ST--L* « PESMARICA cerkevna, ali SVETE PESMIC, ki jih pojo ilirski Slovenci na .Štajer¬ skim , Krajnskim, Koroškim , Gori¬ škim in Benatskim in HeVtcre molitvice, litanije in »vet kriiiivm i«ot, zbrat in na svet izdal M ATI A MAJER, kaplan pri stolui cerkvi v Celovcu. V CELOVCU 1846. laCitnil in založil Janez Leon. CiOOHim Predgovor. ja. ukajje nekoliko od mene zbra¬ nih naj starejših, naj navad nejših in naj lepših pesem , hi jih ilirski Slo¬ venci iz glave znajo in pri službi bož- jej pojo. Vidi se tem pesmam tako rekoč na čelu, da niso od učenih ljudi složene, temuc le izmed naroda zbrane. One niso zavite, zapletene, metafizič¬ ne in meglene, temuc 1 e h k o - razum¬ ljive, vsakemu Slovencu kakor do¬ mače; ako kdo pesmico dvakrat slisi, jo že blizo zna; so nježne, kakor lepo dišeče rožice, ki same od sebe na ledinici izrastejo; so kratke, naj lepši in naj starejši imajo samo po dve, tri, največ po ceteri redke v jednej versti (Strofe); so živahne, jeder- ne in pobožne, kakor naši Slovenci; \v v teh pesmah vse živi, vse se gible, vse govori in odgovarja, da se člo¬ veku zdi, kakor bi vse v resnici vidil in slišal, kar pesem pove. Blizo vsaka versla bi se vpodobiti (namalati) dala, ako ravno je le kratka. (Prispodobi pesem 4. 7. 21. 22. 23. 24. 31. 32. 59. 69. 72.) Jedna izmed njih poč¬ ne se kakor naše narodne posvetne: „Stoji . . . “ druge počnejo: „Vsi ljudi sem pridite . . . “ Besede, cela redke in verste se rade ponavlajo in sprevzamejo; na koncu je pogosto prošnja: „Vzemi nas . . . pelji nas v sveti raj,“ — ali pa prav po cer- kevno: „Cest Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu.“ Tudi se kedaj reče: „Roža Marija, — nebeška družina (militia coelestis exercitus).“ S nem¬ škim laketam se pa te pesme ne smejo meriti, imajo namreč karbodi poseb¬ nega. Naj lepši in naj starejši so brez soglasja (Reim), imajo ga samo tedaj, kedar se, kakor bi rekel, samo od sebe naleti; v tem so gerškim in la- tinskim podobne; trochaei in daktili se zmesoma slede, kedaj se nameri, da so v jednej redki 4 trochaei v sle- decej 4 daktili in tedaj je jedna red od druge veliko dalji; od začetka red¬ ke je kedaj jedna slovka (Silbe) pre¬ več, v času še po dve; nektere nimajo skoro nobednega pravega merila (me¬ trum), pa, kedar jo zapojo, vendar lepo gladko teče. Te pesni so stare po sto, po dve, tri sto let in še sta¬ rejši. Kakor od posvetnih narodnih tako tudi od cerkevnih velja: Starejši je pesem lepši je. Na to se moreš zanesti! Ako bi ne bila posebno lepa, bi jo Slovenci v tolikih letih že davno bili opustili. Te pesme so polne po¬ božnosti in pesniške lepote, so živi spomenici, ki nam jasno kažejo in pričajo pobožno serce in bistro pamet naših Slovencov. Dobro bi bilo, da bi se skerbno zbirale, da se ne poza¬ bijo , ne zgubd in ne pokvarijo. Nore pesme se skladajo po kopah .—• vse tudi ni lepo, kar je noro, to se ve — VI lepe stare se pa opuščajo in s časoma pozabijo — tudi jih nekteri radi po¬ pravljajo, prenaredjajo in kerpajo, da niso vee poprejsnim podobne.* Ako *) Kilor ima od Boga razsvetleno glavo, da zna skladati lepe svete pesme — he dobro! naj slaga novih iz svoje glave, — lepe stare, narodu že od nekadaj znane, mile in drage naj pa pri miru pusti, naj jih ne terga , da Id iz teh razvalin novih naredjal. To napcno terga nje in kerparenje starih pesem imenujejo ,,pesem poboljšati.“ Kako se pa poboljsuje se pove na ravnost v bukvicah imenovanih: „Osem inu shestdeset sveteh pesem, ... V Lublani 1800.“ Tam stoji v predgo¬ voru na strani 6. ,,S teh inu drugeh urfhohov so lete Pesmi; skupfbrane, po- bulshane, inu med ludy dane: pobul- sbane so: dokler verfta, vifha, ref- dejlki, besede, ja! zel saftopnoft je bla per nekatireh, toku sprebernena, de nekatire so fhe nifo vezh pofnalle, toku so ble ti pervezh flofheni pesmi napo- dobne. Ti fmejshnavi (sic!) se je fhe tudi fa perhodnu previdelu skus VII bi bile enkrat pozablene, zgublene in pokvarjene, bi jih jiskali in bi jih ni¬ kjer vec ne najsli. Skoda bi bilo za nje! V teh lepih starih pesnih bi se slovenski pesniki, ki svete pcsme skla¬ dati žele, lehko ogledali in iz njih se naučili, kako morajo pesme složene biti, da našemu narodu dopadejo. tu ... “ — Ako se kaka pesem tako napcno ,,poboljša/ 4 da ni vec poprej- šnej podobna, jo ljudstvo ne pozna in jo v zerkvi tudi vec zapeti ne zna in ne more. Taka se je zgodila s pesmijo : Poslan je angel Gabriel, na strani 29. Na Koroškim jo pojd po starim, na .Štajerskim, Krajnskim in Goriškim so jo pa poboljšali -— povsod drugaei, to se ve, quot capita tot sensus — vsaka pticica po svojem žvergolf; ako so ljudi sedaj iz teh dežel kje na kakim božjem potu v cerkvi sjidejo in bi jo radi vku- pej zapeli, že ne morejo vec, ker jo vsaki drugaei zavito zna. Cerkevne molitve in pesni naj bi se lehkomisel- no ne poboljševale, prenaredjale in pre- kvantale, se lehko naredi' jdmejshnava.^ VIII Tudi vsaki pravi Slavja n želi, da bi se take stvari zncuvale in ohranile; se slovenskim pevcem in pevkinjam bi bilo prav po hvale, ako bi naj navad- nejši in naj lepši cerkevne pesme, že lepo izbrane na prodaj bile. To pre- mišlovaje sim te pesni zbirali počel. Zbiral sim jih pa po Štajerskim, Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim.* Zapisival sim jih na ten- Vsakej pesmi sim pristavil, kje sim jo iiajšel. Ti kraji so na Štajerskim: SIo- ven-Bistrica (Windischfeistritz), Frejn- heim (Frauheim), Gomilsko, Hojnik (Hoheneck), Medvedovo selo blizo Pod- četerteka (St. Peter im Barenthal bei Wiudisch-Landsberg), Petrovče (Ple- trovitsch), Podsreda (Horberg"), Slo- ven - Gradec, Sovčava, (Sulzbach). IVa Krajnskim: Brezniea, Bohinj, Cer- hle , Logatec, Loka (Bischoflak), Rib¬ nica, Sv. Jošt, Vehinska dolina. Na Koroškim: Zabnice (Saifnitz), v zilskej dolini(Gailthal) Blatcani (Vorderberg), Goričani (Gbrtschach),^ Ločani (jLat- schach), iŠent-Juri, Sent Lenart; v IX ko, kakor ljudi izgovarjejo. Ako bi te bukvici bile samo za učene ljudi, za jezikoslovce složene, bi bil vsako besedo nepremenjeno natisniti dal, bi bil pesem: Tantum ergo, litanije in sv. križoven pot naravno izpustil, pa mesto tega nektere pobožne nar. bal- lade dodal in še karbodi v bukvicah drugači osnoval. Pa ta pesmarica je rožiškej dolini Kapla, Pogorjani (Maria Elend), Radišce (Radsberg), Rožek, Svetcani. Na Goriškim: Berde (Eggen), Beljana, Bele (Flitsch), Devin (D ui n o), Kostanjevica, Konjsko, (Kumsko, ital. Jjuiska), Nemški ruti (Deutsehreuth), Kovorido (Karfreit), Lokavec, Temeuo (Tolmein). Na Bcnatskim (im Vene- tianischen), kjer 32,000 Slaveneov živi, ki se pod Videmskega (Udine) vladika ali škofa slišijo: Seut - Peter, (ital. S. Pietro degli Slavi, lat. in re- gione Slavorum), Loževar (ital. Luse- vera). Nektere se pojo po vsej Slove- nii, tukej samo stoji, kje sim jih jaz peti slišal. X posebno za slovenske pevce in pev- kinje namenjena, zato sim moral za dvoje skerbeti; pervič: da bi pesem ne prenaredjal, da bi, kolikor je mo¬ goče, ostale kakorsne so same na sebi 5 drugič sim moral gledali: da bi bile lehko - razumljive in kakor domače vsim Slovencem, zato nisim smel, se deržati marnja (podnarečja) jed n e vesi.* Tudi sim v te bukvici vzel 'J Nekolikokrat sim postavil besedo: slana, mesto: hvala in jedeukrat: hrana, ki/), zaklad mesto: špika, peld, sac. Dru¬ gega nisim v besedah spremenil, zato se v teh pes mah znajde še kjerbodi kaka ponein ena beseda, kakor: car- tan, cirali, vikati, . . . kakor namreč ljudi pojo. — Več sim moral poravnali v pojedinih pismenih. V nekterih slo¬ venskih Stranah izgovarjejo: h me¬ sto g; n mesto m; u mesto l- j me¬ sto Ij; n p. hora, tan, dana, zemja ... še hujši je s samoglasnikami — tu sim moral tako napraviti, da me vsi zasto- pijo: gora, tam, dala, zemlja. Tako, XI jedno ilirsko. Dve v (Jehah obče na¬ vadni sim po našim poslovenil, že zato, da bi se vidilo, kako so si ilir¬ sko- in češko - slovenske pesme močno podobne v smislu in v besedah. Jedna je istrianska. Iz Istrie sim iz pervega mislil, da bi jih več zbral in je slo¬ venskim dodal, pa istriansko podna- rečje je podobnejsi serbskomu in je od slovenskega za sedaj preveč različ¬ no za naše proste Slovence. Dobro bi bilo, da bi se kak iskren tamošnji domorodec posla prijel in po Jstrii pesme zbral, ktere narod iz glave zna, take namreč so kakor suho zlato. se nekje govori: Anhelci sa perlatjeli , lapu sa 'Zapjeli: ali; Djete se je nan rodiuo ... v teh bukvicah pa stoji obče razumljivo: Angelci so perleCeli, lepo so zapeli . . . Bete se je nam ro¬ dilo, Tako so ostale pesme nepremen- jene v smislu, v v er st ih, razdel¬ kih, besedah in v napevih, samo da so glede na pojedine pismena poravnane. XII Tam in pa po Krasu je se mnogo le¬ pega narodnega blaga zakopano, samo čaka, da bi kdo zaklad vzdignil. — Jeden v Kalobji na Štajerskim najden spis od leta 1051 sim od (p. n.) g. Slomšeka na posodbo dobil, sim pregledavši ga tudi dve med narodam znane pesme najšel. Zvunaj tega ob¬ seže tisti spis še vec svetih p&sem, ktere je pisar tistega spisa sam složil, kakor se meni zdi. — Nektere so zlo dolge, versta ima po 10 po 12 redek. Tudi se najde v njem za vsako nedelo celega leta jedna cerkevna molitvica poslovenjena, pa naj potrebnejši resni¬ ce sv. keršanske vere v lepej sloven¬ ščini, in jedna kratka narodna ballada od svete Uršule. — Dva napeva k če¬ škim dvem pesmam mi je prijazno pri- skerbel neki Cehoslavjan. Vsim, ki so mi v tem poslu pri- jatelsko pomagali, se spodobno za¬ hvalim. Jedni bodo morebiti želeli vec pesem, dragi k vsakej pesmi napev, XI JI tielji več molitvic. — Vse to bi tudi meni všeč bilo, — pa jaz podam tu¬ kaj kar imam, bodi veliko ali kaj ma¬ lega ; te bukvici so le začetek sloven¬ ske pesmarice, početi je težko, bodi kar hoče, pomnožiti že ložeji; jaz kodem še za naprej take stvari zbiral. Naj potrebnejši bi bili napevi za or¬ ganiste, pevcem in pevkinjam ni taka sila po njih , oni napeve že iz glave znajo. Jaz po nesreči muzike ne znam, sim samo nekoliko napevov, ko smo peli, v glavi obderžal in g. Bauer, učitelj muzike v Celovcu mi jih je zapisal. Ako bodo te bukvici dopadle in se razprodale, se bode drugikrat vse to pomnožilo, ako ne, — je pa krez tega že vsega preveč. Ne nekaj moram progovoriti od slo¬ venske muzike in od slovenskega petja, kakor se meni, ki muzike ne znam, zdi. Redar imajo pri Žili, kjer je še bolj po starim, godce, večidel dva godeta, jeden bunka (spiell Bass), je- ( h‘n ali dva piskata na klarinetu in S XIV jeden citra (spielt Zitter, Hackbret). Citre že opuščajo! .Skoda! Kar petje zadene, Slovenec rad in to iz serca poje; se spevoje veseli ali žaluje, ka¬ kor besede v pesmi kažejo; zato je slovensko petje nekako vse prijet¬ nejši in milejši, kakor ako bi kdo sekirice (note) samo ex officio prepel — is serca pride, k sercu gre. Ako bi naše pelje s bojami hotel prispo- dobili, bi rekel, da se blisk e ta. Kakor v pesnih tako tudi v napevih je vse živo in vse gemezi ■— glas ne¬ kako trepeče, kakor listje na trepe- tiki, kedar vetrič pihla. Glasi nekako jeden v drugega splavajo, zalo se radi vpotreblujejo Triller in tako imenovani Dreierl; listi Vorsch 1 a g pa blizo povsod, kjer je le mogoče. Pojo se pa, malo da ne, vse pesme po času nektere gredo lagano (an- dante), druge lagahno (andantino), ali umereno (moderalo), izrazno (adagio), nektere živahno (allegrello). Veci del pojo pri nas vsi na jeden glas, pri XV Žili na Koroškim tudi privdarjejo (se- cundiren), v rožiskej in junskej dolini zvunaj tega ženske tudi crez pojo (al to), in to tako rade, da kedaj prav raz nap^v pridejo, ker se skoro vsi na¬ stavijo privdarjal in cnez pet. Te drob¬ ne posebnosti pa v priloženih nape¬ vih niso vse zapisane, ne more to biti r bukvicah, ktere so za proste ljudi. V zilskej dolini se poje na ves glas, kar iz gerla gre, na Goriškim ravno tako, med Gorico in Terstam poslednjo slovito vsake redke dolgo, dolgo povlečejo, v tem drugi že sle¬ dečo red vzdignejo, tako, da se ob jednim dvojni glas po cerkvi razlega. To je tam nekaj posebnega, kar ni- sim sicer nikjer slišal. V Celovcu leta 1846. XVI Ljubi Slovenci in Slovenke ! B og je dal našemu narodu meh¬ ko serce pa bistro pamet; zato Slo¬ venci že od nckadaj radi pojo in mno¬ go prav lepih pesem imajo. Jaz sim neklere cerkevne po slovenskih deže¬ lah zbral in Vam jih tu prijatelsko podam, sprijemite jih prijatelsko tudi Vi in pojte jih radi pri službi bož- jej. V cerkvi namreč bi se imelo kri- slijanu vsolej od veselja serce vnemati. Cerkev je kakor predgradje samih svetlih nebes, kakor veža samega sve¬ tega raja. V nebesih Bog prebiva in se svojim izvolenim od obličja do ob¬ ličja videti in vživlati da, v cerkvi tudi vsmileni Jezus stanuje, samo da ga ne vidimo in ne vživlamo od obličja do obličja, temno le v podobi svetega rešnjega telesa. V svetim raju isvo- leni veselje vživlajo, ki ga mi še razu- XVII meti ne moremo, „tam reselo glorijo angelci pojo in Boga hvalijo, vesela pesem angelska je nebeška muzika; 44 v cerkvi pa kristijani mnogo dobrot zadobimo; Oce nebeški naše prošnje posluša, naše otožne serca tolaži in nam milosti deli; zato veselo v cerkvi sprepdvlajmo posebno pri službi božjej. Ze v starim zakonu so Izraelci pri službi boŽjej in tudi sicer Bogu hvalo peli; to so storili, ko jih je Bog iz težke Egiptovske sužnosti bil rešil in jih cudnovito po suhim skoz rudece morje pripelal; vso ljudstvo je veselo zahvalnico zagnalo. Kralj David je mnogo svetih pesem složil in pel; v svetim pismu je 150 takih pesem, psalmov, ki so se pri službi božjej pele. — Ko je angel Gabriel ljubej roži devici Mariji oznanil, da bode sinu božjega rodila, je razveselivši se, veselo pesem, Magnificat, vsdignila: „Moja duša povišuje Gospod - Boga!“ Ko se je vsmileni Jezus v bornim hlcvcu zvunaj Betlehema rodil, so še XVIII nebeški angelci Boga spevaje slavili: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobrega serca ! ;t Ko je naš izvelicar pred svojem bridkim terplenjem poslednjo večerjo ovečerjal s svojemi apostelni, so vkupej zahvalno pesem zapeli. — Pri službi božjej so se že od nekedaj v cerkvi svete pesni razlegale. Že sveti apostel Pavel opo¬ minja : „Bodite polni svetega Duha in govorite med seboj v pobožnim petji, v pesmah in napevih sprepevlajte Bogu iz svojih serc.“ Sveti moži, cerkevni učitelji in celi cerkevni zbori so sker- beli za lepo petje cerkevno. Cerkevna pesem na praznik svetega rešnjega te¬ lesa (Sacris solemniis) opominja: Pri svetih obhajilih veselje naj vlada, iz serca naj petje se milo razlega! —• Kadi pojte — skoz nič se človeško serce tako ne omehči, ne oplemeni in ne požlahlni, kakor skoz milo petje, posebno skoz pelje cerkevno. Zato so blagomisleči dušni pastirji in bogabo- XIX ječi duhovniki vedno skerbeli za veselo petje v cerkvi. Pojte v cerkvi vsi pricejoči, mož- tva in ženstva ; služba božja je za vse; vsi smo dolžni Boga slaviti in moliti; on je dober oče nas vsih; saj tudi molitve in pesni v mesnih bukvah, ki jih duhovnik molijo, niso samo za jednega, temuč za vse pricejoce; ravno taka je tudi s pesmami slovenskimi, odperto se reče: „Vsi ljudi sem pri¬ dite . , . Vsi ljudi sprepevlajmo . . . Vsi se razveselimo . . . Vsi veselo sdaj zapojmo . . . “ To ni dovolj, ako pri orglah samo meh piše, pišcale berluz- gajo in le kak orglovec sam kaj kikira. Jaz nikogar nočem s tem razžaliti, Bog obvari! pa reci vendar moram kaj je lepo, kaj ni; kaj je prav, kaj ni prav. Serce vsih pricejocih mora Boga slaviti, možki in ženske morajo mu slavo sprepevlati, to so orgelce, Vi se do samih nebes slišijo. Saj je blizo vsaki Slovenec po gerlu pevec, rs aka Slovenka pevkinja. Pa kako XX veselo v cerkvi prihaja, ako vsi pojo, še moli človek potle mnogo bogoljub- nejši! Naj lepši za voljo cerkevnega pelja je, kar jaz vem, pri Slovencih, kteri se pod Gorico slišijo; vsolej me veselje obhaja , kedar se na liste kraje spomenim, ki tako lepo povsod cela cerkev poje; na Koroškim tudi vsi vku- pej pojo v Zabnicah, v Blatcah pri Žili in vRožeci — pa samo o sabolah zvečer pri roženkrancu; — v Medve¬ dovim selu in v Gomilskej na »Štajer¬ skim sim slišal vse vkupej peli tudi ob nedelah pri popoldanskej službi božjej. —• Se nekaj moram opomeniti, kako rad naš narod poje. Neki večer po letu 1843 dosežem še le ob deve¬ tih v noči sv. Višarje. Cerkev ni nikoli zaperta in vsaki, ki to tej pride, slopi naj prej v cerkev, bodi romar ali ne. To sim storil tudi jaz. Pred allarjem viseče tri svetilnice so lepo svetlo go¬ rele pa na oltarji dve — ljudi je bilo le nekaj malega. Kumej malo pokle- cim, cuj! glasno pelje se na enkrat XXI vzdigne, —• jaz se začudim , vzdignili so namreč — večernice (Vespern) prav po cerkevno; — jaz poslušam in se še bolj zavzamem, — peli so: ,;Gospod je rekel Gospodu mojemu: vsedi se na desnico mojo . Večer¬ nice, cerkevni napev pa po slovensko! — To bi pa še rad zvedil, mislim sam pri sebi’, od kod so ti ljudi. Kaj takega še nisim nikoli poprej slišal med Slovenci. Mislil sim zato, lehko, da so to ljudi iz Senjske ali Kercke diecese (Zeng, Cherso) v Dalmacii, tam namreč imajo že od nekadaj mes¬ ne bukvi in rimski ritual po slovensko natisnjene. Sv. Oce, rimski papežIn- nocenc IV. je že leta 1248 tistim Slav- janam to dovolil in Urban VIII. leta 1630 te svete bukvi prav v Rimu po slovensko spet natisniti ukazal in se sedaj imajo sveto meso in vse ! druge svete obrede (Ceremonien) po sloven¬ ska. Vtem, ko tako premišlujem, so večernice na kori dopeli in to vse brez luči — vse iz glave. Idem jih prašat XXII od kod da so. Bilo je nekoliko ženskih in sim jih pital, kako je, da rse to na pamet znajo? „Mi smo Krajnice, so djale, iz K*r*na, pa v nedelah po poldne se sjidemo, pa zapojemo, ker imamo veselje s petjem; tako to sedaj že na pamet znamo.“ — Tako naš na¬ rod rad poje. Kjer je že do sedaj lepa navada, da cela sosedšcina vkupej poje, tam se je vedno še za naprej deržite. Kjer pa te navade do sehmal ni, lehko se počne. Vzemite to pesmarico v pest in pojišcite si iz nje jedno pesem, ki jo že znate, in skusite jo dve, tri nedeli po poldan zapeti, mesto da bi sicer kaj praznega onegali — lepo veselje hote imeli sami, ga drugim delali in s tem Boga slavili — toliko je kakor da bi molili, da rečem, še imenitnejši, ker so misli pri petji navadno bolj zbrane, kakor pri molitvi, in serce je od ljubezni božje bolj užgano. Ne verjamem, da je v celej Slovenii le XXIII jedrna jedina sosedšcina, r kterej bi ne znali saj nektere iz teh pesem, ki jih tu podam. Pojte gladko, rahlo (piano) in pohlevno. Prevzetnež in prevzet¬ nica nikoli ne pojeta tako lepo, kakor sama ošabno mislita. Prijetno je pa petje iz ponižnega serca. Pametno jedna slovenska kresna pesem pravi: ,,Je pela ponižna deklica, pa se jedo devete dežele slišala. 44 Jaz pa rečem: Sliši se do samih nebes. Poslušajte spevaje tudi na druge, da se glas s vsemi lepo složi; ne cvili, kakor nihcer; ne deri se, kakor sova. Le samo jedan glas mora se čuti po cerkvi, kakor bi iz jednega gerla cela sosedšcina pela. Kdor se izmed vsih sliši, že kazi, ako bi ravno imel gerlo , kakor pticica a gojzdu. Izberite si kratke, stare, le li¬ ke in vsim znane pesni, da morejo vsi lepo privdariti; naj lepši gre tista, ki jo vsi znajo. XXIV Vsaki praznik ima svoje pesme, to ne posabite. Ako bi o velikonoci alelujo ne vzdignili, bi se ljudem zdelo, da velikanoč ni. Ne rganjajte celo drago leto zmiraj jedno. Na opak je, ako slovenski pevci na Slovenskim govore: „Mi ves cajt nemški omp šin- gamo — in: Wir werfen uns darnie- der; to je naj bolj mahtik.“ Prija tel šingar! meni verjami, to ni mahtik. kakor se tebi zdi, to je na opak. Naj se na Slovenskim slovenske pesme razlegajo, saj jih imamo in to prav lepih. Le kar človek dobro zastopi, more zvesto zapeti. Slovencu se slo¬ venska pesem naj bolj prileže. Visoki cesarski svet za nauke (hohe k. k. Studienhofkommission) je 8. Krezna (Martia) 1. 1845 s 1564. ukazani za del šolarjev zaukazal: . . . dass . . . mit den Gebelhern und Liedern nach dan verschiedenen Kirchenzeilen ye- irechsell werdc , to je: da se že šolarji morajo razne molitve in pesme učili, XXV m jih moliti in peli, kakor eerkevno leto leče. Orgle naj rahlo (piano) pojo, rahlejši je, lepši je! sicer vso petje podero, še pevec sam sebe ne sliši. V stolnih cerkvah (Kathedralkirchen) po staro-cerkevnim (im Chore) orgle samo med verstami pojo med petjem pa molco. Resnica je, vsolej pojo Slo¬ venci tam lepši, kjer orgel ni, in ob¬ stali moram, da je /.a me vsolej bila sterdica in da se je meni vsolej dobro '/-delo, kedar se je pri orglah kaj spa¬ čilo ; to da organist mojih misel ni smel vedeti. So pa tudi nekteri or- glovci, da se Bogu vsmili! Od pravih, rodoljubnih organistov to ne rečem, jaz lake spoštujem in jih v velikej cesti imam, posebno ako so tudi uči¬ telji , kteri imajo veselje s slovenščino in ako svoj mili materinski jesik lju¬ bijo , in na Slovenskim slovenske pes¬ ni orglajo. Hvala, komur hvala gre! Pa gerdo je, ako cJovek Slovenec živi na c d Slovencami in od Sl oven* 3 XXVI c or in vendar za slovenske stvari malo mara; gerdo je ako kak orglovec vse zna — preambulacie, variacie, opere, Zampa, Fra Diavolo, vse žlahte vla- ških (italianskih) in nemških pesem — samo tega ne, kar bi znati imel, namreč: na vsaki praznik jedno slo¬ vensko pesem, da bi jo cela sosed- ščina k orglam zapela. Ali ni to ža¬ lostno, kedar se celo drago leto ne sliši drugega kakor nemški omp in pesem: Wir vverfen uns darnieder? Slovenci pa toliko lepih slovenskih pe¬ sem imeti, ki bi jih radi zapeli ali peti slišali! Nekdo še ni vedel, da je pesem: Wir vverfen uns darnieder, že davno poslovenjena in je začel jo sam „pre- stavlati u takole: Mi se mečlemo ta po tleli. Ali ni to da bi vlekel s takemi ljudmi? Pravopisa sim se v teh bukviGah deržal občega, zato ker je med Slavja- nimi, ki s latinskimi pismeni pišemo, naj bolj razprostranjen. Naj rajši bi bil jaz pac vsim vstregel, tem, ja j nisim spoznala nobena možu.) C * i bodeš spočela od sveta Duha n bodeš rodila Sinu božja.) :vi (Marija se rklonila pohlevna serca Tako govorila, snidi se volja božja.) (Angel to zaslisi v nebesa zleti Veselo zapoje, Marijo cesti.) (Slava Oču, Sinu in svetemu Duhu, Marija bo rodila nam božja Sinu.) Zvunaj teh dveh pesem se pojo v adventu tudi "še drn^re pesme od device Marije, kakor 48. 49. 50, 51. 52. 53. 54, 55, in tako dalej. Kolcdniška pesem 3 . Koroška iz Žabnic, se poje na sveti večer pred božičem, pred novim letam in pred sv. tremi kralji od hiše do hiše grede, po celej vesi. (Napev 3.) K temu letu novemu K temu rojstvu božjemu; K temu letu novemu K temu rojstvu božjemu ; (Marija je rodila Jezusa!) (Marija spleta brancel zlat,) To ni nobeden brancel zlat, To je le Marija s Jezusam. (Marija je rodila Jezusa !) (Marija terga rožmarin,) To ni nobeden rožmarin, - To je le Jezus Marijin sin. (Marija je rodila Jezusa!) (Marija terga lep marjon,) To ni nobeden lep marjon, To je le Marijin zlati tron. (Marija je rodila Jezusa!) (Marija terga lilijo,) To ni nobena lilija, To je le nebeška zarij«. (Marija je rodila Jezusa!) (Marija terga nagelne,) To niso nobeni nagelni, To so le nebeški angeli. (Marija je rodila Jezusa!) 35 Božične pesnic. 4 . Znana povsod med Slovenci. (Napev 3.) Je eno dete rojeno, aj rojeno, (Notri u mestu Betlehem.) V enej priprostej štalici, aj štalici, (V enih oslovih jaslicah.) Spoznal ga je oslic, volek; oslic, volek, (Da je to ddte pravi Bog.) Bi je stvaril zemljo, nebo; zemljo,nebo, (Človeku dal dušo, telo.) Pastirci na polji pasejo, aj pasejo, (Angelsko petje poslušajo.) Tu so prišli kralji trije, kralji trije, (Gašpar, Mclhar in Boltaaar.) ‘Mi In so dari mu prinesli, aj prinesli, (Miro, kadilo, cisto zlato.) Pa darujejo Jezusu, aj Jezusu, (Aj le kralji nebeškemu.) Za rojstvo mi zahvalimo, zahvalimo, (Rožo devico Marijo.) Ker je rodila Jezusa, aj Jezusa, (Zveličarja vsega sveta.) V temu času božičnemu, božičnemu, (Aj bodi dete hvaleno.) Na Koroškim tudi radi zaorglajo ali zago¬ dejo o božiču napev 40. I m 5 . Iz Menie na Goriškim. Ta sveti dan veseli dan Vsem ljudem od Boga dan. Pri jaslicah, pri Jezusu Veslimo, hvalimo veseli dan. Vsi hitro lesem pridite, Boga s angelci hvalimo. — K njemu so pastirci šli, Po njih stopinjah jih bomo došli. — Zemlja, nebo, vse se veseli, Da večni Bog se nam rodi. — Perldonite se k jaslicam, Angelci kleco pred Jezusam. — Jezus le v štalici leži, Vendar je vreden vse cesti. -— Nobeden ne žaluj ta dan, Jezus je nam na svet poslan. •— Kedar ho živlenja kraj , Nas bode vzel v sveti raj. — 4 38 6 . Iz Merne na Goriškim. Veliko veselje oznanujem Vsem vernem na svetu ljudem. 0 človek moj, nikar ne sloj, Vstani gore, teci dole, Bog v jaslicah lezi. Jezus je na svet poslan, Vsem ljudem za odrešenika dan. — Ne bodi grešnik tako len, Teci k Mariji v Betlehem. — Glej ga v štalici ležečega Poleg oslica in voleka. —• Marija in Jožef zibleta, Mlademu detecu strežeta. —* Tam angelci lepo pojejo, Rojstvo Jezusa hvalijo. — Čest in hvala bodi Bogu dana, Očetu, Sinu, svetemu Duhu. — 3i> 7 . Iz Cerkel blizo sv. Jošta na Krajnskim. (Napev 4.) Jeno petje sim slišal pod neham nicoj, (Kaj mora to biti preljubi brat moj?) Angelci pojejo nad štalco lepo: (Mir ljudem na zemlji, in slava Bogu.) Mesija je rojen tam v štalci nicoj, (V jasli položen , vsak človek sdaj poj.) Marija, svet Jožef tam zraven kleči, (Vsmilenega Jezusa v rokah derži.) Poljubi ga v lice veselga serca, (Povzdigne rocice, zahvali Boga.) Oj vsmileni Jezus te prosimo lepo, (Požegnrj nas s majhino rokco svojo.) 40 N. Iz Hožeka na Koroškim. (\ T apev 5.) Stoji hiša Davidova Zraven mesta Betlehemskega, Je rodila izvelicarja Devica brez vsejja madeža. Marija, Jožef in detece, Oj vi zapuščene sirotice, Da se ne vsrnili nihcer crez vas, I)a bi v tem mrazi herpergal vas. Detece leži v jaslicah, Povito v bornih plenicicah, Veter je merzel, piše ojstro, Kdo bo zagrel deleče mlado? Pastirci tecite raz polje, Seboj pernesite pišcalice, Zapišcite lepo deteci, Da bode zaspalo na slamici. 41 Sram vas bodi Betlehemski ljudi, Da ste tako nevsmileni! Da ne spoznate svojga Boga, Da naste ležati na mrazi ga! 9 . Iz Medvedovega sela y blizo Podcelerteka iu iz Gomilške na Štajerskim. (Napev 6.) Jezusa poziblimo, Pa serce mu darujmo; Nam se je veseliti, Dete lepo cestiti. Oj ddte mlado, oj dete sveto! Njemu se perklonimo, S ljubeznjo gačestimo, Saj je nam vsim k veselju Leto de'te rojeno. Oj dete mlado, oj dete sveto! Njega svete rokice, Serce in nožiče Ceslito jih ku.surajmo, Za Boga ga spoznajmo. Oj dete mlado, oj dele srelo! INja perstici preslabi So zemljo nebo dali, Vse gore in planine, Vse globoke doline. Oj dete mlado, oj dete sveto! On hrani vse na sveti, Da ticicam živeti, Materne persi vživa, Božjo mogočnost skriva. Oj dete mlado, oj dete sveto! V štalici je Jezus rojen, V merzle jasli položen, Dal je nam spoznati, Prevzetnosti se bati. Oj dete mlado, oj dete sveto! K Mariji perbežimo, K Jožefu pertecimo, Da bi za nas prosila, Dušam nebesa dobila. Oj dele mlado, oj dele »vete! 43 lO. koroška i/. rožiske in iz zilske doline. Kaj novega, kaj čudnega Se nicoj je zgodilo, Čudne reci, čudne reci, Došlo je nam zveličanje. Oj le pojdte, le tecite, i Pojdte hitro v Betlehem. Tam gledajte, hvalo dajte, Našemu zveličarju. Ta devica je dro cista, Je brez vsega madeža, Je rodila, je povila, Jeno dete cartano. Oj le pojdte, le tecite, Cestite detece mlado, Je Sin božji, je Sin božji Oj pravi zveličar nas. Temu detci, temu detci Se sliši hvala ino cest, Je Mesija, je Mesija, Pravi človek ino Bog. Pastircem angel je oznanil Preveliko veselje, Pastirci hitro potešite V Betlehem v šlalico. Le poglejte svetlo zvezdo, Kako sveti se lepo! Oj le pojdte, le tecite, Pojdte hitro v Betlehem. Veliko čudo vidimo, Naš zveličar tam leži Ves zapuščen tam na merzlem, Ga nihcer ni pod streho vzel. 45 11 . i i Beljane v goriških Berdih. Srečna štalica Betlehemska! Družba nebeška v tebi stoji! (Da si lih razderta, Od povsod odperta, Se Jezus v njej rodit ne boji.) Srečna ura, srečna noč! V štalici svojo moc razkazala, (Jezusa sprimeš, Ves svet objameš, S vboštvam si ga sprejemala.) Zvezda hitro je spoznala, Da je ta štalica nebeški dvor. (Hitro je obstala, Na dete je sjala, Dokler ni prišel ta svetli zor.) Merzla burja je storila, Ko je prebivalo v štalici (Brez povila, Brez odela, Da dete mraz za nas terpi.) Vborne jasli so mu [zibel V Betlehemskej stalici, (Sveta družba nja Jožef in Marija, Detece pa leži na slamici.) Le neumna živinica Je mladenča spoznavala, (Nanj je dihala, Gorkočo dajala, Za svojga stvarnika spoznala.) Angelci so perstopili, Perklonili se Jezusu, (Z nebes perleteli, So lepo zapeli: Čest, hvala bodi Jezusu.) Slava Bogu Očetu in Sinu In Duhu na vekomaj! (Pobožno vsaki Zmed nas živi, Da bomo vživlali sveti raj.) 4r it Koroška i» Goriška. (Napev 7 .) S angelci zapojem, hvaležno čestim, Veselje oznanim, vsem ljudem povem, (Da se v Betlehemu Mesija rodi, Bode tamo rojen en kralj vsih ljudi.) Angelci nebeški mu slavo pojo, Pastirci nft polji jih poslušajo, (Hitro in veselo sdaj totej gredo, K jaslicam v Betlehem dari neso.) Tam najdejo Marijo in Jožefa ž njo, Detece zahvalijo in ga molijo, (Nad nami se je vsmilil nebesa odperl, Milost dodelil, da bo za nas vmerl.) Oh grešnik sem pridi in zgrevaj se ti Pred kraljem nebeškim, ki v jaslih leži, (Povsdigni oči ino skleni roče, Pripogni kolene, daruj mu serce.) 48 13 . Jz Ločan na Koroškim. Prebudite se vse stvari, Tam v štalici se dete rodi. Jezus je rojen , Z nebes k nam poslan V tolažbo nam grešnikam dan. Angelci z nebes pridejo, Pred detcam se perklanjajo, Ponižno ga molijo, Slavo mu spevlajo, Jezusu lepo strežejo. Jezus oj deleče mlado, Nihčer te še ne spozna, JLe neumna živina, Te vendar že spozna, Za kralja nebeškega. Oslic, volek poklekneta, In detece ogrevata, Ktere v jaslih leži, Velko mraza terpi, Vse ljudstvo naj ga moli. 49 Marij« mati Jezusov« Povhena žalosti in veselja Milo zdihuje na Očeta nebeškega: Poglej na me in Sinu s voj ga. Prebudite se vsi ljudi, Tecite k Jezusu in Mariji, V priprosto štalico, Tam se milost dobo; Čestimo Jezusa in Marijo. 14 . v Navadna v Cehah, vzeta Iz Kancionala Jos. Miroslava Pohorcleha. V Praze leta 1842, tukaj poslovenjena. (Napev S.} Kristus se je rodil nam, vesePino se, Z rožce cvetek scvetel nam, radujmo se. Z života čistega, z rodu kraljevskega Natu , nam je rodil se. Kter je nam prorokovan, vesePmo se, Teje nam na sret poslan, radujmo »e.— 5 50 Je človeštvo naše, vesePmo »e, Hotel vzeli na se, radujmo se. — Hudič je sdoj otvezan, veselmo se, Človek pa odvezan, radujmo se. — 13 . Koroška iz Rožeka in iz Railišc, se pojo kadar okoio oltarja gredo. (Napev 9.) Pastirci poglejte, kaj tam se godi: V Betlehemi v štalici se dete rodi, (Tam bote pa najšli moža in ženo, Osliča, voliča, pred detcem klečo.) Pred osličam, voličam pa dete leži, Prijazno še gleda, na smeh se derži5 (Poglejte kak ljubko to dete leži, Ljubezen pa unkaj ž nja serca gori.) Kaj z* eno veselje se znajde per nas, Da sdaj o polnoči tu sliši se glas (Se sliši, so godci in pevci že tam, Pojdem pa bližej, da slišal bom sam.) 51 V Betlehemu rojeno je dete mlado, V jaslice položeno na terdo seno, (V plenice povito zrezano leži, Meni se smili, tolko mraza terpi.)j Pastirci poglejte, en angel je tam, Božja svetloba blešči proti nam, (Tecimo, poglejmo, da vidimo sami, Kaj se na polji in v štalici godi.) Gloria in ekscelsis zapojmo lepo, Pastirci nas kličejo k detci sebo, (Le pojdmo, poglejmo to delce mlado, Njemu nesimo jedno jagnje sebo.) Pastirec, kaj nosiš golobce sebo? Saj drujga ne želuje ko dušo tvojo, (Ti bodeš ga vidil, zaljubil se v nja, More še biti da ti rokco poda.) Nesimo kaj kdaram, kar'mamo sami, Da bodo kaj ’meli ti borni ljudij, (Darujte kar hoctc in kar se vam zdi, Jaz njemu darujem pa cisto serce.) Oh roža Marija kaj tebi kaj dam? Rad ti darujem, kar znajdem in 'mam: (Oj Marija, oj Marija, ti cista žena! Oj Jožef, oj Jožef, sla srečna oba!) 52 16 . Navadna v Čehali, vzeta iz Kancionala Jos. Miroslava Pohoreleha. V Praze 1. 1842, tukaj poslovenjena. (Napev 10.) Den preslavni je k nam prišel, V njem ’ma biti vsaki vesel. Radujmo se, vesel’mo se. V totem božjem rojstvi. De’te se nam je rodilo, Prorokranje se spolnilo. — Izaias prorokoval, Angel Gabriel oznanoval. — Da se je rodilo dete V Betlehemu v malem mesle. — So prišli k njemu trije kralji Prinesli mu velike dari. — Mu v hiši mesta ni se dalo, Med govedoj je ležalo. — Kristus si za nas «e rodil, Bodeš grehe nam odpustil. —• Da ne žge nas rečni plamen, Vari nas, o Kristus, Amen. — 54 i Od rsmilenega Jezusa. 17 * Koroška, se poje na novega leta dan, p tudi sicer kadar bodi pri svetej mesi. (Napev St.) Jezus naj lepši moj 1 , Jezus naj ljubši moj', Naj mi k tebi priti, Nebesa vziti; Oh Jezus moj! Saj na svetu veselja Ne želim drujega, Kakor k tebi priti, Nebesa -vziti ; Oh Jezus moj ! Daj mi gnade tvoje, Da spoznam grehe svoje, Da se jih prav zgreram, Dušo omijem; Oh Jezus moj! Pokleknem sdaj pred le, Gdpusli grehe moje, K tebi se nagenem, Tvoj križ objemem; Oh Jezus moj! Oh Jezus sladko ime Tolaži moje serce, Kadar ho obdano, S smertno ležavo; Oh Jezus moj! Jezus nebeška luc, Si mojej duši pomoč, Ne naj me vmreti V naglavnim grehu; Ob Jezus moj ! Jezus pridi k meni, Dušo vzemi k sebi, Kadar moram vmreti, Svet zapustili; Oh Jezus moj ! 56 ]Ui» god sv. treh kraljev. 18 . ✓ Štajerska iz Gomilške. Jeno pesem želimo vsi vkupej zapet’, In svete tri kralje iz serca častit’. So dom zapustili, po svetu so sli, Jezusa jiskali, ki v jaslih leži. Tam v jutro vi deželi ena zvezda svetla Je svete tri kralje na pot spravila, So zvezdo vgledali, zaklade nabrali, So kamelce osedlali, po svetu so šli. Ta zvezda trem kraljem prelepo svetli, Nad štalico obstala, kjer dete leži, Kralji pokleknejo, zaklade odkrijejo, Oj miro, kadilo in cisto zlato. Marija to dete na krilci derži, Svet Jožef, ta starček, pa zraven stoji, Marija dete povija, zaklade sprejemi e, Ktere prinesli so kralji trije. Naj starejši kralj na kolenih kleči, Krono je z glave djal, k Jezusu^hiti, Kadilo daruje, Jezusu ofruje, Jezušek njemu pa rokce moli. Ta druga dva kralja stojita na stran’, Bota kronce dol djala, nagnila glavo, Zaklade odkrila, Jezusu darvala, Ta cerni zamorček ’ma cisto zlato. K’so dare darvali, veseli so bli, S veseljem so vstali, nazaj so spet šli, Marijo hvalili za rojstvo lepo, Po drugemu potu podal’ se domu. Sdaj pros mo vsi vkupej še danes lepo, O sveti trije kralji sprosite nam to: Dab’ brumno živeli na svetu vsolej, Po smerti pa prišli za vami v svet rej. 58 t9. Koroška iz Ločan, En kralj je rojen crez kralje vse, Kar se jih znajde na svete, Tudi crez Ilerodeža, Kralja Judovskega, Vendar ga nihčer ne pozna. Zvedeli so kralji trije, So z neznanih deželah bli, Od daleč pridejo Za svetlo zvezdico, Jezusu k daram gredo. Oni od daleč pridejo, Kroti Betlehemu jezdijo, Tamo oni barajo: Kje je dete rojeno, Kterega mi jišcemo ? Betlehem še ne spozna ga Za svojga kralja in Boga: Mi 'mamo že kralja Našega Herodeža, Njega spoznamo sada. Kralji to zaslišijo, Se hitro preč obernejo, Hitro spet zagledajo , Svetlo zvezdo vidijo , Še dalj za njo gredo. Ravno totej prijezdijo, Kjer je dete rojeno, Tam raz konje skočijo Na kolene padejo In dete spoznavlajo. Svoje krone dol jemlejo, Nizko se perklanjejo, Zaklade še odpirajo, Vse deteci darujejo, Za kralja ga spoznavlajo. 60 Štajerska iz Hojnika. Oj poglejte kaj je tam, Sveti kralji gredo k nam, Oj to so sveti možje, sveti možje, Jezusa videti žele. Svetla zvezda kaže pot, Da ne pojdejo drugot, Kakor k štalci v Betlehem, r Betlehem, Kjer je novi kralj rojen. Lepi so kralji trijej, Kašpar, Melhar, Boltažar, Imajo dosti blaga, dosti blag«, Kadila, mire in zlata. Se k štalci približajo, Lepo se ponižajo, Zaklade mu še odpro, se odprti, Jezusu darujejo. 61 Nizko se perklanjajo, To dete pozdravlajo, Vsi se čudijo za to, oj za to, Ko je dete tak lepo. Ofrali so vsi Bogu Svoje duše in telo, Sdaj pa jemlejo slovo, oj slovo, Spet se vernejo domu. Oj sveti kralji trije Prosmo vas mi revni ljudje, Oj sprosite to sdaj nam, to sdaj nam, Da pridemo vsi enkrat k vam. 6 m Postne pesme. » 1 , Povsod pri Slovencih znana: na Krajnskim v Ribnici in pri sv. Joštu, na Štajer¬ skim v Soveave in v Podsredi; na Goriškim v Berdih. (Napev 13.) Oh le sem vse stvari, Glejte kaj se godi: (Te, kter nas vse živi, Grozne martre terpi.) Ves zgajžlan, zapluvan, S lernjem bridko kronan, (Pred sodnika bo peljan, Nedolžen v smeri izdan.) Se gre, še bode gnan, Nevsmileno suvan, (S težkim križem obdan, To stri tvoj grešni stan.) 63 Poglej že omaga, Pade na terde tla, (Kaj se godit’ le zna! Pota še dosti ’ma.) Oh Marija če smem, Preč, preč s troštam tvojem, (Žalostno jokaš vem, Martro mu množiš s tem.) Jezus ne more več, Oh vsa nja moč je preč! (Simon var' se odrec’, Pomagat' mu križ vleč’.) Sam spet s križem nadjan S kervjo ves život vgnan, (B lise obraz poln ran, Ta kip* nam hode dan.) Oh kaj žalostnega Vidimo drugič Boga (S kervjo oblitega, Na tla pobitega.) *) Večidel pojo ljudi mesto : kip, pcld, Hild. Kdo bi žalostne žene S vami ne točil solze? (Pa pravi: Ne črez me, Jokajte se črez se.) Tretjič potren leži, duda , da se živi! (Kako ste Judi vi Vendar nevsmileni!) S žolčem bo napojan, Slečen in zasramovan, (Poln kervi ino ran, Poglej, al moreš, vanj!) Na križ bo sdaj razpet, Zilce znaš vse preštet', (Poglej kaj mora spet Jezus za te terpet’!) V bridkosti tu visi, Mertvaški pot poti, (Žalujte vse stvari, Sin božji smert stori.) Marija k tebi hitim, Tvojga sinu želim; (S rama dokler airim Rad jokam in terpim.) Tu za nas mertvega Molimo vsi Boga, (Tud’ položimo ga V grob našega serca.) Oh Jezus hvala sdaj Bodi tebi in vsolaj, (Skoz svojo smert nam daj, Ljubit' te vekomaj.) 22 . Denatska iz soseiišcine Loserar bliža Terceta. (Napev 13.) Dab’človek ti vedel, kaj Kristus terpi! (Po celim životu ni druz'ga ko kri.) Na glavci ma krono pa ternic hodec, (Mariji serce predira vse glih kakor meč.) 66 Žalostna mat-božja pod križem kleči, (Preljubi nje sinic na križi visi.) Oj na križi je visel, na križi je vmerl, (Vsim vernim dušicam nebesa odperl.) Od pekla od martre odresel je nas-, (Gor v svete nebesa zavižal je nas!) •>•1 m Krajnska ud svetega Jošta, Koroška iz iložeka in iz Haiiišc tudi Goriška iz Kastanjevice iu iz Devina. (tVapev 14.) Vsi ljudi sprepevlajmo Oj le pesem žalostno Od Marije in Jezusa In od bridke martre nja. Kako je bila žalostna Mali božja Marija, K je zbarala od Jezusa, Da so Judi vjeli ga. Je v Jeruzalem prišla, Tam je Jezusa najšla Med množico Judovsko, So g a ’meli med sebo. Marija lamo obstoji, Vstraši se, da omedli, Ko lamo vidi Jezusa S štrikami zvezanega. Jezus smerli je crezdan, Zasramovan in vunpelan Z mesta Jeruzalemskega Na goro Kalvarijo. Jezus težki križ nese, Srečata z Marijo se, Se vstraši, da se sprebledi Jezus v pervej podobi ni. Jezus je na križ razdjan, Je nevsmileno vmorjan; Itako strašno in grozno Križajo božja Sinu! Pa še vendar prosil je Za sovražnike svoje: Oce odpusti jim te greh Oh vsmili se njih vsih. Na nebu čuda se godi, Oj poglejte grešniki. Sonce merci, luna temni, Martro božji Sin terpi. Pod križem Marija kleči, Vstraši se, da omedli, Ko tamo vidi Jezusa Ze na križi mertvega. Marija gre zpod križa preč , Ne vidi svojga sinka vec: Se vsmili tavžentkrat Bogu, Da sim dočakala vse tu. «9 34 . Iz Rožeka iu iz Radišc na Koroškim; od sv.|Jošta in iz Ribnice na Krajnskim; iz Kastanjevice in iz“ nemških Rutov na Goriškim. Poglejmo vsi ljudi, Velik čudež se godi, (Na hribi Kalvariji Oh kaj delajo ljudi!) Tamkej en križ stoji, En človek na njem visi, (Ternovo krono ima, Prašajmo kdo je le ta?) Oj grešnik al ne veš, Da je sam Jezus z nebea, (Sin Očeta nebeškega, Ki terpi za grešnika.) Poglejte grešniki, Kaj Jezus za nas terpi, (Obraz ma ves zapluvan, Gvante« z njega pobran.) 70 Grešnik poglej na nja obraz, Kaj je terpel on za nas, (Ker nima kože ne mesa , Glej kaj ena duša velja!) Njegova smertna postelca Je tram križa težkega, (Njegova pa zaglavšnica Je bla nja desna rami ca.) Sdaj iz križa govori Sedem svetih besedi, (Dušo Bogu izroči, Za nas smert terpi.) Jezus bode skorej vmerl, Oci svoje je že zaperl. (Grešnik daj njemu solze, Da bo ložej vmerl za te!) Strila se je že tema, Stresla se je vsa zemlja, (Žalujte vse stvari, Jezus dušo pusti!) 71 25 . Koroška iz Goričan v zilskej dolini, Krajn¬ sko od sv. Jošta. Kristijani pertecite In poglejte Jezusa! Prav k serci si vzemite Našega zveličarja. Kako pade na svoj obraz In veliko terpi za nas. Nevsmileno na tla pobit Ves je s kervjo oblit. Od nog noter do glave Je Jezus povhen ran. Na njemu ni kože zdrave, Da bi en perst podjal. To je storil le greh moj , To je storil le greh tvoj. Tvoja grešna hudoba < Tako križa Jezusa. Sonce in luna merči, Tudi s Jezusam terpi. Močno ga obžalujeta, Nebo ino zemlja. Jezus oh ne perpusti, Da bi to zgubleno blo. Da bi to zgubleno blo Pri Bogu večnemu. Tvoja predraga kri Mojo dušo prav orni, Kedar se bode ločila Od telesa grešnega. 73 Velikonočne pesnic. š«. Koroškim Slovencem obče znana. (Napev 15.) Kristus je od smerti vstal, Nam se je veseliti; Veseli se keršanstvo vse. Aleluja, ale — aleluja! Ko ne bi od smerti vstal, Bi ves svet pogublen bil; Veseli se keršanstvo vse. Aleluja, ale—aleluja! Skoz greh nebeške vrate So bile nam zaperte, Sdaj so že odperle se. Aleluja, ale — aleluja ! 7 \ Kristusovo terplenje In od smerti vstajenje To je nam ključ k nebesam. Aleluja, ale — aleluja! Sdaj alelujo spevlajmo, Večnega Boga hvalimo, Ker vsmilenje nam skazal je. Aleluja, ale— aleluja! Poslal je Sinka svojega Nam za odrešenika Na svet k nam, revnim sirotam. Aleluja , ale — aleluja! Hvalen bodi večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh, (Peščen od nas na večni ča*. Aleluja, ale — aleluja! 75 ' 27 . Vsim Slovencem navadna tudi se * n ajd e v spisu Kalobskim od leta 1651. (Nape.v 16 .) Jezus je od smerti vstal Od svoje bridke martre, Zato se veselimo In o Boga hvalimo. Aleluja, aleluja. Ko b’ ne bil od smerti vstal, Bi ves svet pogublen bil, Zato se veselimo Ino Boga hvalimo. —• Bog je bil tak milostliv, Svojga Sinka med nas pustil, Od Marije je rojen bil, Ves volen svet razveselil. —- Začel Jude je učiti, Da bi Bogu služili ; Judi so za zlo vzeli, Na križ so ga razpeli. Je na križi 'smert sprijel, Jožef ga je doli snel, Marija ga sprijemala, Vse rane kušovala. — K’ je bil Jezus pokopan, Velik kainen na grob djan, Doli je pred pekel šel, Verne duše vunspelal. — Je trelji den od smerti vstal, Pred njemi v Galilejo šel. Je trelji den od smerti vstal, Pred njemi v Galilejo šel. — Angel božji ženam djal, Da Jezus je od smerti vstal, Pojdte ucencam pravite, Pervic Petru oznanite. •— Marija Magdalena Ona je naj perva bla, Ki Jezusa je vidila, Ucencam ga oznanila. — Sveti Tomaž neveren bil, V Še le tedtij je veren bil, Daje Jezus od srnerti vstal, Ko mu je segel v desno stran. Marija roža devica Bodi naša pomočnica Pri Očetu nebeškemu In vsmilenemu Jezusu. — Alelujo spevlajmo In Jezusa zahvalimo, Rožo devico Marijo In vso nebeško družino. — 88 . v Štajerska in Koroška. Zveličar je od srnerti vstal, Ker je za nas že smeri prestal. Aleluja, aleluja, ale - aleluja! Pekel sdaj premagan je, Hudič pa sdaj otvezan je. — Aj bodimo veseli vsi, Sdaj sveti raj odpert stoji, — 7 $ Marija le veseli se, Tvoj sin je prikazal se. — Povsod se dans razlega glas: Bod’ hvalen Jezus vsaki cas. —- Kdor s Jezusam vojskuje se, Tam sveti raj gotov mu je. — Bo sodni den cestitliv vstal, Ga Jezus bo v nebesa djal. — Vojskujmo torej sercno se, Ker vojske kratko le terpe. — Veselje pa tam večno bo, A j glejmo, da v nebesa pridemo. Vsmilen Jezus! žegnaj nas, Da bomo peli vsaki cas: — 71 ) krajnska iz Cerke!« (Napev ! 7.) Vesel’ se z manoj moj kristjan Na ta velikonočni dan. Aleluja , aleluja! Veselite se vse stvari, Kar na zemlji v nebesa želi. — Sdaj obhajamo tist’ spomin, K’ je vstal od smerti božji Sin. - Marija ino Magdalena To so brumne žene ble. —» Žene se zjutraj vzdignejo, K pokopališču pridejo. —* Okolo se ozirajo, Kamen odvaljen vidijo. — Enga mladenca vidijo Na desnej strani sedečega. — 80 Bil je angel iz nebes S belim oblečen crez in crez. „Zene bar se ne vstrašite, Saj vem, boga vi iščete, — Jezusa Nacarensbega; Pojdte ucencam pravite: — Jezus je od smerli vstal, Pred vami bo v Galilejo šel!“ 30 . Štajerska iz Petrovec. (\apev 17.) K cesti Mariji zapojmo še: Kraljica nebesba veseli se! Aleluja, aleluja! Le tistega želimo počastit’, Kterega si bila vredna nosit’. Častilliv je od smerti vstal, Kabor je ucencam djal. — Prosimo te pa vsi na glas: Marija prosi JBoga za nas! •—• Vesel’ se, bodi pray vesela, Ljuba devica Marija! — Jezus je od siperti vstal, Nam je sveti raj odperl. — Roža Marija vsmilena Le prosi za nas Jezusa! — 82 \a velikonočni ponrtelik. 31 . Koroška iz Rožeka, (FVapev 18,) Jezus Kristus v zelenim verti Aleluja! Je že vstal od smerti. Ale - aleluja! Dva učenca sta v Emavs šla, — Sta po poli grede pomnjava:- Od Jezusa Nacarenskega, — Od Jezusa križanega. — — Jezus se k njema] perdruži — In grede \z njema govori: —• —• Kaj pa grede pomnjata, — Da sta tako žalostna? — — Alj si ptujec v Jeruzalemu, — Da ne veš, kaj se je zgodilo?- On odgovori: Kaj takega? - Od Jezusa Nacarenskega. — So ga hudi Judi vmorili, — So ga ne križ pribili,] — — Smo pa upanje imeli, — Da ’ma Izrael odrešiti. — — Črez to je dnes že tretji dan Kar se je to vse zgodilo. — Je tretji dan od smerti vstal Pred njemi v Galilejo šel! - 84 Ufa god Kristusovega vnebohoda. •M9 . Koroška iz Rožeka in iz ftailišc, Veselo hočemo zapeti Mariji devici k cesti. Oh žlahtna nebeška roža Lepo cvetiš brez madeža, Si s zvezdami obcirana. Si lep vertec božje gnnde, Božji Sin je scvetel s tebe, Oj devica nad device, Oj lempel svete Trojice Marija imenuješ *e! Srečna je ta ura Lila, Ko si se na svet rodila, Oj precista porodnica Našega odrešenika, Našega zveličarja! Kako nebesa lepo ciraš, S Jezusam cel svet regiraš, Zvolena si za kraljico Tudi nam za pomočnico, Oh Marija vsmilena! 50 . Koroška 5 j. Kaple. Jena rožca na svet zcvetela, Marijino ime na sebi imela Ta rožica je carlana Od Boga na svet stvarjena, Oj od večnega Boga! Bog Oče je jo vsadil, Sveli Duh je vertnar bil; Kaj za ’n trošt in veselje Je prišlo v svet in nebese, Ko Marija je rodila se. 10 no Sama Marija jo srečna bila, Da je Jezusa na svet rodila, Našega zveličarja, Ljubega mesijasa Ino kralja nebeškega. Oh Marija ti si sveta, Raz zemljo v nebesa vzeta, V svetli tron postavlena, S rumenim soncem cirana, Oj Marija cartana! 51 . Krajnska in tudi Goriška iz Devina in iz Belca, Jeno pesem mi vzdignimo, Mariji k cesti jo zapojmo. (Si naj lepejši, si naj žlahtnejši Med ženami naj svetejši.) Marija cista devica, Zemlje in nebes kraljica, (Ti si Jezusa, Sinu bošjega, l’od svojim sercem nosila.) 111 Pred da so gore povstale, Vse doline ino skale, (Si že Marija zvolena'bila, Da božja Sinu boš rodila.) Kar je Eva nam zgubila, Si Marija zadobila, (Štiri tavžent let, je bil zgublen svet, (Jakal na Marijin cvet.) Marijo je sam Bog zvolil, Na nebeški tron postavil, (Oj prežlahten cvet ti v rokah deržiš, Pa s angelci se veseliš.) 52 . Koroška, Svoje serce k Bogu vzdignimo, S veselim sercem sprepevlajmo Oj devici in kraljici, Svetej božjej porodnici. Češcena si gnade povhena, Proti nebesam cesta ravna, Svetiš se od božje luči, Pridi grešnikam k pomoči. 112 Marija angelska kraljica Bod’ vsolej naša pomočnica, Sadaj in na poslednjo uro, Da grešnik se ne pogubim. Kedar bo naša živlenja kraj, Tedaj Marija nam pomaj , Vzemi dušo v roke svoje, Pelji jo v večno zveličanje. 53 » 1 "■ v' Štajerska vzeta iz Kalobskega spisa od leta 1651, Cescena si roža Marija S gnado božjo napolnjena, Od Boga si zvolena, Svete Trojice nevesta: Prosi Boga za nas Marija! Oh Marija mati božja Jezusa deteta rodila, Zemlje in nebes stvarnika, Našega odrešenika: Prosi Boga za nas Marija! 11.1 Marija mati cartana, S lepimi rožami obsajena, Mati sladka dobrotliva, Vsemu svetu ljubezniva: Prosi Boga za nas Marija! Marija mati precista, V rojstvu ostala devica, Mati veliko vsmilena K pomoči si nam nagnjena: Prosi Boga za nas Marija! Lepoti Ivojej čudi se Sonce, luna, nebo, zvezde, Zemlja, ljudi, vsi angelci, Se trese ječa peklenska: Prosi Boga za nas Marija'. Marija moti čestita Vbozim ljudem milostiva, Svetlejši kakor danica, Svetega duha kamrica: Prosi Boga za nas Marija! Oj snažna devic devica, Oj častna božja rojenica, Oj zemlje nebes kraljica Bodi naša priprošnica: Prosi Boga za nas Marija! Morija nebeška zarija, Ziveh in mertveh pomoč, Pomagaj vsim siroticam In vsem vernem dušicam: Prosi Boga za nas Marija! Ti obveseliš svetnike In vse nebeške angelce, Na svetu vboge revnike, Odganjaj reve in bolezni: Prosi Boga za nas Marija! Prosi za nas svojga sina, Da nas v nebesa zapelja K Očetu ter svetemu Duhu, To nam sprosi oj Marija In vsa nebeška družina! 115 54 . Koroška iz .Svečan, Oh Marija li devica Bodi naša pomočnica, Od Boga si zvolena, S gnado napolnjena, Sam Boc večni te cesti. O Ti si srečna mati bila, Da si nam na svet rodila Božja Sinu Jezusa, Našega zveličarja Pod svojem sercem nosila. Oh Marija ti si sveta, Raz zemljo si v nebo vzeta S dušo in s telesam, Posvetil te je Bog sam, Za svojo mater te spoznal. Oh Marija nas usliši, Bog nam naše grehe zbrisi, Ki jih na vesti nosimo, Tebe Marija prosimo, Da nam tvoj sin odpustil be. 116 Duša bode trepetala, Ti pa bodeš ga odgnala Sovražnika hudobnega In zapelivca strašnega Sdaj in na naš poslednji čas! 55 . Iz Bohinja na Krajnskim, iz Rožeka in iz Kaple na Koroškim pa se poje povsod malo dnigaa. Lepo pesem od Marije začnimo , JNjenej prošnji se perporocimo, Oj angelska kraljica, Božja porodnica: Cešcena Marija nebeška kraljica. Saj še nobena ni te gnade imela, Da bi od svetega Duha spočela, Rodila, povila Naša zveličarja: Ceščena Marija nebeška kraljica! 117 Ma rija zmed vsih si zbrcana bila, Da si nam Jezusa na svet rodila, Si prišla na te svet, Kakor lep rožen cvet: Cešcena Marija nebeška kraljica! Oh Marija ti precista devica Prosi za nas svojga ljubega Sinka, Vsolej pred njim klečiš, Za naše duše skerbis: Cešcena Marija nebeška kraljica! Oj Marija prevsmilena mati Vsolej pripravlena nam pomagati, Kedar bo živlenja kraj V nebesa nam pomaj. Cešcena Marija nebeška kraljica! 118 Se poje povsod pri Slovencih: na Krajn¬ skim, Štajerskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim. Bodi tavžentkrat ceščena Oh Marija rožencvet, Tebi enaka ni nobena, Take nima celi svet. Kar se v sveti rožic znajde, Nobena tako žlahtna ni, V tebi se vsa milost najde DodeP mi jo Marija ti! Vsi jeziki so preslabi Tebe rožo hvaliti, Žlahtna roža ne pozabi, Na me, oj Marija ti! Kdar obraz tvoj pregledujem, Pred kterim tu klečim, Pohlevno k tebi zdihujem, Jedno milost si želim! 11 » Da me ne boš zapustila Mati prave milosti In bodeš mi sprosila Obilno božje milosti. Pusti milost mi dobiti, Kdar me vse že zapusti, Bodi moja ljuba mati Oh Marija roža ti! Saj si polna vse dobrote Oj devica zvolena, Spomni se na nas sirote Oh mati prevsmilena. S milostjo si vsa obdana, Angel Gabriel govori, Od Očeta nam si zbrana, Svetloba vsa z tebe gori! Na Koroškim imajo posebni napev in so 4 redke že? jedna versta, pa se pri¬ stavi k vsakej: Oh Marija! oh Marija! Oh Marija vsmilena! Prosi za nas Jezusa! 57 . Koroška iz lložeka in iz Radišc. (IVapev 29.) Povzdignimo veselo šlimo, S petjem Marijo čestimo, (Ona za nas Boga prosi, Naše prošnje pred nja nosi, Gotovo hode uslišana.) Ham se hočemo podati ? Pri Mariji pomoč jiskati, (Zivlenje svoje hom sprebernil In k Mariji se obernil, K Mariji grešnik pohežim.) Prej da so studenci zvreli, Si ze od Boga zbrana bila, (Oj cešcena ti kraljica, Oj Marija ti devica Ino mati Jezusova!) Redar pride smertna ura, Da svet bomo zapustili, (Marija svojo roko stegni In nas vse seboj potegni, Da v nebesa pridemo.) 121 Sdaj se hočemo spokoriti, Grehe s [solzami omiti, (Od Jezusa je sprosila, K’je pod sercem ga nosila Da nam grehe odpusti.) 58 . Štajerska vzeta iz Kalobskega spisa od leta 1651. Zdrava s’ morska zvezd«, Prava niati božja, VsolejVsi devica Srečne nebes vrata. Selstvo si sprijela Iz ust Gabriela, Poterdi nas vsolej v mira, Ker zmeniš Eve ime. Zbrisi dolge krivim, Daruj pogled slepim , Zlo od nas odženi, Vs« dobro nam spretni. 11 Bodi oh Marija Naša mila mali, Da po tebi prime Tvoj Sin nase prošnje. Oj blažena devica, Cista, tiha, krotka, Stori nas od grehov Proste, tihe, krotke. Daj nam, da živimo Cisto in ponižno, Ter se s tvojem Sinom Večno veselimo. Bodi cest Očetu , Edinemu Sinu , Cest svetemu Duhu, Jedn* trojem hvala. 59 . Krajnska iz Breznic. 123 Angelci v nebesih hodijo, Rožo Marijo kronajo: Kronej jo kronej večni Bog, Oče, Sin in sveli Duh! Angelci v nebesih shajajo , Devico Marijo cirajo: Cirej jo, cirej večni Bog, Oče, Sin in sveli Duh! Kerubin’ Mariji lepo pojo, Serafini jo lepo čestd: Ceslite jo kori angelski, Pojte ji devici Mariji! Svetniki, svetnice se sprehajajo, Nebeški kraljici se perklanjajo, Roži Mariji zvolenej, Oeščena Marija vekomej! Tičice pod nebam letajo, Mariji hvalo sprepevlajo; Zavoljo serca čistega, K’ nam je rodila Jezusa. 124 Ribice v morji plavajo, Mariji cest ponavlajo Zavolj njen’ga Jezusa Našega zveličarja. Saj vse Marijo cesti, Kar le kol na svetu živi, Kje si pa o grešnik ti, Al kaj Marijo cestiš? Rožo Marijo vse cesti, Grešnik tudi ti zavpi: Češčena Marija vekomaj, Da nam sprosiš sveti raj! 60 . Koroška iz ziiske doline in iz Rožeka, (Napev 30.) Oh Marija žlahtna rožica cvetiš, Ti nas k sebi kličeš, za nas skerbiš Oh Marija, oh Marija, Prosi za nas Jezusa! Kdor hoče od Marije uslišan biti, Mora s čistim sercem tu sem priti. — Oh Jezus kralj nebeški usliši me. Ne naj se mi pogubiti, prosim te. Na [kolenih tu pred tebo klečimo S ponižnim sercem te prosimo Oh Marija pomočnica uslisi nas, Bodi nam priprošnica vsaki čas. Vsej našej modrosti razumet ni, Kar Marija ’ma od Jezusa moči. Kdar se bo duša iz sveta ločila, Bos ja Marija dro ji pristopila! — 61 . Koroška iz Iložeku. Oh Marija, oh Marija! Po nebesih se sprehajaš In pred Jezusam perklanjaš, Vsolej pred Jezusam- klečiš , Za nas grešnike skerbis. 126 Oh sedej tecimo k njej In za milost jo prosimo, In per njej pomoč jišcimo, Marija vsliši naše prošnje Sprosi nam dobrote božje Oh Marija, oh Marija! Odpri nam nebeške vrate In premagaj vrage naše, Kedar homo vmirali, Tebe Marijo klicali. Oh Marija pridi tedej, Kedar bo se duša ločila, Iz tega sveta spravlala, Pelji jo v svetlo nebo K svojmu ljubemu sinu! m 63 > Na Koroškim povsod znana, tudi riškim v Devinu iu v Kovoridu Štajerskim v Gomilskej. Glej radost in veselje V nebesih znajde se! Angelci se veselo, Ino glorijo pojo, Pa Marijo hvalijo. Marija v nebesih sedi,/ ■ Lep sceplar v rokah derai, Oj kako lepo sveti se, Lepši kakor zvezde vse, Prosi za nas grešnike. Glej poglej oj grešnik ti. Kako Marija za le skprbi! Oj zgrivaj grebe svoje Poboljšaj živlenje svoje, Da prideš v zveličanje. na Go- pa na 128 Kedar pride slednja noc, Pridi Marija na pomoč; Marija pomaj , pomaj , Kedar bo živlenja kraj, Pelji dušo v sveti raj! as. Koroška iz Blatcan (Buacan) v zilskej dolini. (Napev 13.) Devica Marija ti naša gospa, Boš Boga prosila za grešnike vse, Za grešnike vse ino tudi za me! « 4 . I ' »Štajerska iz Sloveti - Gradca in Krajnska iz Loke. Cešcena si Marija ti, To angel Gabriel govori. Marija, Marija prosi za nas Jezusa ! Češcena si ti Marija, S gnado božjo napolnjena. Od Boga si zvolena, Svete Trojice prijatlica. — Marija si mati božja, Ki si rodila Jezusa. — Mati našega stvarnika In našega odrešenika. — Oh Marija mati blažena S rožicami ovenčena. — Marija mati dobrotliva Vsemu svetu ljubezniva. — Marija mati precista V rojstvu ostala devica. — Marija mati vsmilena II pomoči si nam dana. — Marija mati castitliva Vbogem ljudem ljubezniva. Marija sveta devica Si lepši kakor danica. — 130 Marija sveta""devica Pri Bogu naša pomočnica. — Marija vsih devic devica, Svetega Duha nevesta. — Marija božja porodnica, Nebeška si ti kraljica. — Kraljica vsih angelov, Kraljica vsih očakov. — Kraljica vsih prerokov, Kraljica vsih apostelnov. — Kraljica vsih mučenikov, Kraljica vsih sponovavzov. — Kraljica deviških spolov Kraljica vsih svetnikov. — Marija nebeška gospa In vesvolnega sveta. — Marija cisti devični cvet, Veseli se to vesvolen svet. —• Marija nebeška luc, Živih in mertvih pomoč. — 131 Marija pomagaš siroticam In vsi m vernim dušicam. — Ti se vsmiliš crez grešnike In tolažiš vse keršcenike. — Prosi za nas svojga Sina, Da nas v nebesa perpelja. — K svoj mu Ocu nebeškemu In tudi Duhu svetemu. — To nas vsliši Marija In vsa nebeška družina. —• 05 » Koroška iz Rožeka. Veselo pesem vsi zapojmo, Marijo hvalimo ino častimo. Marija devica mati Jezusova Si povhena milosti in dobrotliva. Oj mati prelepa in ljubezniva V tebi vsa milost božja prebiva, Marija presveta, hči Boga Očeta Si brez vsa madeža bila spočeta. 132 Marija svetega Duha nevesta Tudi naj manjšega greha si cista, Kar je božjih stvari, saj lepšega nic ni, itakor si rožica Marija ti. Ti s svojo lepoto nebesa lepšaš ln s sinkam Jezusam ves svet vladaš, Crcz kore angelske, je Bog povišal te, Nebeška kraljica imenuješ se. K nebeškim zakladam so dani ti ključi, Prideš nam grešnikam rada k pomoči, Ti nas ne zapustiš, vsolej za nas skerbiš In naše duše v nebesa želiš. Pomaj nam grešnikam k pravej pokori, Pridi k pomoči nam v poslednjej uri, Marija tisti cas, oh ne zapusti nas, Ko bode se ločila duša iz nas. m « 6 » Krajnska, Koroška iz Kožeka; ItenaUka iz Šent - Petra; Goriška iz^Krasa. (Napev 31.) Vsi verni kristjani sdaj stopte naprej, Marijo cestite iz serca vsolej. Tebe hvalmo Marija s sercem, sustmi Oj nebeška kraljica vse ure vse dni. Marija pred Bogam naj žlahtnejši stvar, V njej greha ni najti, madeža nigdar. — Vsi bratri in sestre te prosimo mi, Vzemi nas Marija za sine in hčeri. — Pomoči želimo Marija tvoje, Da pobožno živimo, pridemo k tebi. — Marija, Marija na poslednji čas, Kedar vmiramo, oh ne zapusti nas. — Bodi naša srednica Marija tedej, Kedar pridemo k sodbi božjej. — Vzemi dušice Marija sebo K ljubemu Sinu v tvojo družtvo. — 12 134 (it. Goriška iz Beljaue, En zlatni cedelc je pisan, V staro faro je poslan, (V staro faro *sko Pred ljubo devico Marijo.) Srečna je le fara ta, Ki bratovščino lepo ’ma, (Kakor v fari *ski Per ljubi devici Mariji.) Roža Marija v troni sedi, Vsmilen’ga Jezusa v roči derži, (Ona saj je lepo oblečena, S roženkrancam venčana.) Kdar sveti roženkranc moPmo, Mariji krono spletamo, (Oj s belemi, s rudecemi Oj lepo vencana s rožcami.) Naj bo sestra al pa brat, Da le k Mariji pertece rad, (Saj mu bo pomagala, Mu sveti raj odpirala.) Dušice v vicah vpijejo, V pomoč Marijo kličejo , (Saj jim bo pomagala, Jim sveti raj odpirala.) Istrianska iz Kanfanaia. Maria, Maria! O zvezda zornica, prelepa devica, Rumena rožica, o Maria! Kraljice angelov, utiha grešnikov, Družba vsih putnikov, o Maria! Maria, Marija! 0 ime blaženo, vsakomu koristno, 1 jako radostno, o Maria! Ki tebe zaziva, nigdar ne pogiba, V svoih potrebah, o Maria! 136 Maria, Maria! Malko milostivna prosi sinka svoiga, Jezusa dragoga, o Maria! Nek se on smiluje na sluge njegore, Premda nedostojne, o Maria! Maria, Maria ! Bud nam pomočnica i zagovornica, Kad pojde dušica, o Maria! Od ovoga sveta, da bude delnica Raja nebeskoga o Maria. ©d sv. Stefana. 137 « 9 . Koroška iz Šent - Lenarta v zilskej dolini in iz Hatliše, Gori, gori rsi ljudi Bomo cestili Stefana! On je velik priprošnik, Bo prosil za nas Jezusa. Prosi za nas grešnike Našim dušam zveličanje. Sveti Stefanek je pervi bil, Za Jezusam je smert storil. V shodnicah lepo je učil, Da bi Jude pregovoril. On je močno govoril. V*im je velika čuda bil. * I 133 No kaj mi Judi gororo? Crez Stefana se razserdo. Svetega Stefana vjemejo, Ga v temnico veržejo. Sveti Štefan v temnici sedi, Pa le še močno govori. Se se Jezusa derži In s veseljem vse terpi. Sdaj peljejo pa Stefanka Vun iz turna temnega. In kamenje pobirajo, Sent - Stefana posiplejo. S hlodami ga bijejo,’ Nja sveto kri prelivajo. No kaj je Štefan govoril? Za sovražnike je prosil: Moj Bog, moj Bog, moj gospod Vsmili se Jezus crez te rod! Ne zadcrii jim le greli, Pemuč odpusti jim le dolg. To s veli Stefan zgovori, Svojo dušo v nebesa spusti. Prosi o Stefan Boga 'za nas, Da nam naše grehe odpusti, Da sveti raj nam dodeli, Nas borne sirote razveseli. Tam se bomo razveselili, Kdar bomo .Stefana videli. 140 Od sv. Ajioloiiic, m Koroška iz Kapic in iz Kadisr. '(Napev 32 .) Jena roža cveteca Je lepo dišeča, Ktera se dones cesti 3 Njo zima ne vzame, Pa sneg ne pergene, Vsolej lepo cveti. Pojdte v dolino, Ktere zobi bolijo, Vzemite jo sem, Rožico k pomočem. Od en’ga neverna Je bila rojena, Oj od kralja Dečja; Je bila keršcena S imenam Polona, 'Pako jo cerkev cesli. V šestnajstini leti Mela ženina vzeti, Koj en’ga tač’ga, Da krivega Boga spozna. Si je terdno predvzela, Svojmu ocu poved’la, Da nic ne bo z ta; Sim si ženina zbrala, Njemu zvesta ostala, Jezusa samega. Ko oce to sliši, Nic dolgo ne misli, S svojmi očmi Ji martro spreti. Pod nevernim cesarjem Pred mestam Aleksandram So martrali jo, So ji zobe pobili, Ji s zobmi pretili, Le s martro strašno; Se pa nic ne ustraši, Se Jezusu zroci, Se sama poda Ta u sredo ognja. Oj li sveta Polona Kak (jepajfje krona, Ki ti na glavi blešči Prej (si bila pečena, Sdaj bodeš cešcena Oj od velko ljudi! Tukej se zberemo, K tebi pertecemo S ponižnim sercam, Sprosi milosti nam. 143 Od sr; Jurja. 71 . v* , Koroška iz »Sent -Jurja v zilskej dolini, Veseli vilaž naj cveteti Nam na polji rožice, Naj nam tudi zeleneti Muzerovne olčice: Lepo krono hocmo splesti Svetemu Jurnu martcrniku, Njemu hocmo jo prinesti Tam v večnem pociteku. Bil je izgled kristijanam Juri in rezen Žolnir, Pod cesarjam Dioklecianarn Bil je viši oficir; Strašen cesarjevam vragam Je sukal tam svoj meč, Pa za vero nepremagan Se je branil veliko rec. 144 Kristijane je nel morili Cesar, ki je bil grozliv, In katolsko kri razliti, Ktere je on žejin bil. Jurja je to zabolelo, Verne terpeti vidati, Močno ga je zaperšcelo, Marternikov vrisk slišati. Cerkve, te božje neveste, Solze se mu smilijo, Da neverni v krive ceste Kristijane silijo. Jurjev duh serdit povslane Črez tote grozlivosti, On objoče kristijane Za del njih revnosti. Naglo blago razdeluje Med bolne borne ljudi, Se k cesarju povzdiguje, Ojstro močno ga svari: Tudi jaz, on glasno klice, Jaz sim krislijan, Boga molim. Preklinjam vaše malice, Za vero vmreli želim. Slfašne jeze cesarjove Brez straha ni vidali In sodbo smerti kervave Kdo jo more slišati? Kedar že vse žlaht obljube Nevernega cesarja Na Jurju pridejo k zgube, Ga pa trinogam crezda. Na tla verzen, vklenjen v ječi Juri v železih leži, Da bi martra bila veci, Velik kamen na njem leži. Drugi den spet lih time Sercen pred cesarjem stoji ? Spozna Jezusovo ime Se nobene martre ne boji. Cesar vkaže kolo prinesti In ga ufli postaviti, Sdaj Jurja na kolo splesti, S štrikami gor zvezati, Spodaj pa nože vsaditi In kolo vkrog sukati, Kožo vso s nožem spehniti In res život raztergati. 13 14 « Kedar je toto grozlivost Sveti Juri vso prebil, In vendar skoz božjo milost, Skoz en čudež ostal živ: Veržejo ga v apno živo, Da bi tam svoj konc dobil; Pa truplo tam ni zagnilo, Juri še ostane živ! Grozni hlapci so preslabi, Vžugat stanovitnika, Cesar! le mec ti sdaj zagrabi, Kronej sdaj marlernika! Mec se sliši za Žolnirja Tvojga in pa božjega, Da cerkev kakor pastirja Jurjev mec crez vrage ’ma. Tvoja cest nigdar ne mine, Sveti Juri varih naš! U deželi Palestine V mestu Lida cest ti ’maš, Tam tvoj grob se posvečuje, Kjer si povhen cudežov, Sveta cerkev te imenuje Krona vsih marternikov! 147 Na.se fare si ti krona, Stare fare svetli cvet! Naša fara tebi Iona Tvojo cest že štiri sto let. Pa še, sercno mi želimo, Naprej lepo varvaj nas, Da s teboj vred počastimo In Boga hvalimo ves čas. Bolj neznane besede v tej pesni so: Vi- laž - vigred, spomlad; vranam - Feinden; nel-nehal, pustil; vidati - videli; tri- nogarn - martravcain; rnartra - muka; ufti-Luft, na viš vzdigniti; Iona - pla¬ čuje. 148 Od sv. Janeza kerstnika. 72 . Goriška iz Devina, Koroška iz Goričan v zilskej dolini. y Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! Prebival si v puščavi sam Crez tri in tridesetih let. Za tvoje živlenje nič ni blo, Kakor praprotov koren. Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! Za tvojo postelco je bla Le sama siva skalica. Oj Janez, Janez, svet Sent - Janž! Za oblačilo nic ni blo, Kakor medvedja kožica.^ Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! Se Janez vzdigne in mi gre, Oj proti vodi Jordani. Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! 149 Kedar smo peršli ta k vodi, K globokej vodi Jordani; Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! Smo tanikej najšli Jezusa, Oj vsmilenega Jezusa. Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! Kaj Jezus pravi, govori: Bi Janez me ne kerstil ti? Oj Janez, Janez, svet Sent - Janž! Kako cu kerščovati te. Ko sam se nisim keršcen bil? Oj Janez, Janez, svet Sent-Janž! Sdaj Janez Jezusa kersti. Kaj njemu Jezus govori? Oj Janez, Janež, svet Sent-Janž! Kerstim te v imenu Očeta, Sinu in svetega Duha, Sdaj sva kerscena obadva. • Bod’ hvalen Jezus prav lepo! Oj Janez, Janez, svet Sent - Janž, Oj prosi za nas pri Bogu! 150 Od sv* Magdalene* 73 . Iz Knlobskega spisa od leta 1651, Sveta žena Magdalena Roža raja večnega, Da te moje serce poje, Duha molim svetega. Silno grešna si prinesla Žlahtno mast ter žalostna Solze lila, obrosila Si Jezusove noge. S svojmi lasmi otirala, Mazilo razlivala, Pomazala, kušovala, Milo grehe splakala. Simon farizej pa pravi: Sdaj se skaži resnica, Saj se Jezusa dotice Prevelik* grešnica. 151 Svari Jezus farizeja, Tebi da odpuščanje; Jezus ljubi ti obljubi Nebeško zveličanje. Tedaj duh tvoj od vsih grehov Prost in cist se veseli, V tvojim Bogu, zveličarju, Ker milost tebi dodeli. Očiščena, spokorjena, Si ti roža lilija, Tako fletna in prijetna Si v nebesa klicana. Oh Marija Magdalena Reši nas od vsih nadlog, Verne brani, da ne rani Nas noben sovražen duh. Mene Jezusu izroči , Da mi život ponovi, Da cist od greha z tega sveta K tebi pridem v sveti raj. 152 Pcsma flirskoga naroda na dan narodjenja kralja svojega. 74 . Svetli knez serbski Miloš Obrenovic je dal toto pesem leta 1836 v Belemgrada serbskim s cirilskimi pismeni prav kra¬ sno natisniti. Jeden ličen iztisek je da¬ roval tudi celovškej knjižnici. (IVapev 33.) Bože živi našeg’ kralja, Ferdinanda Pervoga! Da nas vodi, kako valja, K slavi roda našega, Ravnaj misli za nas idage, Vecnom Ivojom upravom, I preslavne piši trage Za njegovom zastavom. Daj, da kak god vernost puka Njega brani svaki čas, Njegva silna carska ruka K željnom cilju pelja nas 5 Da nas cela venčanoga Mila jasnost zavnima, Ljubav otca kraljevskoga Slastjorn persa objima. Kazi, da kud premoguče Žezlo Njegvo dopira, Narodov svih serce vruce Za svog otca udira; Da, kud oral Njegov leti, I rog vojne prozove, Ilir gotov jest umreti, A ne nosit okove. Bože, živi našeg’ kralja, Ferdinanda Pervoga! Da nas vodi, kako valja, K slavi roda našega. Za to krepost Njegvoj ruki, Mudrost daj u so vetu, To ilirski prose puki U tom svetom zavetu! 154 S1 o v e n s k a. 75 * Složil g, Anton Slomšek, (Napev 33.) Blagor našemu cesarju, Ferdinandu milemu! Blagor njemu poglavarju In cesarstvu celemu! Večni! tvoja roka dala Ga je za namestnika, Tvoja roka bo varvala Ferdinanda milega. Njega tron bo naj pravica, Njega krona pa modrost! Sveta vera nja desnica, Tovaršica učenost! Angel božji po vsih potah Srečno njega naj pelja! Blagoslovi Bog v dobrotah Ferdinanda milega! V lepim miru naj kraljuje; Vsak sovražnik naj beži! Srečno naj pod njim stanuje Vsak podložnik njega dni. Nja pravična roka brani Nepokoja vsakega. Dolgo let nam Bog ohrani Ferdinanda milega! Ljubi mir po vsih deželah Nja cesarstva naj cveti! Naj v ljubesni in povelah Še po sreči-vse zgodi! Vsi v ljubezni Njemu vdani Pojmo s celega serca: Dolgo let nam Bog ohrani Ferdinanda milega! 156 Svatbene pcsitsc. Vzeta iz bukev p. Antona Slomšeka: Mne- mozinon Slavicam, tudi sim jo najšel v Hojniku na Štajerskim pa nekoliko ska-* ženo« (Napev 34.) Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Sam stvarnik ga zasadil je, Svet zakon imenuje se. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Bog Oče vsadil pervega, K’ je stvaril ženo in moža. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav žiyet’! 157 Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Bog Sin posvetil drugega Po sakramenlu zakona. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. In tretjega svet Duh Živi, K’ njemu milosti deli. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Tri verhe žegnal večni Bog Očeta, mater in otrok. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Naj pervi oče zakonski, Ki svoje lepo oskerbi. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! 14 158 Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Drug’ verh je-mati zakonska Ko vinska terta žlahtna vsa. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet'! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Tretji verh otroci so, Ki kakor oljke rastejo. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet'! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Bog Oce, Sin in sveti Duh Skerbi jim za vsakdanji kruh. Oj srečen, srečen Zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet'! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Naj sveto drevo zeleni Naj zakon žlahten sad rodi. O srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! 159 Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Požegnaj jih sam večni Bog, Požegnaj delo svojih rok. Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet’! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahtne verhe tri. Bog jim živlenje srečno daj, Po smerti vživat sveti raj! Oj srečen, srečen zakon svet, Kdor hoče v njemu prav živet'! 160 77 . Goriška iz Devina, Benatska iz Sent-Petra, Štajerska iz Frejnhejma in Koroška na¬ vadna; v rožiskej dolini se gode in poje pri svetej mesi kedar je poroka, v zils- krj dolini pa kedar svati okolo oltarja gredo; tudi jo pojo ali zagodejo na god sv. rešnjega telesa ko device ovenčane in nakitjene okolo oltarja gredo, (Napev 35.) Oh kaj za ’n trošt ino veselje Uživlja moje serce, Kdar se spomnim, da Bog večni je Za nebesa slvaril me. Kristijani zvoleni Vsi smo vkup povableni K tej nebes klej hohcejli, Ktera ne ho nigdar henjala Bode večno gverala. Nihčer ne more zgruntati To nebeško veselje, Obličje božje gledali Na vekomej, vsolej : 161 Tam veselo glorijo Angelci lepo pojo Ino Boga hvalijo, Vesela pesem angelska Je nebeška muzika. Za oblačilo svatovsko Oj skerbimo ves čas, Da Bog v zvunajne temnice Ne bo zavergel nas. Terpimo križe vse voljno In služimo zvesto Bogu, S daj je se cas za to; Da bojo tam dobre dele Na nas se svetile. Oj cujmo ino stražimo Perpravleni ves cas, Saj morebiti v kratkim bo Jezus poklical nas. Al pobožno le živim, Se tudi vmreti ne bojim , Se vedno veselim, Me bo Jezus k sebi vzel, Bom pa večno ž njim vesel! 162 Dokler na svefu lu živim, Oj Jezus prosim te, Razsveti me, da prav deržim Zapovedi božje, Da vreden bom te molcejti Pri nebeškej hohcejti Sladkosti vživlati, Ktere je sam Bog- pripravil nam In vsim svojim služabnikam.* * Med vsimi pesmanii je ta naj bolj po¬ nemčena, tudi je le bolj nova, pa prav norijo po njej, tako radi jo pojo, za to je ni smelo tukaj zmajukati. m Od nore iiiešc. 7H. Koroška iz Rožeka, se poje kcdar proce¬ sija s novožegnanim »lesnikam v cer¬ kev gre. Vsi se razveselimo Nad tvojo srečo veliko, Oj novo žegnani mešnik! Ki si dans sem prišel, Da boš Bogu daroval Pervo, novo, sveto meša. To srečo si zadobil, Porečeš pet besedi, Boš Boga z nebes poklical. Prosi za nas Boga, Ki boš 'mel na oltarji ga V podobi kruha belega. Vsi se priporočimo V tvojo sveto molitvo Ino v dar svete meše. Dro preslabi smo k tem«, Da b' mogli prav spoznati Skrivnost presvete meše. Svojo moč Bog tebi daj, Tudi nam vsim pomaj Še k lepšej kroni v nebesih. Tam se bomo veselili, Sveto Trojico molili S vsemi kori angelskemi. 16 » Sr* rojženfcranc'veseli. Iz pesem g-. Potočnika. Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Devica čistega rodu Spočela božjega Sinu. Svet roženkranc veseli! Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: K Elizabeti črez gore Marija s božjem Sinam gre. Svet rožpnkranc veseli! Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Devica čisla nam rodi, Odrešenika vsih ljudi. Svet roženkranc veseli! 16« Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Roža Marija Jezusa Boffu Očetu ofrala. o Svet roženkranc veseli! Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Marija našla je sinu Med učeniki v tempelnu. Svet roženkranc veseli! &V. roženkranc terplenja« 80 » Svet roženkranc terplenja, Noj vsak grešiti jen ja: Dab’ grešnik pogublen ne bil, Jezus je kervavi pot potil. Svet roženkrartc terplenja! Svet rošenkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja: Za greh mesnih želja sturjen Je Jezus gajžlan, raztepen. Svet roženkranc terplenja! Svet roženkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja: Za lakomne časti, blaga Je s ternjem kronan kralj sveta. Svet roženkranc terplenja! Svet roženkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja: Mehkušno o kristjan živiš, Lej, Jezus nese težki križ. Svet roženkranc terplenja! Svet roženkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja: Za nehvaležne grešnike Na križi Jezus vmerje. Svet roženkranc terplenja! 16 » Sv, roženkranc čcstili, 81 . Svet roženkranc cestili, Nam daj v nebesa priti! Res kakor sam je prorokoval Je Jezus nas od smer ti vstal. Svet roženkranc cesliti! Svet roženkranc cesliti, Nam daj v nebesa priti! Apostelnam je dal oblast In šel k Očetu v svojo čast. Svet roženkranc cestili! Svet roženkranc cestili, Nam daj v nebesa priti! Da vernim moc od zgorej da, Jim pošle svetega Duha. Svel roženkranc cesliti! 15 Svet rozenkranc cestiti, Nam daj v nebesa priti! Y nebesa Jezus mater vzel, Kor angelski je cest ji pel. Svet rozenkranc cestiti! Svet rozenkranc cestiti, Nam daj v nebesa priti! Marijo vsi h nebes gospo Je kronal s slavo in častjo. Svet rozenkranc cestiti! Jutcrna molitvica V imenu Boga Očeta in Sina in sve¬ tega Duha Amen. Bog daj en dober čas! Sdaj vstanem ho se sprebudim, Vse hude misli in grehe zapustim, Oh ljubi angelc varih moj Varvoj me dnes te den, Kakor si me varoval nicoj to noč, Pred naglavnami grehami. Amen. V imenu mojega gospoda Jezusa Kristusa tega križanega jaz dnes vsta¬ nem, ti ohrani me vladaj me, vari me in k večnemu živlenju pripelji me. Amen. O moj Bog jaz se zahvalim, ki si me varoval nicoj to noc, varvaj me še dnes le den pred vsim hudim na duši in telesi, pred naglo in nepre- videno smertjo in pred srnertnim na¬ glavnim greham. Amen. Vsegamogocni večni Bog, ki si mi to milost dodelil, te danešni den doživeti, daj mi tudi to moč, da dnes v nobeden greh ne pervolim, temuc vse svoje misli, besede in djanje vso- lej po tvojih zapovedih ravnam, v vsih recih tvojo sveto voljo spolnujem. Po Jezusu Kristusu gospodu našemu. Amen. Večerna molitvica. 0 moj Bog jaz se zahvalim, ki si me varoval dnes te den, varvaj me še nicoj to noč pred vsim hudim na duši in telesu, pred naglo in nepre- videno smertjo in pred srnertnim na¬ glavnim greham. Amen. Dela se noc, dela se mrak, Marija spleta krancel zlat, Marija se spravlja k Jezusu: 175 Pojdmo še mi, poglejmo še mi, Bomo vidili Jezusa, Jezusovih pet kervavih ran Jezusovo desno stran. Kri in voda teče iz njega ran, Serce je rameno žalostno, Okice so zlo objokane, Vse zavoljo križa težkega Ki je Jezus za nas nesel ga, Svojo kri za nas prelil. Ti si nam obljubil sveti raj, Si nam ga obljubil, nam ga daj, Kakor si ga dal svojim ucencam dvanajstim. Amen. Vsmileni Jezus, ljuba devica Ma¬ rija in sveti Jožef! bodite moja družba in pomoč, varile me nicoj lo noc pred vsim hudim na duši in telesu. Amen. Sdaj se vležem pa zaspim, Vse hude misli in grehe zapustim, Oh ljubi angelc varih moj, Varvaj me nicoj le noc, Kakor si me varoval dnes te den, Pred naglavnimi grehami. Amen. 176 O Jezus tebi živim , o Jezus tebi rmerjem, o Jezus tvoj sim žir in mertev. Amen. S » Molitvice, ki se zjutraj in zvečer molijo. Jezus Naca renski, kralj judovski, vsmili se crez nas! Oh Jezus vsmili se crez me, kedar pridem k sodbi pred te, ne sodi me po mojem za- služenji, sodi me po tvojej milosti. Amen. Blagoslovi (požegnaj) me Bog Oce, ki si me stvaril, blagoslovi me Bog Sin, ki si me odrešil, blagoslovi me Bog sveti Duh, ki si me posvetil; sveta, visoka, bogata Trojica vladaj in ohrani me pred vidnemi in nevid¬ nem! sovražniki, vari me sdaj in na vekomaj. Amen. Cešcena si Marija, cešcena si Ma¬ rija, cešcena si Marija! ti si žlahtna zaslužil ni 5 midva sva je pa vredna, sva jo zaslužila, plačilo po najnim delu sprejemljeva. Oh moj Jezus in moj gospod, kedar prideš v nebeško kraljestvo, spomni se na me razboj¬ nika! Jezus je na nja pogledal in mu rekel: Se nicoj boš s menoj v svetim raji. — Vsmileni Jezus bodi milostliv meni rbogemu grešniku. Amen. Tretja beseda Jezusova, ko je Jezus govoril, ko je na svetim križi visel. Pod križem je bla nja žalostna mati Marija, Janez nja učenec. Marija je milo jokala in zdihovala od velike žalosti, ko nje sin tako martro terpi. Jezus Janezu govori: Primi to ženo za nje roko, pelji jo izpod mojega križa. Meni veliko hujši de nje jo¬ kanje, kakor moja martra vsa. Marija poglej, Janez je tvoj sin; Janez po¬ glej, Marija je tvoja mali, vkupej bo¬ dita, jeden drugega tolažita, taj čas, da bom spet od smerti vstal in bom k vama peršel. Tedaj je Janez Marijo v svoje varstvo vzel in jo izpod križa 180 peljal.— Vsmileni Jezus bodi milostliv meni vbogemu grešniku. Amen. Četver la beseda Jezusova, ko je Jezus govoril, ko je na svetim križi visel. Vse je Jezusa zapustilo, vsi ptuji in vsi njegovi. Jezus je glasno zavpil: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? — Oh moj Bog ne za¬ pusti me, temuč pridi mi k pomoči sdaj in kedar se bode moja duša ločila od telesa. — Vsmileni Jezus bodi mi¬ lostliv meni vbogemu grešniku. Amen. Peta beseda Jezusova, ko^ je Jezus govoril, ko je na svetim križi visel. Jaz sim rameno (močno) žejin. Kaj so še hudi Judi govorili, Gor in dol so tekali, V Žolc in jesih zlijah; Mercesnavo gobo napojo, Jo na tersl nateknejo, Dajo piti na križ Jezusu5 Jezus pokusi majbino, Stresel se rameno, St resla sc je zemlja in nebo Človeku duša in telo. 181 Sonce in luna je vmerknila, Zvezdice z neba padajo, 1'okoče vode ne tečo, Ribice v vodi ne plavajo, Ticice v lufti ne letajo, Silne skale pokajo, Nebeški troni skleplejo, l’ema je postala črez ves volen svet* Nas Jezus Kristus tako martro terpi. — Rsmileni Jezus bodi milostliv meni vbogemu grešniku. Amen. Šesta beseda Jezusova, ko je Jezus govoril, ko je na svetim križi v isel. Sdaj je Vse dopolnjeno, od Mojega rojstva do slednjega časa. — Ksmileni Jezus bodi milostliv meni ubogemu grešniku. Amen. Sedma beseda Jezusova, ko je Jezus govoril, ko je na svetim križi v isel. Nagnil je svojo glavo na desno s lran s velikim glasam je zatpil: Oče v tvoje roke priporočim svojo dušo, "7- Jaz pa tudi priporočim svojo dušo Rčetu nebeškem« in rsmilenemu Je* tti m kusu. — Vsmileni Jezus bodi milost* liv meni rbogemu grešniku. Amen. Oče naš . . . Ceščena Marija . . . Verujem... Tudi molijo .še deset božjih zapoved, pa pet cerkevnih , sedem svetih sakramentov ali kake dru/je molitvice } ki jih iz glave znajo. Molitvica k presvetemu rešnjemti telesu, kedar V cerkev prideš in kedar se sv. blagoslov (žegen) da, CešČeno, zabvaleno bodi sveto rešnje telo Jezusovo, ki si razsvetilo vse izvolene, razsveti še mene sadaj in na mojo poslednjo uro in vse verne duše v vicah. Amen. Ceščeno, zahvaleno bodi sveto rešnje telo Jezusovo, ki si nasitilo vse izvolene, nasiti še mene sdaj in na mojo poslednjo uro in vse verne duše v vicah. Amen. 183 Cešceno, zahvaleno bodi sveto rešnje telo Jezusovo, bi si blagoslo¬ vilo (požegnalo) vse izvolene, blago¬ slovi se mene sdaj in na mojo posle¬ dnjo uro in vse verne duše v vicah. Amen. Cešceno, zahvaleno bodi sveto rešnje telo Jezusovo, bi si tolažilo vse izvolene, tolaži še mene sdaj in na mojo poslednjo uro in vse verne duše v vicah. Amen. Cešceno, zahvaleno bodi sveto rešnje telo Jezusovo, ki si vsim izvo- lenim nebesbe vrata odperlo, odpri še meni vrata svetega raja sdaj in na mojo poslednjo uro in vsim vernim dušam v vicah. Amen. Blagoslov (žegen) vsegamogoc' nega, večnega Boga Očeta in Sina in svetega Duha pridi crez nas in ostani vsolej pri nas sdaj in na večni cas; Bog dodeli nam in vsem vernim dušam rečni mir in pokoj. Amen. 184 Duša Kristusova posveti me! Telo Kristusovo zveličaj me! Kri Kristusova napoji me! Voda iz desne slrane operi me! Terplenje Kristusovo poterdi me! O vsmileni Jezus vsliši me! V svoje svete rane zakri me! Od tebe ločili se, ne pusti me! Pred peklenskim sovražnikam vari me Ob mojej smertnej uri poklici me! Da s vsimi svetniki bom hvalil te! Hvalil sdaj in vekomaj. Amen. 185 JL it a mi J e od vsmilenega Jezusa. Se molijo po angelskim roženkrancu na Koroškim zvlasti o godovih gospodovih in kedar bodi pred sv. rešujem telesom.* Gospod vsmili se nas! Kriste vsmili se nas! Gospod vsmili se nas! Jezus Kristus sliši nas! Jezus Kristus vsliši nas! * Angelski roženkranc se žarne s t ,Ve¬ rujem . . po tem se molijo tri redi (desetke, decades) enako takole: Oče naš . . ♦ Češčena , .. (k besedi Jezus se nic ne pristavi) potle pa desetkrat (ali pa devetkrat na spomin deveterih korov angelskih) credorna duhovnik: „Seet, svet, svet je gospod Bog Sabaot zemlja in nebo sta polna tvoje visokosti in Česti.“ Ljudi odrekujejo: „Čest Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu , kakor je bilo od začetka , sdaj in vsolej in na vekoma. Amen.“ Potem 4. in poslednja red: Bog se vsmili čre% vse verne duše v vicah! — kakor pri drugih rožeu- kraucih. — 186 Oce nebeški vsegamogocni Bog, Sin vsega sveta rešnji Bog, Sveti Dub resnični Bog, Sveta Trojica en sam Bog, sin živega Boga, sin kralja Davida, sin device Marije, naj svetejši, naj popolnejši, naj mogočnejši, naj castillivejši, naj pobožnejši, naj ljubeznivejši, 'naj slajši, ^ naj cudnejši, zveličar celega sveta, »rednik med Bogam in ljudmi, jdobri pastir dušic, naše perbežališče, naj dobrotlivejši, naj milosercnejši, naj krotkejši, naj pohlevnejši, naj ponižnejši, naj rbogejši, cc D N v m V s mili se nas 187 co b naj čistejši, naj pozornejši, naj poterpežlivejši, ljubi naj zvestejši, naša ljubezen, prava luč, večna modrost, neskončna dobrota, podoba popolnosti, zaklad vsih čednost, ^ \oce vbogih, 'tolažnik žalostnih, (veselje angelov, kralj očakov, razsvetlenik prerokov, učenik aposlelnov, moč mučenikov, svetloba spoznovavcov, | ženin čistih devic , okrona vsih svetnikov, ) Hodi nam milostliv, zanesi nam o Jezus! Bodi nam milostliv, vsliši nas o Jezus! Od vsega hudega, reši nas o Jezu*! Od vsega greha, resi nas o Jezu«! Vsmlli se nas! 188 Od svoje jeze, Od skušnjav hudičevih, Od kuge, lakote in vojske, Skoz svoje presveto ime, J Skoz svoje vcloveccnje, Skoz svoj prihod, Skoz svoje rojstvo, Skoz svoje obrezovanje, Skoz svoje bolečine, / Skoz svoj križ in terplenje, j Skoz svojo smert, Skoz svojo od smerli vstajanje , • Skoz svoj vnebohod, Skos svojo nebeško cest in veselje Skoz svojo naj slajši devično mater, Skoz prošnjo vsili svetnikov, Jagnje božje, klero grebe sveta odjem- leš, zanesi nam o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- leš, vsliši nas o Jezus! Jagnje božje, klero grehe sveta odjem- leš, vsmili se nas o Jezus! Jezus Kristus sliši nas! Jezus Kristus vsliši nas! Oce naš . • . Reši nas o Jezus! \ 189 Predpev. V imenu Jezusovim naj se vse kolena priklonijo, nebeške, ze- melske in podzemelske in vsi narodi >iaj spoznajo, da je nas gospod Jezus Hristus v slavi Boga Očeta. Duhovnik. ImeGospodovo bodi hvaleno. Ljudstvo. Sdaj in vekomaj. D. Pomoč naša je v imenuGospodovim. L. Ki je stvaril nebo in zemljo. D. Gospod vsliši mojo molitvo. L. In vpitje moje naj k tebi pride. Moli m o. O Bog, kteri si presveto ime Je¬ zusa Kristusa, sina svojega, gospoda Našega, vernim ljubeznivo in sladko, hudim duham pak strašno storil; mi- lostlivo dodeli nam, da vsi, kteri sveto iiae Jezusovo na zemlji pobožno cesti- ttio, tukaj sveto sladkost občutimo, Jam pa v nebesih veselje svetega raja *o večno zveličanje dosežemo. Po tai¬ stem gospodu našemu Jezusu Kristusu, Sinu tvojemu, ki s teboj živi in kra- 190 luje v edinosti svetega Duha Bog od vekoma do vekoma. Amen. Sledeče obče molitve se molijo vsolej po vsakej večernici in po vsakih litanijah. Molimo. Vsegamogočni večni Bog, oce ne¬ beški! poglej s očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Vsmili se vsih vernih krislijanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš gospod in zveličar, Jezus Krislus, voljno greš- nikam v roke dal in je tudi svojo drago kri na svetim križu prelil. Po tem gospodu Jezusu odverni milosllivi Oce! zaslužene šibe, sedajne in pri- hodne nevarnosti, punte, vojske, ku¬ go, lakoto, dragoto, bolezni in ža¬ lostne revne čase. Vsegamogočni večni Bog, vsmili se svojega služabnika, našega Papeža J. in vodi ga po potu večnega živlenja, 191 da bo s tvojo pomočjo, bar je tebi prijetno, želil in s vso močjo storil. O Bog pastir in vladar vsih ver¬ nikov! glej milosllivo na svojega slu¬ žabnika našega škofa J ki si ga pa¬ stirja naše škofije postavil 5 dodeli mu, da tistim, črez klere je postavlen, s besedo in s djanjem k dobremu služi in tako s čedo, ki mu je zročena, večno živlenje doseže. Bog varih vsih kraljestev, dodeli svojemu služabniku našemu cesarju J. , tvojo moc, s ktero se sovražnik pre¬ maga, spoznati in častili, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vsolej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsim do¬ brim duhovske in deželske oblastnike in starešine, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvojej božjej časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega keršanstva perpomoci. Prosimo tudi kakor hočeš, da bi prosili za svoje prijatle in neprijatle, 192 za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne bristijanc, za žive in mertve. Vsegamogocni večni Bog, bi go¬ spoduješ erez žive in mertve in se vsmiliš vsih, btere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te pro¬ simo , da vsi, za btere smo se namerili moliti, bteri so se pri živlenji al pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vsih tvojih svetnibov od tvoje dobrote odpuščenje vsih svojih grehov zado- sežejo. Dodeli nam o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni naše serca b pravi pobori in b poboljšanju našega živlenja. Užgi v nas ogenj božje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo, babor tvoji pokorni otroci v živlenji in v smerti prijetni in do« padlivi. Tebi bodi vedno perporoceno o Gospod! vse naše djanje in nehanje, nase delo in opravilo, naše živlenje in naša smert. Daj nam tvojo milost 195 tukaj vživlati, in tamkaj s rsemi izvo- lenemi doseči, da te komo v večnim veselji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli o Gospod nebeški Oce! po Jezusu Kristusu tvojem ljubim Sinu , gospodu našemu in odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. D. Božja pomoč ostani vsolej per nas! L. Amen. Oce naš... Cešcena... (petkrat.') Pesmica po večernici. Znana v Goriških berdih, v Ribnici na Krajnskim, tudi na Štajerskim. Častito bodi vsaki čas Sveto sladko ime Jezus, Sveto sladko ime Jezus Ino ime Marija! V Zimiui in v obče v I s tri i se ta pesmica takole zapoje“in to trikrat. (Budi Iivaleno po sve vrirne Jezusa i Marije slavno ime!) 1 ? m JL i I; a 11 1 j c od Kristusovega terplenja. Gospod vsmili se nas! Kriste vsmili se nas! Gospod vsmili se nas! Kriste sli,si nas! Kriste vsliši nas! Oče nebeški vsegamogočni Bog, Sin vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh resnični Bog, Sveta Trojica en sam Bog! Jezus za trideset srebernikov pro¬ dan, Jezus v svojih naj vecih bridko¬ stih na oljski gori popolnoma v božjo voljo vdan, Jezus na oljski gori v bridkosti kervavega potu od angela po¬ te rjen, Jezus od Juda kusevaje izdan, Jezus od Judov kakor razbojnik rjet in zrezan, Vsmili se nas! 195 Jezus od srojih vcencor zapuščen Jezus pred Ana in Kajfa peljan in tam zasramovan, Jezus od hlapca za uho vdarjen, Jezus od zgol krivih pric^tožen, fozus krivično k smerti obsodjen, Jezus v obraz zapluvan in s pest- mi bit, ! Jezus od svetega Petra trikrat za- I tajen, Jezus zvezan Pilatužu izdan, Jezus od Heroda v belim oblačilu zasramovan, ) Jezus manj kakor hudobni raz¬ bojnik in vbijavec obrajtan, Jezus nevsmileno gajžlan in raz¬ tepen , Jezus s špotlivim rudecim plaj- j žam ogernjen , Jezus s Sernjem kronan in po a glavi tolčen!, Jezus od Judov s velikim vpitjem j za ki •ižanje pogervan, Jezus od Pilatuža Judam izdan in k strašni smerti obsodjen, | Vsmili se nas! 19G Jezus s težkim križam obložen in nevsmileno k smerli vlečen, Jezus do nagiga slečen in s žebli na križ perbit, Jezus, kteri si v sredi dveh raz¬ bojnikov na križi rnspet visel, Jezus, kteri si na križi za svoje sovražnike molil, Jezus , kteri si spokorjenemu raz¬ bojniku sveti raj obljubil, Jezus, kteri si svojo žalostno mater Marijo svetemu Janezu in njega svoji materi perporocil, Jezus, kteri si bil na svetim križi od svojega Očeta zapuščen, Jezus, kteri si bil na križi žejin s žolcam in jesiham napoien, Jezus, kteri si i.a svetim knži vse, kar je bilo za naše odre¬ šenje potrebno, dopolnil, Jezus, kteri si na svetim križi svojo dušo nebeškemu Očetu izročil, Jezus, kteri si bil na desni strani s »ulico preboden, Jezus, kteri si le zavoljo naših grehov vse to terpel, vsmili se nas! Jezus, kteri vse rane naših duš s ker- vavimi ranami zaceliš, vsmili se nas! Bodi nam milostliv, odpusti nam o Jezus! Bodi nam milostliv, vsliši nas o Jezus! Od vsega hudega na duši in telesu, Od vsega greha, zavoljo kterega I si toliko terpel, J Od nevolje in da ne ohvupamo v križih in terplenji, Od jeze in sovraživa, do tistih, kteri nam hudo store, Od prevelikega straha pred ter- plenjem in pred smertjo, Od večne smeri., Po svojim nevsmilenim gajžlanji in kronanji, Po svoji žalosti in svojim zapu- šcenji na križi, Po svojim grozo vilnim terplenji ino bridki smerti, Oh dnevu sodnemu, Pieši nas o Jezus! Mi vbogi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam vse naše grehe odpustiš, Da nas po premišlovanji tvojega lerplenja k pravi pokori perpelaš. Da nas v težavah in v terplenji s svojem lerplenjam v poter- pežlivosti poterdiš, Da hi tudi mi svoje telo s greš¬ nimi želami in s grehi vred križali, Da bi po tvoji bridki smerti večno živlenje dosegli, Jagnje božje, ktero grehe sveta od- jemleš, zanesi nam o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta od- jerrdes , vsliši nas o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta od- jernleš, vsmili se nas o Jezus! Kriste sliši nas! Kriste vsliši nas! Gospod vsmili se nas! Kriste vsmili se nas! Gospod vsmili se nas! Oee naš .. . Oešccna ... Te prosimo vsliši nas! M o i i m o. m Ljubeznivi Jezus, ki si za odre¬ šenje naše, holil se poroditi, biti obre¬ zan, od Judov zaveržen, od Judeža kuševaje izdan, s štriki zvesan. kakor nedolžno jagnje k smerti peljan, in pred Ana, Rajfa Pilatuža in Heroda nespodobno postavlen, od krivih prič tožen, sternjem kronan, za uho vdar- jen, s terstam tolčen, crez oči zavezan, iz oblačila slečen, na križ perbit, s križam na kviško povzdignjen, med razbojnika povstavlen s žolcam in jesi- ham napojen in s sulico preboden; ponižno le molimo, po tvojem bridkim terplenji perpelji nas, kamor si per- peljal razbojnika s teboj križanega v sveti raj; kteri s Ocetam in svetim Duham živiš in kraluješ Bog od ve¬ koma do vekoma. Amen. I. Jezus Kristus sin živega Boga, ki si na križi vmerl za me, skoz sveto rano tvoje desne roke prosim te — 200 mene vbogega grešnika vsmili se! Oce naš . . . Cešcena . • » 2. Jezus Kristus sin živega Boga, ki si na križi vmerl za me, skoz sveto rano tvoje leve roke prosim te —■ mene vbogega grešnika vsmili se! Oce naš . .. Cešcena . .. 3. Jezus Kristus sin živega Boga, ki si na križi vmerl za me, skoz sveto rano tvoje desne noge prosim te — mene vbogega grešnika vsmili se! Oce naš ... Cešcena ... 4. Jezus Kristus sin živega Boga, ki si na križi vmerl za me, skoz sveto rano tvoje leve noge prosim te — mene vbogega grešnika vsmili se! Oce naš ... Cešcena.. . 5. Jezus Kristus sin živega Boga, ki si na križi vmerl za me skoz sveto rano tvoje desne strani prosim te — mene vbogegč* grešnika vsmili se! Oce naš ... Cešcena .. . Božja po¬ moč ostani vsolej pri nas. Amen. Po teh litanijah .še radi zapojo #3. ali kako drugo postno pesem. SOI I^avretanske litanije« Gosporl vsmili se nas!* Kriste vsmili se nas! Gospod vsmili se nas! Kriste sliši nas! Kriste vsliši nas! * Te litanije Slovenci radi pojo; na Be- natskim in v Goriških berdili se poje mesto: Gospod vsmili se nas! takole: Duhovnik: Kirie elejson, kriste elejson. Ljudi: Kirie elejson, kriste elejson... dalje: D. Sveta Marija za nas Boga prosi, L, Sveta Marija za nas Boga prosi... (Napev 36.) V Temini na Goriškim se poje jedenkrat; D. Sveta Marija prosi za nas Jezusa. Ljudi ravno tako; drugokrat pa: D, Sveta mali božja , prosi za nas greš¬ nike. Ljudi ravna to. (Napev 36.} 202 Oce nebeški vsegamogocni Bog, vsmili se nas! Sin vsega sveta rešnji Bog, vsmili se nas! Sveti Duh resnični Bog, vsmili se nas! Sveta Trojica en sam Bog, vsmili se nas! V Lakovcu na Goriškim pojo takole: D. Sveta Marija, L. Oh Marija, oh Marija! Prosi za nas Jezusa. Olif Marija, oh Marija! Prosi za nas grešnike . (Napev 37.) V Loki na Krajnskim pojo: D. Sveta Marija , L. Oh Marija milostliva Prosi za nas Jezusa. (Bodi naša /juha mati Oh devica M arija.J (Napev 38.) V Lascih na Dobropolji na Krajnskim pa rečejo: D. Sveta Marija, L. O hi Marija polna gnade Ponižno prosimo tabe, Sveta Sveta Sveta Mali Mati Mati Mati Mali Moti Mati Marija, mati božja, devic devica, Kristusova, milosti božje, prečisla, brez madeža, nedolžna, presveta, ljubezniva, (Vsmili se, vsmili se črez nas, Prosi Boga za nas.) Okolo Petrovec iu Sloven - Gradca na V y Štajerskim in v bliznjej Koroskej m Krajnskej vzamejo pevci, ki jo vzdi¬ gnejo, tri imena na enkrat, takole: D . Scela Marija, sveta mati bokja, sveta devic devica, L, Prosi Boga za nas, Hvalen bodi Jezus S daj in na večni čas. Le prosi Marija v nebesih za nas, Le prosi, le prosi v nebesih za nas. Kedaj se tudi izpuste te dve redke: Hvalen bodi Jezus Sdaj in na večni Cas. (Napev 31 ),) 504 Mati prečudna, Mali našega stvarnika, Mati našega odrešenika, Devica modra, Devica castitliva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica vsmilena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slono - kosteni, Hiša zlata. Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodna danica, Zdravje bolnikov, Perbežališce grešnikov, Tolažnica žalostnih, 205 Pomoč Kristijanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostelnov. Kraljica mučenikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov in svetnic, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemleš, zanesi nam o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjem* les, vsliši nas o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjem* les, vsmili se nas o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste vsliši nas! Oce naš . .. Cešcena .,. c Molitve. 1. K presvetemu rešnjemu telesu. (Kedar je v uri p o s Ca e leno.) D. Kruh z nebes si jim dodelil. L. Kteri ima vso sLadkost v sebi. 18 Za nas Boga prosi! 20G Molimo. O Bog, kteri si mm y prečudnim sakramentu spomin svojega terplenja zapustil, daj nam, prosimo te, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kralujes s Bogam Ocetam v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. 2. R devici Mariji materi božji. Pod tvojo pomoč perbežimo o sveta božja porodnica! ne zaverži naših prošenj v naših potrebah, temuc reši nas vsolej od vsih nevarnost. O časlit- liva in žegnana devica, naša gospa, naša srednica, naša pomočnica. S svo¬ jim sinam nas spravi, svojemu sinu nas perporoči, svojemu sinu nas izroči. T). Prosi za nas sveta božja porodnica! b. Da bomo vredni obljub Kristu¬ sovih! 207 M o 1 i m o. Dodeli nam, tvojim služabnicam, prosimo, o Gospod Bog, da vedno zdravje na duši in telesu vživamo, in da borno po častitih prošnjah presvete Marije vsolej device od sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. K devici Mariji materi božji. Od perve adventne nedele do božica. Vsmilena mali zveličarjev«, Iti ostaneš vrata nebeške in zgodnja da- nica! pomagaj nam ki smo v greh padli, pa želimo Vstati, ti, ki si svo¬ jega stvarnika prečudno rodila, devica pred in potle ostala, ko si iz Gabrie- lovih ust prijela cešcenje, vsmili se nos grešnikov. P. Angel Gospodov je oznanil Mariji. /y. In je spočela od svetega Duha. Molimo. 208 Svojo milost, prosimo o Gospod! v naše serca vlij, da. ki smo po ange¬ lovim oznanjenju vclovecenje Kristusa, tvojega sina spoznali, po njega ter- plenji in križi castitlivo vstajenje do¬ sežemo. Od božica da svečnice. Vsmilena mali sveličarjeva , ki ostaneš vrata nebeške in zgodna da- nica! pomagaj nam, ki smo v greh padli, pa želimo vstati, ti ki si svo¬ jega stvarnika prečudno rodila, devica pred in polle ostala, ki si iz Gabrie- lovih ust sprijela cešcenje, vsmili se nas grešnikov. D. Po porodu si devica cista ostala. L. Prosi za nas božja porodnica. Molimo. O Bog, kleri si po rodovitnim devištvu svete device Marije človeš¬ kemu rodu daroval večno zveličanje, 209 daj , prosimo te, da njo za nas prositi občutimo , po kterej nam je sreča do- šla , prijeti živlenja začetnika, gospoda našega, Jezusa Kristusa, sina tvojega. Od svečnice do velikega ceterteka. Bodi cešcena nebes kraljica, češče- na angelov gospa, cešcena korenina, cešcena ti, ki si svetu pravo luč rodila ! Bodi pozdravlena devica castitliva, me- mo vsih lepa; bodi pozdravlena pre- Ijubezniva in prosi za nas Kristusa! D. Naj te hvalimo devica presveta. L. Daj nam moč soper sovražnike tvoje. Moli m o. Dodeli milostlivi Bog! hrambo naši slabosti 1 , da , ko svete božje po¬ rodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih grehov vsta¬ nemo. 210 Od velike'sabote do I, nedele po binkošti)).* Veseli se kraljica nebeška, aleluja! H ter ega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja ! D. Veseli in raduj se devica Marija, aleluja! L. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojega sina, gospoda našega, Jezusa H ris tuša svet razveselil; dodeli, prosimo le, da po njegovi materi devici Mariji dosežemo veselje svetega raja. Od 1. nedele po binkoštih do 1. adventne. Cešcena bodi kraljica, mali mi- lostliva, živlenje, sladkost in upanje naše, bodi cešcena! K tebi vpijemo zapuščeni otroci Evini, k tebi zdihu¬ jemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh oberni tedaj, naša pomoč* * Mesto tc molitvice velikonočne zapnjo kedaj tudi 30. pesem. 211 niča! svoje milostlive oci v nas, in pokaži nam po tem revnem živlenji Jezusa, žegnani sad tvojega telesa, o miloslliva, o dobrotliva, o sladka de¬ vica Marija! J). Prosi za nas sveta božja porodnica! L. Da bomo vredni obljub Kristusovih! Molimo. Vsegamogocni večni Bog, ki si dušo in telo ceslile device Marije, matere božje, da bi vredno prebiva¬ lišče tvojega sina biti zaslužila, s per- pomocjo svetega Duha perpravil, daj, da bomo, ki se njenega spomena veselimo, po njenih milostlivih pro¬ šnjah od prihodnih zlegov in večne smerli rešeni. 4. K svetemu Jožefu. Glejte zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod crez svojo družino. I). Prosi za nas sveti Jožef! L. Da bomo vredni obljub Kristusovih! 212 Molimo. Noj nam, prosimo te, o Gospod! zasluženje ženina tvoje presvele matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. • 5. Za vse potrebe. Ponižno, o Gospod! prosimo te, razveži po svoji milosti naše grehe in ohrani po prošnjah svoje izvolene ma¬ tere, ljube device Marije, in vsih svojih svetnikov, nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi sve¬ tosti , tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle od hudobe in grehov in napolni nas vse s lepimi čednostmi; dodeli nam mir, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino in skaži milost našim prijatlam in neprijatlam in obvari našo sosedšcino s vsemi, kteri v njej pre¬ bivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, 213 potresa povodnji in dodeli milostlivo vsim vernim keršcenikam živim in mertvim v nebeškim kraljestvu večno živlenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža J. našega škofa J. našega svet¬ lega cesarja J. in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, ves naš narod in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in vsega zlega. In blagoslov (žegen) tvoj pridi iz nebes dol na nas in bodi vsolej nad nami. Po gospodu našemu Jezusu Kristusu, sinu svojemu, kteri s teboj živi in kraluje v edinosti sve¬ tega Duha, Bog vekoma. Amen. D. Božja pomoč ostani vsolej pri nas! h. Amen. Oce naš.. • Cešcena . .. (petkrat.') 214 li i t ti n i j c vsih svetnikov. Gospod vsmili se nas! Kriste vsmili se nas! Gospod vsmili se nas! Kriste sliši nas! Kriste vsliši nas! Oce nebeški vsegamogočni Kog!j m <; Sin vsega sveta režnji Bog! Sveti Duh resnični Bo lias Boga prosite! , za naS 215 Sveti Janez kerstnik, za nas Boga prosi! Sveti Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Jakob , Sveti Janez , Sveti Tomaž, Sveti Jakob, Sveti Filip, Sveti Jernej, Sveti Matevž, Sveti Simon, Sveti Tadej, Sveti Matija, Sveti Barnaba, Sveti Lukež, Sveti Marka, Vsi sveti apostelni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti uccnci Gospodovi, Boga prosite! za nas Za nas Boga prosi! ŽIG Vsi sveti nedolžni otročiči, za na» Boga prosite! Sveti Stefan, za nas Boga prosi! Sveti Lavrenc, za nas Boga prosi! Sveti Vincenc, za nas Boga prosi! Sveti Fabjan in Sebastjan, za nas Boga prosita! Sveti Janez in Pavel, ža nas Boga prosita! Sveti Kozma in Damjan, za nas Boga prosita! Sveti Gervazi in Protazi, za nas Boga Sveti Sveti Sveti Sveti Sveti Sveti O N s» a at prosita! Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite! Sveti Silvester, Gregor, Ambrož, Avguštin, Hieronim, Martin, Nikolavž, Vsi sveti škofi in Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sveti Anton, za nas Boga prosi! a o p spoznovavci, za nas Sveti Benedikt, za nas Boga prosi! Sveti Bernard, za nas Boga prosi! Sveti Dominik, za na§ Boga prosi! Sveti Frančišk, za nas Boga prosi! ' prosite! Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostliv, zanesi nam o Gospod! Bodi nam milostliv, vsliši nas o Go¬ spod! Od vsega hudega, reši nas o Gospod! Od vsega greha, reši nas o Gospod! 19 218 Od svoje jeze, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze sovraživa in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudega vremena, Od večne smerti , Skoz skrivnost svojega svetega Učlovečenja, \ Skoz svoj prihod, Skoz svoje rojstvo, Skoz svoj kerst in sveti post, Skoz svoj križ in terplenje, Skoz svojo srnert in svoj pokop, Skoz svoje sveto vstajenje. Skoz svoj čudni vnebohod , Skoz prihod tolaži« ika svetega Du ha, Oh dnevu sodnemu, Adi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pelješ, Reši nas o Gospodi Te prosimo - y \ -- _i 2 1J> Da svojo sveto cerkev vlada* in ohraniš, Da pastirja apostolskega in vse cerkevne redi v svoji sveti veri ohraniš. Do sovražnike svete cerkve ponižaš, Da keršanskim kraljem in oblast¬ nikom mir in pravo enovoljnost (slogo) daruješ, Da vsemu keršanskemu ljudstvo mir in slogo (edinost) daš, Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obcferžiš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, Da vsim našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od več¬ nega pogublenja rešiš, Da sad zemlje daš in ohraniš, | Da vsim vernim dušam večni po- j koj dodeliš, Da nas vslišiš, Sin božji! j Te prosimo, vsliši ‘220 Jagnje božje, bi grehe sveta odjemleš, zanesi nam o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemleš, vsliši nas o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemleš, vsmili se nas o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste vsliši nas! Gospod vsmili se nas! Kriste vsmili se nas! Gospod vsmili se nas! Oce naš ... Češcena ... Potem molitva k sv. režnjema telesu na strani 305, ako je izpostavleno iu obče molitve, kakor na strani 11)0. 221 Sv. križ oven pot. Od sv. Alfonsa LigVorskega", pesem pa pri Slovencih obceznana, Pripravlanje. (IVapev 18 .) Oh le sem vse stvari, Glejte kaj se godi: (Te, kter nas vse živi, Grozne martre terpi.) Vsmileni Jezus! ti si iz prevelike ljubezni do nas hodil po tem polu v smert, jaz sim te pak pogosto zapuš¬ čal; pa sdaj ljubim te s vsem sercem in ker te resnično ljubim, me greva, da sim le razžalil. Iz ljubezni do mene jrreš v smert, jaz kocem te slediti, o predragi izvelicar! kocem priprav- len biti, vmreli iz ljubezni do tebe. O moj Jezus s teboj želim vsolej zdru¬ žen živeti in vmreli. Amen. Postanje P Ves zg« j zla n, zapluvan, S ternjem bridko kronan, (Pred sodnika bo pelan, Nedolžen t smeri izdan.) Jezus na smert obsodjen. [). Perklonimo se tebi o Jezus in molimo te. L. Ker si po svojem svetem krizi svet odrešil. Premisli, kako je Jezus nevsmi- leno s bicemi razbit, s ternjem kro¬ nan , od Pilata krivično na smert ob¬ sodjen. Molimo. Vsmileni Jezus! moji grehi so te na smert obsodili, pa ne Pilatuž; po tvojem bridkem terplenji prosim te, tako ravnaj me, da po tem iivlenji zadoseiem sveti raj. 8 sledečo molitvico se vsako postan je sklene. O moj ljubeznivi Jezus! jaz te ljubim več kakor samega sebe! Greva me iz vsega serca, da sim te razžalil. JNikar ne dopusti, da bi se od tebe oddelil! Dodeli mi, da te ljubim in tedaj stori s menoj karkoli ti je všeč, vse hočem dragovoljno sprijeti, kar* koli mi pošleš. Amen. Oče nas... Češčena... Gast Očetu ... Postanje II. v v Se gre, se bode gnati, Nevsmileno suvan, (S težkim križem obdan, To stri tvoj grešni stan.) Jezus s težkim križem obložen. D. Perklonimo 86 t . . Premisli, kako vsmileni Jezus s težkim križem obložen je na svojim težavnim potu k smerti na te mislil, in tebe s svojo smertjo od pogublenja rešil. ‘224 M o 1 i rn o. Preljubeznivi Jezus! radovoljno sprimem, dokler živim, vse težave, ktere si mi namenil, in molim te po tvojih svetih bolečinah, hi si jih križ noseči preterpel, podpiraj me, da svoj križ poterpežljivo nosim in se podam v tvojo sveto voljo. O moj ljubeznivi Jezus .. . Oce naš ... Cešcena ... Čast Očetu .. . kakor pri pervim poslanji. Post atije Ul. Poglej, že omaga, Pade na terde tla, (Kaj se godit le zna? Pota še dosti ’ma.) Jezus pade pervokrat pod križem. Premisli, kako pade Jezus per¬ vokrat pod križem. JNjegov sveti život . j e ve s s biči ranjen, glava s ternjein 225 kronan«, toliko kerri je že prelil , da ves oslabivlja, zraven se težki križ nese, vojnici ga pogosto suvajo in on na svojem žalostnem potu pade več¬ krat na tverdo zemljo. Molimo. O predragi Jezus! moji grehi so tebe tako težali, ti toliko bolečin na¬ pravili in te na težki križ razpeli. Za me si padel pod težkim križem, oh po tem zasiuženji varvaj me, da ne padem sopet v smertni greh. — Poslanje IV. Oh Marija če smem, Preč, preč s troštam tvojem, (Žalostno jokaš, vem, Martro mu množiš s tem.) Jezus sreča svojo žalostno mater. Premisli, kako se srečata ljube?.-* nivi sin in žalostna mali; Jezus in Marija se vidita, pa kakor meč pre* bodo to njune žalostne serca. 226 Moli m e. Oh žalostni Jezus! za bolečine* ki si jih obculil, ko si svojo ljubo mater Marijo srečal, prosim te, dodeli mi milost, da pobožno cestim tvojo sveto mater Marijo. Ti pa o kraljica žalostnih moli za me, da od božje ljubezni vnet, rad premi.dujem ter- plenje Jezusa, ljubega sina tvojega, izveiicarja našega. — Pon tanje V. Jezus ne more vec, Vsa nja moc je že preč, (Simon var’ se odret’ Pomagat’ mu križ vleč’!) Simon Cirenejčan pomaga Jezusu nesti težki križ. Premisli, kako so Judi, videči Jezusa oslabljenega, se bali, da bi jim grede ne vmerl in so za to per- silili Simona Cirenejcana, da pomaga nositi križ Jezusu, 227 Molimo. Sladki Jezus- moj! jaz se nočem branili, kakor Cieenejcan , nosili svoj križ. jaz ga poljubim in objamem, po¬ sebno pa' sprimem svojo smeti, ktero si mi namenil, s vsem lerplenjem in s vsemi bolečinami; jaz jo združim s tvojo smertjo in jo tebi darujem in posvetim Ti si vmerl iz ljubezni do mene, jaz želim vmreli iz ljubezni do tebe. — Posianje VI. Sam spet s križem nadjan, S kervjo ves ž’vot obdan, (Briše obraz poln ran, Ta kip nam bode dan.) Sveta Veronika otere obličje Jezusu. Premisli, kako sveta Veronika, zagledavši Jezusa, tako s znojem in s kervjo oblitega, mu poda ruto (obri¬ salo) s ktero se na.š odrešenik obriše in na njej ostavi svojo sveto podobo. £28 Molimo. Ljubeznivi Jezus moj ! tvoje obličje bilo je vsolej lepo, na križovim potu je pa bilo vgnano s ranami in s kervjo. Tudi moja duša je bila lepa, ko je sprijela v svetim kerstu božjo milost, tudi ona je bila lepa, pa jaz sim jo ognjusil s grehi svojemi. Ti jo pa spet lehko polepšaš in očistiš, oh izve- licar moj! po tvojem bridkim terplenji polepšaj in očisti mojo vbogo du.šo, Poslatije Viti Oh kaj žalostnega, Vidimo drugič Boga (S kervjo oblitega, Na tla pobitega.) Jezus pade drugikrat pod križem, Premisli, kako Jezus drugikrat .pade pod težkim križem; bil je po ' glavi in po vsim životu izranjen in bridke bolečine »o «e mu pomnožile. 22l> Moli m o. Oh Jezus moj ! kolikokrat si mi ti odpustil, jaz sim pa spet zabrodil r proprejšne grehe in sim te razžalil. Po zasluž.enji tvojega drugega padca pod težkim križem pomagaj mi, da do smerti živim v milosti tvojej in stori, da premagam yse skušnjave, klere me zalezujejo, Postanjc Vlil. Kdo bi žalostne žene Z vami ne točil solze? (Pa pravi ne crez me, Jokajte se crez se.) Jezus tolaži žene, ki ga objokujejo. Premisli, kako se je žalostnim ženam Jezus vsmilil in kako so pla- kale, videne ga v bolečinah, da pre- ! lija po potu svojo sveto rešnjo krij pa Jezus reče jim: Nikarte ne plakajte crez me, plakajte crez same sebe i« crez svoje otroke. 230 Molimo. Vsmileni Jezus! jaz žalujem, da sim te razžalil in sim kazni (štrafinge) 1 vreden, še več pa da sim ti s svojemi grehi toliko bridkih bolečin napravil. Jaz objočem svoje grebe ne samo. ker sim po njih pekel zaslužil, temue še vec, da sim bil tebi nehvaležen. Poslanje IX. Tretjič potren leži, G’uda, da še živi;, (Kako ste Judi vi Vendar nevsmileni!) Jezus pade tretjič pod križem. Premisli, da Jezus tretjič pade pod križem; od bolečine oslablen ob' nemaguje, nevsmileni mučitelji (mar' travci) ga pa silijo, da hiti in za l® pade tretjič pod križem. I m Molimo. Oh premili Jezus moj! za tiste bridkosti, ki sijih prestal, ko si težki križ nesel na goro Kalvario, daj da premagam vse hudobne želje, ktere so me poprej od tebe ločile. — Postanje X. S žolčem bo napojan, Slečen in zasramovan, (Poln kervi in ran, Poglej al moreš vanj!) Jezusu oblačila islecejo. Premisli, kako hudobni Judi izve- licarju tvojemu oblačila islacijo in mu s tem kervave rane ponovijo. Obžaluj svojega odrešenika in moli: Molimo. Nedolžni Jezus moj! po bridkih bolečinah, ktere si preterpel, ko so ti oblačila slekli, pomagaj meni d* oslobodjen od pregrešnih stvari, sama tebe ljubim, kteri si vse ljubezni vreden. — Postanje XI. Na križ bo sdaj razpet, Žilce znaš vse preštet’; (Poglej, kaj mora spet Jezus za te terpet’!) Jezusa pribijejo na kriz. Premisli, kako Jezus na križ raz¬ pet voljno daruje in posveti svoje živ- lenje Očetu nebeškemu., da bi nas odrešil. Nevsmileni križevci so ga S zebla mi na križ pribili. križ v zem¬ ljo vsadili, da bi ga vidili na križi vmirali. Molimo. O križani Jezus moj! perbij moje serce k sebi na sveti križ, da vsolej pri tebi perbivam, tebe ljubim in se ne ločim vec od tebe. — Poitanje XII. V bridkosti lu visi, Mori vaški pot poti, (Žalujte vse stvari, Sin božji smert stori.) Jezus vmira na križi. Premisli, kako vsmileni Jezus n« križi vmira v velikih bolečinah, kako nagne svojo glavo in vinerje. Molimo. O ljubeznivi Jezus! ki si na sve¬ tim križi vmerl za me, sereno žalosten poljubim križ, na kterim si odrešil me. Jaz sim zaslužil bridko smert za svoje grehe, pa tvoja smert mene tolaži. Po tvojej svelej smerli, prosim te, dodeli mi milost, da bom s teboj vedno v ljubezni združen. V tvoje roke o Gospod priporočim mojo rb«- go dušo. — m Poslanje XIII Marija k tebi hitim, Tvojga sinu želim; (S vama dokler živim, Rad jočem in terpim.) Jezusa iz križa snemejo. Premisli, kako sta Jezusa mert- tega iz svetega križa snela dva nje¬ gova ucenca, Jožef in Nikodem in ga položila v krilo prežalostne matere device Marije. Molimo. Oh žalostna mati božja Marija! sprimi me iz ljubezni do svojega sina, vsmilenega Jezusa, med svoje verne služabnike in za me Boga prosi. —■ Postanje XIV. 'I u z« nas lnertreg« Molimo vsi Boga; (Tud 1 položimo g« V grob našega serca.) Jeausa v grob položijo. Premisli, kako dva učenca neseta Jezusa mertvega do pokopališča in kako bridko žaluje njega žalostna mati Marija. Molimo. Oh Jezus odrešenik in ljubi izve- ličar moj! jaz počastim pokopališče r kterim položen počivaš. Po treh dneh bodeš spet od smerti vstal. Po tvojem svetim vstajenji daj, da tudi jaz slavno vstanem na sodni den in da, s teboj združen, te bodem ljubil in slavil v svetim raju vekoma. — *>3f» Konec. Oh Jezus hvala sdaj Bodi tebi in vsolej, (Skoz tvojo smert nam daj Te ljubit’ vekomaj!) Vsmili se nas o Gospod vsmili se nas! Potem se še moli molilva na strani 199. J). Božja pomoč ostani vsolej pri nas! K. Amen. Kazalo, po redoma kakor cerkevno leto teče. Pesme s napevam so v zvezdico za- znamenovane. Stran Predgovor ......... 1 Adventne pesme. k — ( o ) - Sirna 10. Kaj novega, kaj rudnega • . 43 11. Srečna šlalica Betlehemska . . 45 12. # S angelci zapojem, hvaležno česlim.. 47 13. Prebudite se vse stvari ... 48 14. * Kristus se je rodil nam, ve- sel’mo se ....... . 49 15. * Pastirci poglejte, kaj tam se godi.. 50 16. * Deu preslavni je k nam prišel 52 Od vsmilenega Jezusa. 17. * Jezus naj lepši moj! . . . 54 Na god svetih treh kraljev. 18. Jeno pesem želimo vsi vkupej zapet’ . . . •.56 19. En kralj je rojen crez kralje vse 58 20. Oj poglejte kaj je tam ... 60 Postne. 21. * Oh le sem vse stvari ... 62 22. # Dab’ človek ti vedel, kaj Kri¬ stus terpl .65 23. * \ 7 si ljudi sprepevlajmo . . 66 24. Poglejmo vsi ljudi ..... 69 25. Kristijani pertecite . . , , Ti — (») Stran Velikonočne, 26, * Kristus je od smerti vstal . 73 27, * .Jezus je od smerti vstal . . 75 28, Zveličar je od smerti vstal . . 77 29, * Vesel’ se z manoj moj kristjan 79 30, * K cesti Mariji zapojmo se . 80 31, * Jezus Kristus v zeleuim verti 82 Na god Kristusovega vnebohoda. 32» * Jezus Kristus je v nebesa sel 84 Binkoštna. 33. * O sveti Duh! o sveti Duh! . 86 Od presvete Trojice. 34. I,e sem pridte in zavpite »* . 88 35. Vzdigni se jesik moj! ... 89 Od svetega rešnjega telesa. 36. * Cestimo te živi kruh angelski 91 37. * Tani um ergo ...,,, 92 38. Nizko se sdaj perklonimo , , 93 39. * Veselo poj duša moja ... 94 40. * Aj sveti kruh, aj 'rešuja kri . 95 41 . * Na kolene padimo, Rešuje . 42. * Vsi ljudi sem pridite . . , 43. Na kolene padimo, Prosimo . 44. Na kolene padimo , In Jezusa . 45. Le sem, le sreni pridite . . . 46. * Oj vsmileni Jezus jaz ljubim tebe ......... 47. * Svoje serce povzdignimo . . Od device Marije. 48. *■ Lepa si, lepa si roža Marija 49. Veselo hočemo zapeti . , . 50. Jena rožca na svet »cvetela , 51. Jeno pesem mi vzdignimo . , 5-. Svoje serce k Bogu vzdignimo , 53. Ce.vena si roža Marija . , , 54. Oh Marija ti devica . . . . 55. Lepo pesem od Marije začnimo 56. Bodi tavžeutkrat cešcena . . . 57. * Povzdignimo veselo štitno 58. Zdrava s' morska zvezda . . 59 . Angelci v nebesih hodijo . . GO. * Oh Marija žlahtna rožica cvetiš 61. Oh Marija, oh Marija . , . , 62, Glej radost in veselje . . . 63. Devica Marija ti naša gospa 64, Cešcena. si Marija ti ... . tta, Veselo pesem vsi zapojmo , , Sirna 97 98 100 101 102 104 105 107 108 103 110 111 112 115 116 118 120 121 123 124 125 127 128 128 m -