jih kar 46, ki so se ju1 med prazniki tako ali drugaĆ*5 lotili. Šest je popolnoma uničenih, 10 pa ra/.sl.reljenih s petardami. Ocenjujejo, da bo dvu milijona dinarjev premalo, da j»h bodo zamenjali z novimi.
Še najbolj uspešni pa so M »veseljuki«, ki so se lotili avtobusnega postajališča na Oreh' ku. Morda bi ga celo porušili, # bi imeli dovolj časa. Tako pa SO naredili »le« za poldrugi milijo" škode.
Precej klavrna bilanca leto^' njega novoletnega praznovanj* torej. Se dobro, da smo tak" »bogati«, da bomo za tiste, ki »° se na ta način veselili, zdaj v*l prispevali Iz žepa skoraj star« milijardo dinarjev. To pa bi bil° lahko tudi 10 tisoč litrov alpsk« ga mleka ali pa 10 ton kruha.
A. Žalftf
Se dobro, da je veseljakom, ki so se lotili avtobusnega |M»stJ,J* lišča na Orehku, zmanjkalo časa ...