3dtu ■ c-viS'.-,, • e idnice ČASOPIS oi GORIŠNICA, DECCMBCR 2012, LETNIK 2, ŠmiLKA 2, miAM SOOI2V090V POZDRAVLJENI! Leto je naokoli in spet je prišla zima. To je čas, ko se otroci veselimo na snegu, ^ izdelujemo snežake. Starejši se raje za- % držujejo na toplem, pečejo piškote, kuhajo čaje, babice pa pred oknom sedijo v naslanjaču in pletejo tople, zimske puloveije za vnuke. Zima je tudi čas treh dobrih mož. Najprej nas je obiskal Miklavž, Božiček je že pred vrati, sledi pa še dedek Mraz. Pred vami je že tudi nova Iskric. V njej boste lahko prebrali, katerih tekmovanj smo se letos že udeležili, pogovorili smo se tudi s pomočnico ravnatelja Dragico Petrovič, ki nam je zaupala veliko zanimih stvari, izvedeli boste tudi, kako so seVgji^ff^čenci 4. razredov v šoli v naravi, pa tudi nekaj o željah za Božička, dddali smo še nekaj šal, zanimivosti in ugank. V angleškem kotičku boste lahko ppdrdbno prebrali, kako so se imeli učenci vLondonu, če koga zanima, katere knjige je bilo pot-,) rebno prebrati za Camcarjevo tekmovanje, pa si preberite runriko S knjižnih polic. Vsega pa ne smem izdati. V teh zimskih dneh vam želimo torej obilo toplih dni ob prebiranju naših Iskric. Vesele in razigrane praznike ter srečno 2013. Glavna urednica: Tjaša Horvat Urednica: Eva Šalamon V petek, 26. 10. 2012, smo bili v dornavskem dvorcu. Nekateri učenci so se zbrali v šoli, druge so tja pripeljali njihovi starši. V eni izmed učilnic so v šoli potekale priprave na zabavo: oblačenje v kostume, poslikava obrazov, lakiranje nohtov,... J1VNI SKLAD BIPUIU-I UOVlKIf ZA RAZVOJ KADROV IN tTIPINDUl Hi Na!ožl't! v tmšo prihodnost OnKIIKJ KIMJIIMVJJK« IMUieV MI' a ttRJBLIKASLOVLNIlA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST. KULTURO IN ŠPORT Ljubezen, zaupanje in delo v skupini predstavlja družino. Oče in mama sta najbolj vesela, ko dobita otroke. (Nika Kolenič,7.a) Družina mi daje ljubezen in toplino. V družini sem obdana z ljudmi, ki me imajo radi, mi svetujejo in mi pomagajo pri različnih problemih. išpeiaHorvat,7.a) Vsi v moji družini mi pomagajo, me podpirajo, me imajo radi, me tolažijo, če sem žalostna. Zelo sem ponosna na svojo družino. (Blanka Murk, s. a) Družina je topel pojem, ki nam pove, da nihče ni na svetu sam. Družina je lahko rojstna, ali pa so to ljudje, ki jih imamo radi. V vsakem primeru nam družina nudi toplino in ljubezen. (janaRajhPiohi,7.a) Družina mi pomeni zaščito in varnost. Daje mi ljubezen, ki jo potrebujem. Če ne bi bilo družine, bi se počutila izgubljeno. (Nika Zupanič, 7. a) Moja družina mi pomeni vse, ker je najboljša. (Tara sok,s.a) Ob svoji družini se počutim varno in rad imam svojo družino. (Primožzaic,8.a) Myfamily,my VVOrld. (TimŽnidarič,8.a) Moja družina je veliko srce, kjer so starši, bratje in sestre. Rada imam svojo družino. (Špela Geč, s. a) / Družina mi pomeni vse na tem svetu in je vse, kar imam. Družina je moje življenje, ob njej nisem osamljena. Družina je moje srce! (SašaArnuš,3.b1 Družina mi pomeni zelo veliko, ker mi daje vse, kar si želim. (Blaž Bedrač,6.b) Družina zame predstavlja srečo, veselje, ljubezen... V družini se počutim varno in veselo. (Aljaž Škerjanec, 6. b) Družina pomeni, da se igram z bratcem, da nisem sam. Rad jih imam! (Adrian Anmda,i.a) Družina mi pomeni veliko, saj me pri vsem spodbuja in mi stoji ob strani. Brez družine ne bi imela niti doma, ne bi se imela s kom igrati in pogovarjati. Zelo sem ponosna, da imam tako družino! (Katja Kostanjevec, 7.b) Družina mi pomeni toploto, dom in zaupanje. Če imaš družino, si najsrečnejši človek na svetu. Daje ti vzpodbudo za življenje. Jaz imam svojo družino najraje na svetu! (Nelicvetko,?, b) Pomeni mi vse na svetu, saj mi daje podporo, me varuje, mi pomaga, mi daje ljubezen in varnost. (Gabriela Ozmec, s.a) Družina je nekaj najlepšega in najsrečnejšega, kar imaš v življenju. Družinski člani so srečni, imajo se radi, nerazdružljivi... Biti član družine je nekaj posebnega. (Sara Kukove*:, 7. b) L l Družina je vez med mamo in očetom, bratom in sestro. (Matic Krajnčič, 7. b) S 1 1 » i - L Družina ti daje ljubezen, skrb, varnost, zabavo. Ni lepše stvari, kot imeti pravo družino, saj je družina največji in najlepši del Življenja. (Rok Veselič, 7.b) * 4 Družina mi pomeni vseha svetu. Zelo sem vesela, ker še imam mamico, atija in bratca, zato ker veliko otrok nima mamice ali atija ali pa bratca. (Tita Majerič,3. bi v 1 ~ . •; Družina mi je najbolj pomembna na vsem svetu. Ce se kaj zgodi komu v moji družini, jim pomagam z vsem srcem. Ko bom odšla od doma, jih bom zelo pogrešala. ii*iaOzmec, 3.b) Družina mi pomeni ljubezen, da me imajo vsi radi in da se z mano igrajo. (Alfa Horvat, i.a) 1 Meni družina veliko pomeni. Vse člane imam zelo rada. Ko sem žal imava rada. (Evaum,4. Družina mi pomeni v se, 53)4™ zelo radi. (EvaČagran,5.aV3tL^- Oružina mi pomen^zsena svetu, saj mi nudi veliko ^vafi olažijo. Čeprav se z bratom včasih skregava, se Maje zaščito, občutek varnosti in pripadnosti. Brez nje bi težko živela, saj me imajo vsi moji i, ki jih marsikateri otrok na svetu nima. (EnejMaiinger, s.a) PERSPEKTIVNA UČENKA ŠOLE, EVA VOGRINEC Kaj meniš, zakaj smo se odločili poklepetati ravno s teboj? Ker ste želeli izvedeti kaj več o meni? Si dobra učenka. Kako ti uspe uskladiti šolske obveznosti (učenje) in tvoje hobije? To je sicer zelo težko, saj imam glasbeno šolo in treninge baleta trikrat na teden. Imam pa dva dneva v tednu prosta, zato ju moram dobro izkoristiti za učenje. Učim se tudi med vikendom. Koliko prostega časa imaš in kaj takrat najraje počneš? Prostega časa imam zelo malo. Ponavadi ga preživim z družino in psičko Bello. Največ ga imam seveda med počitnicami, takrat pa ponavadi gremo skupaj na večdnevne izlete. Kdo te je navdušil nad baletom? Ko sem bila stara 4 leta, sem si ogledala predstavo Grk Zorba, v kateri je plesala tudi moja učiteljica baleta. Predstava mi je bila zelo všeč. Potem smo z družino hodili še na druge baletne predstave in tako mi je balet prirastel k srcu. Odločila sem se, da ga bom začela trenirati. Imaš kakšnega vzornika? Seveda! Imam zelo veliko vzornikov, med njimi so tudi znane baletke. Moji največji vzornici sta Galina Čajka in Tijuana Križman. Poleg njiju pa seveda še moji učiteljici baleta, Branka in Alenka. Kakšen uspeh želiš doseči v baletu? Zelo rada plešem balet, vendar še ne vem, če bom šla naprej v srednjo baletno šolo. Treningi so tam namreč zelo naporni. Si kdaj že prejela kakšno nagrado ali priznanje? Seveda. Prejela sem priznanje za odlično izpeljane nastope, odličen uspeh, vzorno delo ter številne nastope v glasbeni šoli in izven nje. Kako med vsemi svojimi obveznostmi najdeš čas zase, prijatelje, družino, nakupovanje...? Vedno najdem čas za družino, prijatelje in seveda tudi za nakupovanje. Tega časa imam sicer med tednom zelo malo, vendar med vikendom in počitnicami vse to nadoknadim. Ali igraš tudi kakšen inštrument? Ja, igram violino, in sicer že 6 let. Nad violino sta me navdušili sestrična in mrzla sestrična. Prav tako kot balet mi tudi violina vzame veliko časa. Sicer sem v glasbeni šoli samo enkrat tedensko, vendar violina zahteva več vaje doma. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Zelo rada bi šla v Gimnazijo Ptuj in se potem izučila za zdravnico. Ta poklic me zelo veseli, saj zelo rada pomagam ljudem. Z Evo smo se pogovarjale: Dora Mikec, Sanja Kostevc, Lara Mikec, Maša Zemljič in Nika Janžekovič, 6. c ISKRICE IZ GORIŠNICE ... POMOČNICO RAVNATELJA, go. DRAGICO PETROVIČ 1. Vemo, da ste pomočnica ravnatelja na naši šoli, sicer pa o vas ne vemo kaj dosti. Kaj bi nam še lahko povedali o sebi? Na OŠ Gorišnica sem začela delati leta 1977. V to šolo sem hodila tudi sama, saj sem bila doma v Muretincih. Šolska zgradba je bila takrat stara in dotrajana, učilnice so bile podprte s tramovi. Maketa pred ravnateljevo pisarno in fotografije na steni pričajo o tistih časih. Pozneje, ko sem dokončala šolanje, sem se tukaj tudi zaposlila. Sedaj sem zaposlena že 36. leto, od tega sem 24 let poučevala, zadnjih 12 let pa opravljam delo pomočnice ravnatelja. 2. S čim se ukvarjate v prostem času? Doma svoj prosti čas najraje preživim s svojim vnukom. Rada hodiva na sprehode, v gledališče, v knjižnico in se igrava. Zraven tega pa skrbim še za svojo hišo in vrt na Ptuju ter manjši vinograd s sadovnjakom in počitniško hiško v Halozah. 3. Kdaj ste začeli delati na tej šoli in kdaj ste postali pomočnica ravnatelja? Na tej šoli sem začela delati 1. 9.1977, pomočnica ravnatelja pa sem postala v začetku šolskega leta 2000/2001. 4. Kaj vse obsega vaše delo? Moje delo je zelo raznoliko in precej obsežno. Na delovno mesto prihajam ob 6.30 zjutraj in preverim, če je vse tako, kot mora biti. Zjutraj tudi pokličejo učitelji in ostali delavci, če kateri izmed njih ne bo mogel priti na delovno mesto zaradi bolezni ali drugih opravičljivih razlogov. V tem primeru moram poiskati nadomeščanje zanje. Sicer pa veliko sodelujem tudi z ravnateljem in mu pomagam pri delu. 5. Ali pri svojem delu pogosto pomagate vašim sodelavcem? Seveda, saj je to med drugim tudi moja naloga. Če želijo ali če rabijo kak nasvet, jim z veseljem svetujem. Dajem jim tudi koristne informacije in napotke. 6. Kaj oz. kateri učni predmet ste učili? Učila sem slovenščino, in sicer 24 let. 7. Ste bili kdaj zaposleni še na kateri drugi šoli? Ne, nikoli nisem bila zaposlena na drugi šoli. Na tej šoli sem začela delati leta 1977 in nameravam ostati do upokojitve. 8. Katero osnovno šolo ste obiskovali in kje ste potem nadaljevali šolanje? Osnovno šolo sem obiskovala tukaj, v Gorišnici, saj sem vam že povedala, da sem odraščala v Muretincih. Nato sem šolanje nadaljevala v gimnaziji v Mariboru, zatem pa sem študirala še na takratni Pedagoški akademiji Maribor. Med službovanjem sem svoje znanje vedno dopolnjevala s pomočjo seminarjev in simpozijev. Vpisala sem se tudi v Šolo za ravnatelje. Uspešno sem jo zaključila leta 2010 z opravljenim ravnateljskim izpitom. 9. Kakšne ocene ste imeli, ko ste bili še v šoli? Ne bi se rada preveč hvalila, vendar moram povedati, da sem bila med boljšimi učenci, saj mi učenje ni povzročalo velikih težav. Priznati moram, da sem se rada učila. 10. Kateri učni predmet ste imeli najra- je? V bistvu sem vse predmete imela rada. Več časa sem morala posvečati učenju matematike, fizike in kemije kot ostalim predmetom. Če pa bi že morala izbrati, pa lahko rečem, da sta mi bila najljubša predmeta slovenščina in zgodovina. 11. Ali svoje delo opravljate z veseljem? Seveda, z velikim veseljem opravljam svoje delo. Nikoli mi ni bilo niti malo žal, da sem se odločila postati učiteljica. 12. Kakšne so vaše želje za prihajajoče leto? Želim si, da bi v prihajajočem letu lahko izpolnila večino ciljev, ki sem si jih zadala. Povezani so z mojimi najdražjimi. Upam, da se bodo začele obračati na bolje čisto vsakdanje nevšečnosti, za katere nam ne sme biti vseeno. Vsekakor pa si želim, da bo vam, učencem, v šoli prijetno, da se boste dobro počutili in da boste dosegli uspeh, enakovreden vašim sposobnostim. Zala Vogrinec, Ane j Arnuš, Aljaž Škerjanec, Blaž Bedrač, 6. b ISKRICE IZ GORIŠNICE DOBRODELNA AKCIJA NA NAŠI ŠOLI Mladi člani Rdečega križa se zavedamo, da je v naši okolici veliko sošolcev, prijateljev, ki potrebujejo pomoč. Na šoli smo se odločili, da na svetovni dan hrane in mednarodni dan boja proti revščini, ki sta 16. in 17. oktobra, izvedemo humanitarno akcijo zbiranja živil. Za otroke naše šole smo zbirali živila v originalni embalaži ter z veljavnim rokom trajanja. Živila so lahko prinašali vsi učenci, ki so se nato podpisali v zvezek. Zbirali smo jih štiri dni, od 16. do 19. oktobra 2012 v šolski avli, in sicer pred pričetkom pouka in po njem. Sodelovali smo učenci, gospa informatorka in mentorica, Lidija Lozinšek. Hvala vsem, ki ste se naši prvi humanitarni akciji odzvali v tako velikem številu! Erika Kolar in Eva Cagran, 5. a DAN SLOVENSKE HRANE Vsak tretji petek v mesecu novembru je namenjen tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Letos smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk tudi na naši šoli, in sicer 16. novembra. Jedli smo kruh in med, zraven pa pili čaj. Med nam je podaril čebelar Marjan Laura. Povedal nam je, da je zelo zdrav, saj ne vsebuje škodljivih snovi. S tem zajtrkom smo bili zelo zadovoljni, saj to včasih jemo tudi doma. Tradicionalni zajtrk je imela večina šol in vrtcev v Sloveniji. Čeprav niso jedli enako kot mi, so vseeno zaužili zdrav obrok. Vsi vemo, da nam ne bi smelo biti vseeno, s čim se prehranjujemo, zato moramo poskrbeti, da bomo izbrali takšno hrano, ki je zdrava in pridelana v Sloveniji. POLICISTI ZA EN DAN V četrtek, 25.10. 2012, smo se Kevin Ožinger, Nika Janžekovič, Ana Marija Kolarič, Larisa Horvat, Ema Kukovec in jaz z gospodom policistom, Marjanom Vrtičem, odpeljali v Moškanjce na Policijsko postajo Gorišnica. Najprej smo si ogledali celice, oziroma zapore, orožje, policijske naprave in policijska vozila. Po ogledu nas je nagovorila ko-mandirka postaje, gospa Otilija Medved. Nato smo naš dan na- z Otilijo Medved pred Policijsko postajo daljevali na terenu. S policistom smo se v policijskem kombiju odpeljali na prvo postojanko pred Dominkovo domačijo. Tam smo se lahko oblekli v policijsko opremo. S policijskim radarjem smo merili hitrost avtomobilov. Potem smo se odpeljali v Haloze. Na meji so nam sporočili, da imajo osumljenca, ki vozi avto Renault Laguna. Ustavili smo ga, mu pregledali osebno izkaznico in vozniško dovoljenje. Ker je bilo vse v redu, smo ga Jzpustili". Naš delovni dan seje končal in odpeljali smo se proti šoli. Bilo je res super! David Živič, 6. a STOPIMO IZ ZAKULISJA! V okviru projekta Popestrimo šolo 2012-2014 smo v mesecu novembru začeli z aktivnostjo Stopimo iz zakulisja, ki je neke vrste dramski krožek. Kot najbrž že veste, je na šoli že delovala gledališka dejavnost, a se je sčasoma opustila. Letos nas je učiteljica Mateja spodbudila, da bi po dolgih letih ponovno obudili dramski krožek. Tega smo bili vsi zelo veseli. Po prvi vaji je bil občutek fantastičen. Učiteljica Mateja nam je povedala, da bo k nam prišel g. Lojze Matjašič, ki je bil dolga leta tudi sam igralec in režiser. Ko je prišel, nam je povedal, kako je potekal njegov prvi nastop. Vsi smo ga zelo pozorno poslušali, saj je bilo njegovo pripovedovanje zelo zanimivo. Pokazal nam je tudi stare slike njegovih nastopov. Zanimivo pri slikah je bilo, da so bile črno-bele. Povedal nam je tudi, kako se pripraviš pred nastopom, kdo vse mora sodelovati, da bo dramska igra uspela. V njegovi družbi smo se imeli zelo lepo. Hvaležni smo za vse, kar nam je zanimivega in koristnega povedal, pa tudi pokazal. Nika Kolenič, 7.a ISKRICE IZ GORIŠNICE zabava ob //oa cmmc V p^tek, 26.10.2012, smo bili v dornavsk^m dvorca. Nekateri učenci so se zbrali v šoli, druge so tja pripeljali njihovi starši. Midve sva prišle v šolo, saj so v eni izmed učilnic potekale priprave na zabavo: oblačenje v kostume, poslikava obrazov, lakiranje nohtov... Midve sva si na obraz narisale strašno pajkovo mrežo. Pred šolo nas je po tem, ko smo se našemili za zabavo, ze čakal avtobus, zato ____ smo hitro odhiteli nanj. Na avtobusu smo jedli bombone, peli pesmice in se smejali. Ko -or-e prispeli v Dornavo, smo iz avtobusa stopili kar pred dvorcem. Tam smo se takoj pričeli igrati različne igre, skuhali smo si čarovniški napitek, izrezovali strahove iz buč, pekli kostanje in se fotografirali. Da bi si ogledali strašen, velik in zapuščen dornavski dvorec, smo se razdelili v dve skupini. Takoj, ko smo stopili vanj, smo zaslišali glasove jo v. Po stopnicah smo pohiteli v dvorano, kjer nam je prijazna gospa pokazala slike na stropu in nam razložila, kaj le slike pomenijo. Za nami je bila na ogled povabljena še druga skupina, ki je medtem čakala in se zabavala na grajskem )em ogledu dvorca so v največji dvorani pripravili strašljiv nastop, ki se imenujeThriller.Zaplesaleso učenke plesne produkcije. V tej dvorani so potekale tudi delavnice, na katerih smo si iz papirja lahko izdelali duhca ali o, so nam na mizo, ki je bila za vhodnimi vrati gradu, postavili polno košaro sladkarij. Med njimi je bilo .Tisti, ki *o bili žejni, so se lahko odžejali tudi s toplim čajem. Graje odbila sedem in starši so že prihajali drugimi sva domov morali tudi midve... EKOŠOLA Ekošola Osnovna šola Gorišnica se je v tem šolskem letu vključila v mednarodno uveljavljen okoljevarstveni program EKOŠOLA. Ta program je namenjen spodbujanju ozaveščenosti učencev o trajnostnem razvoju. Skozi dejavnosti v tem programu postajajo otroci in mladostniki ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih in spreminjajo njihove vzorce ravnanja. Naša naloga je, da se učenci pod vodstvom mentorjev aktivno udejstvujejo v okviru šole in tudi v lokalni skupnosti. Trudili se bomo varčevati z vodo in energijo, skrbeti za ločevanje odpadkov in urejenost šolskih prostorov, iskali pa bomo tudi načine, kako ozaveščati učence in vse prebivalce v naši lokalni skupnosti. Nagrada za pridno in uspešno delo bo osvojitev zelene zastave, ki je najvišje priznanje oziroma prepoznavni znak v okviru mednarodnega programa Ekošola. Koordinatorka: Andreja Kolarič ISKRICE IZ GORIŠNICE EKODAN Učenci 4. a med izvajanjem poskusa. V sredo, 10. oktobra 2012, smo imeli tehniški eko dan. Za nas je bil prav poseben, saj smo 4. a in 4. b razred zbirali papir. Papir smo zbirali, da bi ceneje plačali šolo v naravi. Razdelili smo se v štiri skupine. Ponj smo šli v papirnico Smilja, v župnišče, k stanovalcem v bloku, trgovino, v cvetličarno in na pošto. Zbrali smo veliko papirja, na kar smo bili zelo ponosni. Potem smo šli v učilnico in ustvarjali. Naredili smo vaze iz tetrapaka in časopisov, na koncu pa smo jih pobarvali s tempera barvami. Vaze nam krasijo učilnico in naše sobice. Med poukom tudi veliko raziskujemo. Tako smo naredili še poskus s tekočinami. Za ta poskus smo potrebovali štiri tekočine: olje, vodo, tekoči detergent za pomivanje posode, med ter plastične kozarce z enako veliko odprtino na dnu. Opazovali smo, katera tekočina je najhitreje iztekla. Voda je iztekla v 44 sekundah, olje v 56 sekundah, detergent v petih minutah in 50 sekundah ter med v 3 urah. Ugotovili smo, daje najbolj viskozen med. Poskusi so nam bili všeč, saj se ob njih mnogo naučimo in s sošolci uživamo. Želimo si več takšnih dni. Žan Tušak, 4. a GLEDALIŠKA PREDSTAVA Imeli smo kulturni dan. Na Ptuj smo se odpeljali z avtobusom. Šli smo v Ptujsko gledališče. Tam smo si ogledali predstavo Travnik čarobne lepote. V predstavi so nastopali: Anika, metulja, kraljica, medved, čarovnik, rože in učiteljica baleta. Zgodba je pripovedovala o Ani-ki, ki je rada plesala. Bila je žalostna, ker so se sošolke in sošolci iz nje norčevali. Najlepše mi je bilo, ko je Anika na koncu zaplesala. Rada bi si ogledala še več takšnih predstav. Laura Horvat, 2. a PROJEKT SIMBIOZA TUDI NA NAŠI ŠOLI Tudi letos je v tednu med 15. in 19. 10. 2012 na naši šoli potekal projekt »Simbio-za(®e-pismena Slovenija«. Projekt je temeljil na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in vzpodbujanju vseživljenjskega učenja. Udeležilo se ga je kar nekaj starostnikov iz naše občine. —i 1— NT/ \ V našem razredu pridno varčujemo z <7 X vodo, elektriko in papirnatimi / J brisačami. r Prav tako ločujemo papir in biološke smo odpadke. Ločimo jih od odpadkov, ki gredo v navaden koš. A« / Brina Kolarič, 3.b ISKRICE IZ GORIŠNICE Tjaša Vajda, 7. a OGLED KULTURNE PRIREDITVE V CANKARJEVEM DOMU Učenci, ki smo si letošnje šolsko leto kot izbirni predmet izbrali Glasbena dela, smo se 13. novembra 2012 odpravili v Ljubljano. Ob pol sedmih smo se izpred šole z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Namenjeni smo bili v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma na ogled predstave Ljubezen v operi. Predstavo je organizirala Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana ter Cankarjevim domom. Zraven tega nam je gospa učiteljica Slavica Cvitanič uredila še ogled Slovenskega narodnega gledališča ter Slovensko filharmonijo. Za ta ogled smo ji zelo hvaležni, saj smo zraven obiska glasbene prireditve izvedeli še nekaj več o dveh pomembnih hišah naše slovenske kulture. Najprej smo si ogledali Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, ki deluje že 90 let. Leta 1892 je slovensko Deželno gledališče dobilo novo poslopje -današnjo Opero. V njem so se uprizarjale dramske in operne predstave, med njimi tudi nemške. SNG opera in balet so decembra 2011 prenovili. S tem so pridobili tri nadstropja v višino in globino, ki so jih nujno potrebovali. Vsa nadstropja opere skupaj so tako velika kot Ljubljanski nebotičnik. Po ogledu SNG opera in balet smo se odpravili v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kjer smo si ogledali predstavo Ljubezen v operi. Ta predstava je imela namen seznaniti mladino z opero in njenimi značilnostmi. Povezovalec v predstavi je bil Jurij Berlož-nik. Z nami je ponovil pojme v zvezi z opero. Ogledali smo si odlomke iz treh oper. To so: G. Verdi, NABUCCO (Uvertura, Vailpensie-roj, G. Puccini, LA BOHEME (Arija Rodolfa, Arija Mimi in Duet iz 1. dejanja), G. Verdi, LA TRAVIATA (Arija Violette, Napitnica). Ko se je predstava končala, smo se odpravili še na ogled Slovenske filharmonije. Žal pa je bil orkester Slovenske filharmonije na turneji, zato ga nismo mogli bolje spoznati. Vseeno pa si je bilo vredno ogledati prostore, saj je bila že sama dvorana natančno urejena, okrašena in preprosto lepa. V manjši dvorani Filharmonije, na južni steni, pa je obešena najznamenitejša slovenska slika iz glasbenega sveta, poimenovana Koncil slovenska glasbe. Velika oljna slika je nastala leta 1936 po naročilu filharmonične družbe. Ustvaril jo je slikar Saša Šantel. Predstava mi je bila zelo všeč, čeprav se mi je zdela nekoliko kratka. Lahko bi bila še daljša, saj si se hitro vživel v program. Moj najljubši del je bila Napitnica iz opere La Traviata, skladatelja Giuseppa Verdija. ZIMZELENE MELODIJE SLOVENSKIH POPEVK Mešani pevski zbor PD Ruda Sever iz Gorišnice je v oktobru pripravil koncert z naslovom Zimzelene melodije slovenskih popevk. Kot gostje smo se pod vodstvom naše zborovodkinje Slavice Cvitanič predstavili tudi pevci mladinskega pevskega zbora naše osnovne šole. Zapeli smo pesem Pustite nam ta svet (D. Velkaverh, J. Golob) ob klavirski spremljavi Aleša Pevca. Na koncu koncerta pa še skupno pesem Zemlja pleše v priredbi Lojzeta Krajnčana s tambu-raškim orkestrom PD Ruda Sever Iz Gorišnice in odraslimi pevci. BOŽIČNI KONCERT V nedeljo, 16. decembra 2012, je potekal v naši kulturni dvorani Božični koncert z naslovom Oznanjam vam veliko veselje. Številnim poslušalcem so se predstavili pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora, ki so zapeli ob spremljavi šolskega ansambla ter pevske skupine pod vodstvom Boštjana Rihtarja in Slavice Cvitanič. Slednja je tudi mentorica članom Orffovega ansambla. Božične pesmi, ki so jih prepevali pevci mladinskega pevskega zbora, pa so izjemno lepo zazvenele ob spremljavi na koncertni harmoniki Dominika Cvitaniča, mag. mus. Pevci četrtih razredov pa so predstavili dramatizacijo z naslovom Jezuščkov božični večer. Lea Reberc, 8. b OŠ GORIŠNICA PRIJATELJEVALA NA OŠ ZAVRČ Konec septembra 2012smo plesalke iz naše šole zaplesale Šolski triler na prireditvi ob dnevu šole v OŠ Zavrč, im. Gradimo most prijateljstva. Šolska folklorna skupina nas je povabila na osrednjo proslavo, kjer smo se učenci iz osnovnih šol Markovci, Ljudski vrt, Gorišnica, Dornava, Turnišče, Cestice iz Hrvaške in domače šole Zavrč-Cirkulane predstavili z nagovori o prijateljstvu v narečjih in s plesom. Prireditev je bila namenjena druženju in zabavi, saj nas je po uradnem delu zabaval ansambel iz OŠ Cestica. Bilo je nepozabno, spoprijateljile smo se z mnogimi in ostale z novimi prijatelji v stiku na Facebooku. Špela Forštnarič, 8.b NA VIDMU TEKLI NAJBOLJŠI David Živič z zlato medaljo. V sredo, 3. oktobra 2012, smo se najboljši tekači iz naše šole skupaj z učiteljema športne vzgoje Gorazdom Šketom in Zdravkom Tobija-som odpravili na medobčinsko tekmovanje v krosu na Vidmu. Tekmovali smo učenci od 5. razreda do 9. razreda. Vsi smo tekali na lOOOm. Naš najboljši tekač je bil David Zi-vič, ki je v kategoriji letnik 1999 dosege! 1. mesto. Kljub naporni poti smo bili vsi veseli, da smo se udeležili tega tekmovanja. Tjaša Horvat, 7. a SOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE 19. novembra 2012 je na slovenskih osnovnih šolah potekalo šolsko tekmovanje v znanju angleškega jezika. Na naši šoli je sodelovalo 9 učencev iz 9. razredov, ki so bili nadvse uspešni. To so: Miha Petek, Alen Veselič, Amadej Arnuš, Florjan Erha-tič, Valentina Ciglar, Pascal Bratuša, Tim Starčič, Lucija Antolič, Aljaž Kolar. Vsi učenci so že usvojili bron, na regijsko tekmovanje pa so se uvrstili Miha Petek, Alen Veselič, Amadej Arnuš, Florjan Erhatič, Valentina Ciglar, Pascal Bratuša, kjer ne bodo dokazovali samo svojega znanja, pač pa tudi poznavanje knjige Charlesa Dickensa z naslovom David Copperfield. Mentorica: Karmen Fekonja RDEČI KRIZ Letos sem bila v našem razredu izbrana za predstavnico rdečega križa. Veliko se pogovarjamo o tem, da smo prijazni in da si pomagamo. Imeli smo že dobrodelno akcijo zbiranja živil. V decembru bomo imeli dobrodelno akcijo zbiranja igrač, družabnih iger, punčk, avtomobilčkov, plišastih igrač in drugo. V razredu si pomagamo in smo prijazni drug do drugega. Tita Majerič, 3.b OBISKAL NAS JE PARAOLIMPIJEC V petek, 12.10. 2012, nas je obiskal pa-raolimpijec Franc Pintar z vzdevkom An-čo. Tekmuje v streljanju z zračno puško. Na invalidskem vozičku je zaradi poškodbe hrbtenice. Star je 59 let in ima že 4 medalje z olimpijskih iger. Samuel Zamuda, 2. b &&&&&&&& && && IGRALI SMO SIMULTANKO V petek, 30. 11. 2012, smo v okviru projekta Popestrimo šolo odigrali simultanko. Na njej smo sodelovali šahisti od drugega do devetega razreda. V goste smo povabili nekdanjega učenca naše šole in zelo dobrega šahista, Mateja Ličino. Na 19 deskah seje pomeril kar s 33 učenci, na šestih deskah pa je igrala Alja Janžekovič, udeleženka svetovnega mladinskega prvenstva, ki je potekalo letos v Mariboru. Šahisti drugih in tretjih razredih so v parih iskali najboljše rešitve, da bi jima odvzeli kakšno točko. Za vzpodbudo je nekaterim uspelo dobiti celo remi. Starejši šahisti so bili Mateju bolj trd oreh, vendar je vseeno dokazal, da ima še kar precej šahovskega znanja. Žan Luka Kolarič, 5. a Vsi so hoteli najti najboljšo potezo. SOLA V NARAVI dom Ajda V ponedeljek zjutraj, 19.11. 2012, smo se učenci 4. a in 4. b razreda odpravili na izlet v CŠOD na Koroško. Sprva na ta izlet nisem hotel iti, a so me starši prepričali, da bo to zame nepozabna izkušnja. Že na avtobusu je bilo prijetno vzdušje. Po dveh urah vožnje smo prispeli v dom Ajda. Tam so nas pričakali vljudni in prijazni spremljevalci ter učitelji doma. Najprej so nam pokazali prostore doma in njegovo okolico. Vsak dan se je začel s prebujanjem, pospravljanjem postelj, umivanjem ter zajtrkom. Sproti smo nato dobivali navodila in zadolžitve. Reševali smo tudi delovne liste. Z učiteljem Dušanom je potekala jutranja telovadba. Spoznali smo lokostrelstvo in lok, ki smo ga lahko kasneje tudi sami držali v rokah. Plezali smo po plezalni steni, kar zame ni bila prijetna izkušnja, saj sem se tega zelo bal. V naravi smo spoznavali mnoge zanimivosti, v gozdu smo iskali zaklad, živali in drevesne liste. Ogledali smo si tudi muzeje, v katerih so bile razstavljene starine iz kuhinje, učilnice ter stare lesene stvari. Pot nas je vodila na bližnjo kmetijo, kjer sem izvedel, da je kovačev pes nič drugega kot francoski nož. Med drugim smo videli tudi domače živali. Najbolj mi je bilo všeč tekmovanje v teku s smešnimi in zanimivimi znaki. V skupini sem bil skupaj z Luko, Ano, Mihom in Lukasom. Igrali smo tudi nogomet. S sošolci smo bili povezani v igri, plesu, družbi in bogatenju našega znanja, ki nas je povezovalo vsak dan. Da pa na našem izletu ne bi potekalo vse gladko, nas je obiskal nepričakovani gost-virus, ki jo je nekaterim pošteno zagodel z zdravjem. Tudi to nam je uspelo rešiti. Prosi koncu našega bivanja smo si priredili modno revijo in se od srca nasmejali pogumnim sošolkam in sošolcem. Peti, naš zadnji dan šole v naravi smo se odpeljali v rudnik Mežico, kjer smo se vozili z vlakcem. To je bila res prijetna izkušnja. Vse lepo pa se enkrat tudi konča. Potrebno je bilo spakirati ter se polni novih izkušenj vrniti domov. V Gorišnici so nas že pričakovali radovedni starši. Šola v naravi je bila zame prijetna izkušnja v življenju. Z navdušenjem se je bom spominjal, saj sem znanje in izkušnje dobil v prijetni šoli in v največji, hkrati pa tudi najlepši učilnici na svetu, v naravi. Tilen Zrnec, 4. b Komaj smo čakali, da vstopimo v rudnik. Foto: Blanka Trunk MIRA IVANUŠA IN DRAGICA PETROVIČ PREJELI PRIZNANJI ZA SVOJE DOLGOLETNO IN USPEŠNO DELO Učiteljici naše šole, Mira Ivanuša in Dragica Petrovič, sta v mesecu oktobru prejeli Žgečevi priznanji. 5. oktober je svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti Društvo ravnateljev ptujskega področja ter sindikat SVIZ 00 Ptuj in ZSSS, območna organizacija Ptuj, vsako leto podelita priznanja zaslužnim strokovnim delavcem za petnajstletno oziroma tridesetletno uspešno in požrtvovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Letošnja prireditev je potekala v četrtek, 4. oktobra 2012 v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Slavnostni govornik je bil takratni predsednik države, dr. Danilo Turk, ki je v svojem govoru poudaril: »Ni težko voditi države, težko pa je vzgajati otroke.« Nalogo vzgajati in poučevati sta si pred več kot petintridesetimi leti zadali kot svoj poklicni izziv učiteljici Mira Ivanuša in Dragica Petrovič. Gospa Mira je profesorica zgodovine in geografije. Bogati jo izjemno široko strokovno znanje ter dobro poznavanje področij, ki jih skuša pri svojih urah kar najbolje približati učencem. Svojo poklicno pot je začela leta 1978 v Cerkvenjaku na tamkajšnji OŠ, ko pa se je leta 1981 ponudila priložnost vsakodnevna dolga »romanja« v službo in nazaj zamenjati za nekoliko krajša, je to izkoristila in se zaposlila na OŠ Gorišnica. Pri svojem pedagoškem delu je še dodatno širila obzorja učencem z mentorstvom pri različnih projektih in sodelovanju na tekmovanjih, kar potrjujejo vsa usvojena priznanja. Gospa Dragica je učiteljica slovenščine. Nekoč učenka (1962-1970), ki je pridno nabirala učenost v goriš-niški šoli, je leta 1977 znova prestopila prag domače šole. Tokrat kot učiteljica materinščine, ki je skušala učencem približati slovensko besedno umetnost in jih uriti v rabi pravil- nega knjižnega jezika tako v pisni, kot govorjeni obliki. Poleg neposrednega pedagoškega dela v razredu pa od leta 2000 opravlja še delo pomočnice ravnatelja in s svojo doslednostjo, vztrajnostjo in natančnostjo skrbi, da poteka šolski vsakdan kar se da tekoče, nemoteno in urejeno. Našima dobitnicama priznanj smo čestitali ter zaploskali tudi sodelavci, prisotni na prireditvi na Ptuju, ob tej priložnosti pa še enkrat: Iskrene čestitke! Manja Bezjak TEKMOVANJE V ZNANJU O NA KMETIJI SLADKORNI BOLEZNI OZMEC V petek, 12. oktobra 2012, je na naši šoli potekalo šolsko tekmovanje v znanju o Zjutraj smo se zbrali v šoli. Peš smo se sladkorni bolezni. Udeležilo se ga je 23 učencev, bronasta priznanja pa je osvojilo 9 odpravili v Tibolce na kmetijo Ozmec. učencev: Miha Petek, Valentina Ciglar, Klara Popovič, Lea Reberc, Anemarie Kolet- Tam smo videli: konje, pave, želvo in nik, Tim Starčič, Lara Zemljič, Sara Belšak in Urška Vesenjak. race. Za konec smo še pomalicali. Dobili Najuspešnješi, Miha Petek, Valentina Ciglar in Klara Popovič, so napredovali na smo tudi domači jabolčni sok. Potem državno tekmovanje, ki seje odvijalo 24. novembra v Mariboru. Miha Petek je na smo se odpravili nazaj v šolo. V šoli smo tekmovanju za las zgrešil zlato priznanje in tako osvojil srebrno. Vsem tekmovalcem čestitamo za izkazan trud in znanje. Mentorica: Patricija Roni Kramberger si odpočili in odšli domov. Teja Feguš, 3. b SOLSKO TEKMOVANJE IZ NEMŠČINE 23. novembra 2012 je bilo izvedeno šolsko tekmovanje iz nemškega jezika. V znanju nemščine se je preizkusilo 7 učencev 9. razredov. Dosegli so sledeče rezultate: Amadej Arnuš, Sara Belšak, Tim Starčič, Marko Primožič in Alen Veselič. Vsi ti učenci so osvojili bron, solidno znanje nemščine pa sta pokazala tudi Dominik Vidovič in Sebastijan Horvat. Učenci, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja iz nemščine (komisija jih je že evidentirala), bodo morali prebrati delo Danke, wir kommen schon klar, katerega avtorica je Anja Frohlich. Mentorica: Karmen Fekonja POHOD PO HALOŠKI PLANINSKI POTI V torek, 9. 10. 2012, smo se ob 8.30 zbrali na razredni uri, ob 9.30 pa smo se z avtobusi odpeljali na začetek pohoda. Hodili smo po haloški planinski poti od Vidma do Podlehnika. Imeli smo dva postanka za malico. Ko smo hodili, smo si ogledovali naravo in se tudi pošteno razgibali. Na cilju so nas že čakali avtobusi, ki so nas odpeljali do šole. Utrujeni smo odšli proti svojim domovom. MINI OLIMPIJADA Letos smo bili na mini olimpijadi. Tam je veliko otrok. (Lucija, 2. b) smo brcali žogo v gol, se šli med dvema ognjema in tekmovali v skupinah. Naj- Na mini olimpijadi mi je bilo zelo všeč. bolj navdušeni smo bili, ko smo igrali Igrali smo razne igre. (Vita, Z.b) igro med dvema ognjema. Ko smo žogo všeč mi je bi|0j da sta po dva tekala z brcali v gol, smo velikokrat tudi zadeli. obročem in tudi v obroču. Všeč mi je Takrat, ko smo tekmovali v skupinah, so rekli, da smo vsi zmagali, pa smo dobili figurice in bonboi (Nika, 3. b) Bilo je zelo lepo, ker smo igrali dvema ognjema, igro z obroči i smo streljali na gol. Zelo smo se vali. (jasa, 2. b) Na mini olimpijadi je bilo zelo lepo. Všeč so mi bile vse igre z žogo. (Urša, Tam smo tekmovali in se zabavali. Bilo 1- Prvošolčki smo bili najboljši. Sara Leben, 7. a TRENING FLL V VELENJU V četrtek, 29.11. 2012, smo se člani ekipe FLL odpeljali v Velenje. Tam smo opravili prvi trening in preizkusili našega robota, koliko že zna. Ugotovili smo, da je potrebnega še kar veliko dela do področnega tekmovanja. Dekleta smo predstavila projekt - Kako pomagati starejšim? Gospa, ki je odgovorna za projekte, nam je dala še nekaj pomembnih napotkov. Dečki so medtem popravili določene napake. Za nami je bil uspešen trening, zato smo se polni novega zagona odpravili proti domu. ■■ Nekaj članov naše ekipe. o: arhiv šole Klara Horv.it, 9. b TEKMOVANJE IZ BIOLOGIJE Šolsko tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje je potekalo 18.10. 2012. Tema letošnjega tekmovanja je bila Orhideje Slovenije. Tekmovalo je 22 učencev iz 8. in 9. razredov. Bronasto Proteusovo priznanje so prejeli: Miha Petek iz 9. a, Lara Zemljič iz 8. a, Klara Horvat iz 9. b, Valentina Ciglar iz 9. b, Anemari Koletnik iz 8. a, Eva Vogrinec iz 8. b in Tilen Kolar iz 8. b. Miha in Lara sta se udeležila državnega tekmovanja, ki je potekalo 30. 11. 2012 v Murski Soboti. Naloge so bile zelo zahtevne in pokazati je bilo potrebno veliko znanja. Uradnih rezultatov še ni, po neuradnih pa je bil Miha zelo uspešen - dosegel je najmanj srebrno Proteusovo priznanje, mogoče celo zlato. Mentorica: Iva Trop * &&&&&&& &&&&& na Seu&Mi teč&f ti ftoOčjam ftiuM. 6&i ae &tija CojiČ. TUrffotfe. &4nyič«e*H j jvojutti jetjamč: jetiut di kov motor, zdoitteifttiic. tefe^OM in cino. Co*k Kije končata, da ti ne dom ftovyioč&t(i faneve(i6i6 fme^tauief nddiiifiovattjem. 'Del foa ne 600 mčjiil. da je na tvojo eOuijino ne tfiomnitit. ti je fine te ofliio ijade^ni. jdnavja. in tneieja tvoje najdnajje. “Pozdravi jetenč/ea “Radofja! Dia^i Dojiček. jefim ti tneya. da fot (af6o fmitcl j jefenedti & meni. Tifoam. da ti fodo uteč foiifoti. fijif fom tfietief jate in fot fiojeeiet čitto v te. Popij tudi mfefo. fen fo pnipnavijeno jate. peline ti tudi. da fi pod nato tmnefieo nOttOvii danita, fo fone tpat. 'Hajlepte je. fo te jjatnaj jfndint in najdem faj pod tmnefico. če fot popit uto mtefo in pojedet ute piifote. pa fom najtnečaejii na tem tveta. THatic 'KnajnUi. 7. t “Kainten 'Kostanjevec. 7. t ***o e, , . ^ ^ec / ***«£*^ ^ / Z °°’w(c "v***.; ŽE UM Sl... Za božič si predvsem želim miru in radosti v naši družini. Letos si božič predstavljam v krogu svoje družine in živali, saj brez njih ne bo enako. Naj božič v naša srca prinese mir in ljubezen. Na ta poseben praznik odpustimo vse vsem, ki so nas kdajkoli prizadeli. Naj bo naša duša mirna in spokojna. Božič je tudi čas, ko ne odpustimo samo drugim, ampak tudi sebi. Pozabimo na vse, kar smo komu hudega prizadejali in to obžalujmo, saj je božič čas odpuščanja, miru, predvsem pa ljubezni. Nika Zupanič, 7. a Dza^i Sojčce4. teta tem fit jetv pnidett. 'I/ teti tem te piidnt učit in redno opKlvtjat domače n&toye. doma tem pomagat mami in očetu in redno fodit f mati. %aradi vte$a teqa menim, da ti jat tajim uetifo dar it o. fatim ti avto na fatenije. da te fom v tvojem pnottem ČOtcc taffo i* CjV M>iyr gA v- /|va/Wrt v(yv*ti & ^ rv- K S/ * / ^ f lana R. Plohl, 7. a KR AL J II V KR AL Jic :A Nek in d )Č Ste isetin za d li vod 2vetir ami v ni go adali ami dve kral lo b( estvi. Ho in Prvo ;e ie kralje neno stvo j valo Č 2 bi- isto kot in se olza, ie im druge enov pa je 1I0 Bit bilo ščeče :rno kot -6 sž i. ?ga d ie je beli J ral j r ekel svoji iest\ kral o Ble ici: » ščeča »ojdimo v kot voda i cral-n jo nap odg idimc >voril .» Kr 2: »R aljica aje n pa m e, ke u je • se bod pad ) razj i nazc ?zili i i.« Kr 1 nas alj se bodo e str na- njal s kr< pa s iljico. 2 je z; Vdrt napa ge m d odi kralje očila »tvu cral- jica. je rt Kralj ‘kel, ie ni laj še trinja mah z njo D POČ in ji aka. Nate ča k ) SO Sl Dt VO ? v kr da od il jesti ločili, ru Ble da p šče- )kli- čejo nu ir črno i iim s kraljestvo oorociio. d; 30 te se n efo- sle- dnje Tern ga dne dob iah B000. ijo ob Oboj 14. so p rri v išli se v soot miru iriiate pogo Ijili i/orili n se tam Odločili s več nanac 3 se, ali. a da se npak ne da se odo bo- do c bele bolj; d zdaj nap \ so vsi preb rej sa livalci mo ig črne§ rali. a in ga kr i priji aljest iteljj, i/a pc stali naj- I ija Tc maži č Žni darič, 3.b , 3. a mm &&&&& MOJA DRUŽINA PSIČEK PIKO Nekoč je živel pes, ki mu je bilo ime Piko. Nekega lepega dne se je odločil, da bo šel v gozd. Res se je odpravil. Ko je Piko prišel do gozda, je videl kostanje, lešnike in orehe. V gozdu je srečal tudi veverico, medveda, volka, lisico in ježa. To so bili njegovi prijatelji. Piko jim je povedal, kaj je počel prejšnji dan. Z medvedom sta nato šla po med, z lisico po orehe, z ježem po hruško, z volkom po kostanje in z veverico po lešnike. Potem je Piko Šel domov. Mamici psici in očku psu je povedal, da se je imel lepo in zabavno. • • ut Lana Lindič, 2. b i % Katarina Bezjak, 2. a ______Moja družina Naša družine* Zivi v GoriSnicJ. Imamo tudi muco, ime ji je Iačkcx. Rada plazi po svoji mol,' hišici. Meni je ime Nataba. \fei V družini se. pisarno CigLoir. Preden sla Se ata ih mama poročita f se je mami psala SumenjaL Jaz rada kolesarim. Ko kom velika bom učiteljica. Mojemu, bratu je ime Adrian. Rad plava. Ko bo velik EoL slikar. Star je 10 Idt. M]cxma je slafa 36 let. Po poklicu je medicinska sestra.J__________ Mamica rada kuha.Moj ati je__________.star ^0 , tet Atiju je ifhe Miran.Po poklicu je delavec. Rad yleda totevizijeJŽtivimo v dvodružinski hiši. V spodnjem .nadstropju živi dedek. Imamo Se radi. Natalia Ciglar, 2. a CE BI BIL/ -A BOŽIČEK... ... bi mnogim obokom, ki 31 vi jo 1 pomonjkonju ffonoijn. (vtono. vode. okCoftC <1(1. ptlhcsk takšno doirPa. ki bi jim ketisfth. Uico&Blaiffct.8.fc) ... bi 3 danih nopcscdida tso oboke, šr posebej po tiste, ki so .temi. nimajo dtugine in ne motetine fjnbegni. (3jo6oS.ijoice.8. f>) ... bi dofo tem im in (oenim obokom po svetu listo, kot pobebujejo in jim igpoMfl njiltovogcfje. f^umnmr-PlMf.8.0) ... bi pomagata tevntm obokom, ki imajo samo enega slotšo. a(i po nobenega. ^Vsi oboe! so enokoviedni ne glede no to. kakšne slotše imajo in koliko dcnoija ima dimoma. KbiHn 'Kf»^r.8.W ... bi jedel kekse, pil mleko in obdotovaloboke. (SeboslijonlLKw|nr. 9.0) ... bi pomagata temim ljudem, ptigadclim i poplavah m vsem ostalim ottokom. ki si ne mo v jo ptivoščUt igtai. Pomagala bi jim m ji It ptesenetita s tem. da bi jim podatita vsaj eno igtaško. (Matijo Ivcofanjetee. *■). I>j ... bi obokom pttnescl vse. kat bi sigagcleli in se jim vsako dtugo leto postavil pted oši. l-Dnvid ^iiie. 6.0) ... bi obdatil vse ljudi, tudi tiste najbolj tetine. .i)n še... poletel bi s sanmi/ (tJento^ Simonič. 6.0) ...bi še posebej pomagal tein im dtuginam. A^sem bi togdelll stota, gdtavje in ljubezen. kDeuifj^egjak 6.0) ... bi pomagala tevnim in ptigadetim v poplačali, obdattta bi vse oboke m pomagate ljudem, ki so v Icgovolt. (Sma Kufem«. 6.0) ... obdatil bi vse oboke tega sveta, da bi bili strta i. TKet pa vem. da šteta ni samo v igtotalt. bi jim pustil sled. do bi gmejtaj vedeli, da obstajam. (0cwas Qoff,l>. 6. a) ... bi obokom ptineselda,tila (točno tisto, kat bi si gagelelij. Obdatil bi tudi liste, ki stiojilt gel ja niso mogli napisati. (Samo AUM. 6. nj & &&&&&&&& &&&&& NIKOLI NI PREPOZNO BRATI Leopold Suhodolčan: PIKO DINOZAVER Pravljica govori o dečku Benjaminu, ki si je zelo želel psa. Takšnega, ki bi ga lahko peljal na sprehod in pokazal prijateljem. Tudi ime zanj je že izbral -Piko. Nekega dne se mu je želja uresničila. Vendar ni dobil psa, ampak dinozavra. Poimenoval ga je Piko Dinozaver. Odpravila sta se na sprehod po mestu. Piko Dinozaver je bil zaradi svoje velikosti strah vzbujajoč, vendar ga je imel Benjamin kljub temu zelo rad. Pokazal gaje tudi svojim prijateljem, ki so se ga sprva bali in iz njega norčevali, ker je jedel listje in travo. Benjamin in Piko Dinozaver sta se odpravila naprej po mestu do glavne ulice, kjer je Piko Dinozaver izpraznil celo trgovino s sadjem in zelenjavo. Ko sta prispela do mestnega parka, kjer so se igrali otroci, so se le-ti sprva Pika bali, vendar ko so videli, kako se Benjamin veselo spušča po njegovem vratu, so se pridružili njuni igri. Kmalu so se okrog Pika začeli zbirati meščani in povedali, kakšne namene imajo s Pikom Dinozavrom. A Benjamin se je s Pikom odpravil domov. Sredi poti se je Piko ustavil, saj je bil lačen in Benjamin je odšel po zelenjavo v zelenjavni vrt. Vendar, ko se je vrnil na ulico. Pika več ni bilo tam. Takrat je Benjamin videl, da stoji pred muzejem in sklenil je, da tam povpraša, ali je kdo videl Pika. Ko je vstopil v muzej, je sredi velike dvorane čisto tiho in nepremično stal Piko Dinozaver. K Benjaminu je pristopil neki mož in mu povedal, da je Piko utrujen od dolge in naporne poti ter naj ga obišče spet naslednji dan. France Bevk: LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC Knjiga se začne s podobo mesečine nad Vipavsko dolino in z dečkovimi sanjami. Lukec si želi izpolnitev sanj, toda pred njim je še en »navaden dan«, dan v šoli, kjer poteka pouk v nerazumljivem jeziku, dan drobnih lumparij in maminih skrbi. Dan pa vseeno ni čisto navaden: mati, zgarana, bolehna, utrujena ženica, dobi pismo, da naj prideta z Lukcem v Argentino k očetu. Oče je priden delavec, toda zanj v stari domovini ni bilo dovolj zasluška. Pismo za Lukca postane dogodivščina, sprememba, o kateri je sanjal. Na pot pa Lukec noče brez svojega škorca. Mati Lukčeve prošnje ni mogla zavrniti, ker je vedela, daje navezanost Lukca na škorca velika. Zdaj vse poteka zelo hitro: priprave na odhod, podobe tujih mest, množica obrazov, nevihta, bolezen ter materina smrt. Vse te dogodivščine zaradi želje po boljšem življenju v tujih krajih, kamor so očeta in za njim mamo in dečka Lukca pregnale trde razmere in revščina. Lukec kljub mamini smrti najde pot do očeta, s katerim napovesta vrnitev domov. Desa Muck: NEBO V OČESU LIPICANCA Nebo v očesu lipicanca je mladinski roman, ki ga je napisala slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Desa Muck. Gre za prvi slovenski roman, ki govori o Lipici in lipicancih. Roman je preplet zgodb treh najstnikov, katerih poti se srečajo v Lipici. Tematsko se pisateljica dotakne sodobnih mladinskih tem - prve ljubezni, prvih drog in nerazumevanja najstnikov s starši, obenem pa postavi v ospredje ljubezen do živali, skozi katero postajamo ljudje boljši. Fran Milčinski: BUTALCI Butalci je naslov zbirke humoresk pisatelja Frana Milčinskega. Objavljal jih je v raznih časopisih, kot zbirka pa so izšli po njegovi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni. Neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja, Tepanjčani. Fran Milčinski BUTALCI Ivan Cankar: MOJE ŽIVLJENJE Moje življenje je zbirka črtic, v katerih Cankar opisuje svoja otroška leta in z veliko ljubeznijo tudi svojo mater. V svoji mladosti je živel v veliki revščini, zato je včasih s svojo sestro kdaj ukradel kaj za pod zob. In če je dobil vsaj prgišče kovancev, ga je oblila tančica veselja. Naslovi črtic: Njena podoba, Sveto obhajilo, Na peči. Desetica, Mater je zatajil. Večerna Skodelica kave, grob. ivin mm molitev, Tuja učenost, V tujini, Naš laz, Njen &&&&&&& && &&&&&& &&& ... LOJZETA MATJAŠIČA Za tokratno številko Iskric je spomine na šolske dni z nami delil poklicni gledališki igralec, Lojze Matjašič 1. Slišali smo, da ste velikokrat v prazničnem času obleki obleko Dedka Mraza. V katerih drugih vlogah ste še nastopali? Če bi našteval, v katerih vlogah vse sem igral, bi našteval predolgo, saj sem igral vsaj v 400 različnih vlogah. Največkrat sem odigral Hlapca Jerneja in Kopajza-rovega Tina, s katerima sem se predstavil po vsej Sloveniji. 2. Ali kaj pogrešate gledališče in igran-je? Pogrešam ga, zelo. Približno tri leta so minila, odkar sem zapustil gledališče in odrske deske in če sem iskren, jih zelo pogrešam. 3. Kaj vam je bilo bolj pri srcu: biti igra-lecali režiser? Bil sem sicer oboje, igralec in režiser, vendar moram reči, da mi je bila vloga igralca ljubša. 4. Ali ste bili v času šolanja zapisani v zlato ali včrno knjigo? (smeh) Takšnih knjig sicer nismo imeli, če pa bi jih, bi bil pa najbrž zapisan v zlato knjigo, saj sem bil priden in vzoren učenec. 5. Kateri predmet vam je bil najljubši? Katerega pa niste marali? Rad sem se učil, zato nisem pri nobenem predmetu imel večjih težav. Pravzaprav so mi bili vsi predmeti pri srcu, vsak po svoje. 6. Ali ste v šoli kdaj kaj ušpičili? Ste bili za to kaznovani? Kot sem že omenil, sem bil priden učenec in nisem nikoli ničesar ušpičil. No, vsaj spomnim se ne, da bi... 7. Se vam zdi, da se šolske obveznosti nekoč in danes kaj razlikujejo? Zagotovo se razlikujejo. Sam sem, ko sem začel hoditi v šolo, imel majhen nahrbtnik (»ručjak«), tablico in kamenček, pozneje pa sem dobil en zvezek za lepopis in enega za domače naloge. Imel sem še knjigo za srbohrvaščino in za slovenščino, to pa je bilo tudi vse. Več šolskih potrebščin nisem imel. Vaše šolske torbe pa vidim, da so zelo polne in težke... 8. So bili učitelji strogi? Uh, pa še kako! Nihče izmed nas se ni upal pregovarjati, še na misel ni nikoli nobenemu prišlo, da ne bi opravil domače naloge. Včasih so bili drugačni časi. Tisti, ki so bili poredni, so bili kaznovani. Klečali so v kotu, ali pa so nastavili so dlani, po katerih je potem pela šiba ... 9. Ali ste imeli veliko domače naloge? Ja, kar precej naloge smo imeli. Ampak da vam povem, vsi smo zmeraj naredili vse! 10. Mi si prosti čas velikokrat krajšamo z računalnikom. Kaj pa včasih, ko računalnika ni bilo, kaj ste takrat počeli? Hja, naše dejavnosti v prostem času so bile nekaj posebnega: krave smo gnali na pašo, čistili hlev, kosili in spravljali travo za živino ... Skratka, doma je bilo kmečkih opravil ogromno. Otroci smo staršem morali vselej pomagati. Zjutraj se je bilo treba zelo zgodaj vstati in poskrbeti za živino (jo odpeljati na pašo), šele potem smo šli v šolo. Takoj po šoli smo se lotili dela, ki so nam ga naložili starši, nalogo smo pa večinoma delali zvečer. 11. Kaj bi svetovali tistim, ki si želijo postati gledališki igralci? Za to, da v nečem uspeš, je potrebno veliko truda in časa. Vendar, vsako delo se enkrat poplača. Prepričan sem, da če se boste dovolj potrudili in dovolj pridno delali, vam bo zagotovo uspelo. 12. Na naši šoli je letos ponovno zaživel dramski krožek. Ali lahko ponudite kak dober nasvet, kako pri tem uživati in biti uspešen? Ko sem slišal, da boste spet oživeli gledališko skupino, sem bil zelo vesel. Gledališče je čisto nekaj drugega kot televizija in film. Veseli me, da želite v Gorišnici ohranjati tradicijo, ki smo jo začeli že pred mnogimi desetletji. V kolikor boste potrebovali kak konkreten nasvet, sem vam na voljo, če mi bo le zdravje dopuščalo. Želim si, da si bom v kratkem lahko ogledal vašo prvo gledališko igro. Obilo uspeha vam, dragi učenci, in učiteljici, ki vas pri tem vzpodbuja in usmerja. Eva Muzek, Patrik Ciglarič in Tomas Golob, 6. a s-* && && &&&&&&&&&& UTRINKI IZ VRTCA GORIŠNICA V šolskem letu 2012/2013 smo delavke vrtca v svoj delovni načrt zapisale sklope, ki se bodo izvajali skozi celo šolsko leto. Prav tako smo zadolžile mentorice, ki so odgovorne za vsebinsko pripravo in organizacijo izvedbe le-teh. Tako smo od septembra do novembra izvedle že tri projekte, v katerih so sodelovali vsi otroci in vzgojiteljice. V času od 24. 9. 2012 do 28. 9. 2012, smo izvedli tematski sklop V DEŽELO PRIHAJA TETKA JESEN. Mentorici sta bili vzgojiteljica Andreja Fekonja in Sandra Prapotnik. Otroci s svojimi vzgojiteljicami so se družili ves teden. Tako so pred vrtcem iz naravnega materiala ustvarili tetko Jesen. Nadalje so se ot- Vsi so se trudili po najboljših močeh. Tetka jesen pred vrtcem roči pomerili v starih običajih: luščenje koruze, trebljenje buč, ličkanje koruze. Obiskale so jih Mlade lukarice iz Moš kanj cev in gospa Hana Leben, ki je otrokom pokazala, kako se plete venec čebule in jim povedala veliko zanimivega. Otroci so imeli delavnice in ustvarjali iz naravnega materiala. Vse izdelke so razstavili pred vhodom v vrtec tako, da šobili na vpogled tudi staršem. Organizirane so bile štafetne igre: polnjenje vreč s koruzo, ciljanje s koruznimi storži itd., na koncu pa so se otroci posladkali z jesenskimi sadeži. V času od 1.10.2012 do 5.10.2012 se je odvijal drugi projekt v okviru tedna otroka, ki je letos potekal pod geslom STISKE IN RADOSTI ODRAŠČANJA. Za organizacijo sta bili zadolženi vzgojiteljici Lidija Bezjak in Tanja Majerič. Za otroke sta pripravili pravljico Ježek Jožek, izdelovanje lutk, iskanje skritega zaklada in kros za vse otroke (od najmlajših do otrok pred vstopom v šolo). V predprostoru sta pripravili razstavo lutk na temo Ježek Jožek, ki so jih izdelali otroci s svojimi vzgojiteljicami in so si jo lahko ogledali tudi starši. Najboljši fantje V času od 22. 10. 2012 do 26. 10. 2012 je potekal v vrtcu tretji projekt NOČ ČAROVNIC. Za organizacijo in izvedbo sta bili zadolženi vzgojiteljici Petra Tomažič in Nuša Maltarič. Skozi ves teden sta zabavali otroke vseh skupin z lutkovnimi predstavami Piškotek, Zajčica seje izgubila, Razbita buča in Grad gradiček, ki sojo odigrali otroci skupine Zajčki. Organizirane so bile delavnice: izdelovanje buč, duhcev, pajkov, peka piškotkov in seveda zadnji dan ples v maskah, pitje čarobnih napitkov in sladkanje s pečenimi pajki in duhci, ki sta jih za otroke pripravili čarovnici Betka in Beti. Pred vhodom v vrtec je bila skrivnostna čarovniška soba, kjer so otroci in starši ob odhodu domov čarali, risali in izbirali čarovniška imena in čarobne besede. V mesecu oktobru so se začele odvijati tudi interesne dejavnosti: folklora, plesne urice, pohodništvo in angleške urice. BILI SMO NA POHODU Na prvi pohod smo se odpravili v zamušanski gozd, kjer smo iskali paket presenečenja. Na drugi pohod smo šli do gozda v Gorišnici, kjer smo izdelovali hiške za škrate ter risali na plakate, ki so bili na drevesu. Naslednji pohod bo praznično obarvan, saj bomo izvedli škratov pohod. V temi se bomo z lučkami odpravili iskat škratovega zaklada. IN KAJ SE BO V VRTCU DOGAJALO DO KONCA KOLEDARSKEGA LETA? Do konca koledarskega leta nas čakajo še nekatere skupne prireditve. Tako bomo imeli 7. decembra 2012 predstavo gledališkega abonmaja Pri Zdravniku Zdravku, vzgojiteljice bodo imele srečanja s starši v obliki delavnic ali nastopov, otroke bo obiskal Božiček, otroci, ki obiskujejo plesne urice, bodo sodelovali na občinsko-šolski proslavi, sodelovali bomo na božičnem bazarju. 27.12.2012 bodo naše delavke vrtca za vse predšolske otroke naše občine ob prihodu dedka Mraza pripravile predstavo Pod medvedovim dežnikom. Delovno bomo zaključile koledarsko leto in prav tako nadaljevale z novim koledars- Prispevke zbrala in uredila: Nevenka Maltarič HELLO, EVERYBODY! This time we would like to present you ourtripto London in October. We hope you will enjoy reading about ourgreat adventure. H a ve fun! LONDON 2012 On Thursday, the 4th of October 2012, some pupils from 8th and 9th class went to London. We were there from 4th till 7th of October. Some pupils from other school (Laško) also came with us and we became good friends. Let me explain how our adventure began. On Thursday at 12 o'clock we met infront of our school and we d rove to Ljubljana's airport by a mini-van. At the airport we met other pupils from Laško, we made a check-in and went on a plane together. There were a lot of people on the plane, so we couldn't sit together. We flew for about 2 hours. We came to Great Britain's airport at about 5 o'clock (local time) in the afternoon. First we took our baggage and went on the bus. The bus d rove us through the beautiful city of London. The first night we saw Tower Bridge by night, mayor's residence City Hall, Tower of London and many other interesting buildings. After that we went to a hotel and took a sleep. The second day we took a ride by the underground train. For many of us, this was an exciting experience! We went to see the Greenwich park and many museums. We went on a boat on river Thames, vvhere we saw a lot of sightseeings of London: London Eye, Big Ben, The House of Parliament, Shakespeare's Globe Theater and many others. We took many pictures and had some free time to explore by ourselves. The third day we woke up at 7 o'clock and had breakfast at the hotel. Then we went to the Queen's house - Buckingham palače, to see the guard exchange. There were milions of people! After drinking a tea with the Queen, and an underground exploration, we had some lunch. We could also buy some souvenirs and cards next to the shop. We also went on a tower that was dedicated for London's big fire. We walked 311 stairs up, from the bottom to the top! Unfortunately, it came the last day...We packed our stuff and went to the airport. It was a great time on the plane when we were flying back. At the airport in Ljubljana we said goodbye to our new friends from Laško and we returned home. We h a ve learnt a lot of things on this trip and it was avvesome. I will never forget it. Valentina Ciglar, 9.b Buckinghamska palača Griniški poldnevnik MY LONDON EXPERIENCE On the 4th of October 2012 me and some of my class-mates went on a 4-day trip to London. We gathered at 12am before the school while other pupils had school. Then vze left with a mini-van. On the airport we waited for the students from school Laško. We vzaited about 30 minutes for a plane to arrive. As I vzent through the X-ray scanner, they took my drinks j ust when I vzas about to drink them. Well, the plane ride was guick and boring. For some of the students though it was exciting becaouse it was their first time. Well, I was on the plane for many times and l'm stili a little bit scared anyway. As vze stepped out ofthe plane in London, I loved the air of the more million population city. I couldn't actually believe I was there. I may be don't write about things we 've done in London, because there vzere too many. But I bet many students could imagine. Well, about the things zve visited in London, I vzill make a long story very short: we savz many national heritages, as Big Ben, River Thames, London tovzer, the highest building in Europe - The Shard, Tovzer Bridge etc. My favourite day vzas the second because zve vzent shopping. I bought headphones and some selfphone-backgrounds. Well the days zvent just the same as the others. Alarm clock at 7 o'clock, breakfast at 8 , sightseeings, underground, and comebackfrom thecityat about 9 pm. Well, the last night vzas very exciting (in the bad vzay). Next morning, before leaving, my nevz headphones broke. And that vzas the saddest moment of this trip. And again, there zvas a long ride to the airport. The first five minutes zvhen I stepped the ground from Slovenia I started to miss Great Britain. I miss the subvzays, the culture, the people and of course my headphones! I hope I zvili return soon, because I LOVE LONDON! Tim Starčič, 9.b && && SUDOKU 2 3 9 3 4 7 6 2 6 7 2 8 7 5 4 5 8 4 9 3 5 2 7 8 1 MANJKAJOČI DEL Del sestavljanke manjka. Poišči pravi del med kosi ob sestavljanki in pravilno številko zapiši kot rešitev. Rešitev pošlji na e-naslov: pos.gorisnica@gmail.com Izžrebali bomo nekoga, ki bo prejel praktično nagrado. Rešitev nagradne skrivalnice iz prejšnje številke: RDEČA KAPICA Nagrajenci so: Jan Kostanjevec, 4. a Luka Cernesl, 4. a Vida Černesl, 6. b POPOTNICA Benka Pulko Knjiga je življenjski potopis avtorice. Začne z njenim rojstvom, pripoveduje o potovanju in konča z vrnitvijo v našo domovino in Benkino rojstno mesto: Ptuj. Knjiga mi je zelo všeč, saj jo je napisala oseba, ki jo zelo dobro poznam in je zato še bolj zanimiva. Več podatkov lahko preberete v knjigi. Priporočala bi jo osebam vseh starosti. Predvsem tistim, ki radi berejo avtobiografije. Sara Leben, 7. a UGANKE 1. Oče je visok, mama je bodeča, otroci pa rjavi. Kaj je to ? 2. Vse dni hodi ven, vendar je vedno v hiši. Kaj je to? 3. Kaj je potrebno dodati vedru vode, da bo lažje? atan 4. Takoj, ko izgovoriš njeno ime, izgine. Kaj je to? (5*1® "I ISKRICE IZ GORIŠNICE Nagrado prejmete pri učiteljici Klementini Lindič. IZDAJO ČASOPISA SO OMOGOČILI: Naziv: Občina Gorišnica Naslov: Gorišnica 83 VZGOJNOIZOBRAŽEV ALNI ZAVOD OŠ GORIŠNICA -pošta: projekt! .osmbgo@guest.arnes.si Naziv: Osnovna šola Gorišnica Naslov: Gorišnica 83 SHEMA ŠOLSKEGA SADJA ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 Zavedamo se, da sadje in zelenjava predstavljata pomembno skupino živil v uravnoteženem jedilniku vsakega posameznika. Prav iz tega razloga smo se odločili, da se tudi naša osnovna šola pridruži evropskemu sistemu razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah. V tem šolskem letu smo se tako vključili v evropski ukrep, im. Shema šolskega sadja, ki poteka s finančno podporo Evropske unije. Namen projekta je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih. V okviru Sheme šolskega sadja bomo na naši šoli razdeljevali sadje in zelenjavo kot dodatni obrok poleg redne šolske prehrane. Učenci bodo sadje oz. zelenjavo lahko dobili v jedilnici, in sicer na razdeljevalnem pultu, ob plakatu Shema šolskega sadja. Sadje oz. zelenjava se bo enakomerno delila skozi celo šolsko leto. in sicer od ponedeljka do petka v času od 8.30 do 13.00 ure. V okviru tega projekta bomo izvedli več dejavnosti, ki bodo potekale skozi celo šolsko leto. Mateja Matjašič Časopis OŠ Gorišnica Mentorici: Klementina Lindič, Mateja Matjašič Odgovorni urednici: Tjaša Horvat, Eva Šalamon Uredniški odbor: učenci 7. a in 7. b razreda Lektorica: Mateja Matjašič Računalniško oblikovanje: Klementina Lindič Tisk: ANOLIS Naklada: 500 izvodov Bliža sc najlcpši čas v letu. Cas, HamcnjcH družini, prijateljstvu, vsem, ki se nam blizu. Žclime vam zdrave in uspešne lete 2013! uredniški edbur Iskric Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor *»» r* oi r« -i o ' ^ t---- —'r>”> r i i i -> r < o i • • mi ? t“<~ im > * im • r>oi TURISTIČNI TEHNIK V tej številki šolskega časopisa vam bomo predstavili poklic turističnega tehnika. Za opravljanje tega poklica moraš najprej zaključiti osnovno šolo, nato pa srednjo strokovno šolo ali gimnazijo. Delo turističnega tehnika lahko poteka v pisarni, kjer pripravlja in posreduje turistične informacije, sprejema naročila in rezervacije, obračunava storitve, seznanja goste z možnostmi bivanja in s prometnimi zvezami, predstavlja krajevne in turistične znamenitosti ter skrbi za prijetno počutje gostov. Ima veliko stika z ljudmi. Mora znati tuje jezike, uporabljati telefon ali radijsko zvezo... Razgledan mora biti na področju kulture, zgodovine, geografije, umetnosti, animacij in komunikacij. Zaposlen je lahko v tudi recepcijah hotelov, v turističnih agencijah, v turističnih uradih... Sodeluje pri organiziranju potovanj. Za ta poklic se jih večina odloči zaradi veselja z ljudmi. Delo turističnega tehnika je odgovorno in zahteva veliko samoiniciativnosti in discipline. Pomembna je tudi besedna spret- nost, saj je jasno in natančno izražanje pogoj za uspešnost. Ovira za opravljanje tega poklica so govorne napake. Poklic je primeren za oba spola. Turistični tehniki zaključijo izobraževanje, ko uspešno opravijo poklicno maturo. Dijaki z uspešno opravljeno poklicno maturo lahko nadaljujejo šolanje na višjih in visokih strokovnih šolah ter na visokošolskih strokovnih programih na posameznih fakultetah. Lahko se vpišejo tudi v nekatere univerzitetne programe, če opravijo izpit iz določenega maturitetnega predmeta na nivoju gimnazijske mature. Tjaša Horvat, 7. a NA KLEPETU Z GOSPO VESNO KOVAČEC Kaj ste po poklicu? Po poklicu sem turistični tehnik. Zakaj ste se odločili prav za ta poklic? Vedno so me zanimala potovanja, ogledi krajev, njihova kultura in zgodovina. Ko sem se v osnovni šoli odločala za poklic, mi je ta bil najbolj blizu. Na informativnem dnevu na Srednji šoli za gostinstvo in turizem sem spoznala, da je ta poklic prav to. Delaš lahko kot turistični vodič, ki potuje po svetu in skupini razkazuje ter pripoveduje o krajih katere obiščejo. Lahko si zaposlen v informacijskem turističnem centru, kjer predstavljaš svoj kraj ali pa v hotelu kot receptor in še bi lahko naštevala. V glavnem ta poklic ima veliko perspektive. Kakšna je bila pot izobraževanja? Po končani osnovni šoli sem obiskovala Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru. Ali še vedno opravljate ta poklic? Tega poklica zdaj trenutno ne opravljam. Vendar izkušnje, ki sem si jih pridobila, lahko uporabim v službi, ki jo sedaj opravljam. Če bi se morali odločiti za izbiro poklica še enkrat, bi ga izbrali ponovno? Mislim, da sem se pri izbiri poklica prav odločila in bi ga še enkrat izbrala, saj sem si teh nekaj let, kar sem delala v turizmu, nabrala veliko izkušenj, novih spoznanj in lepo popotnico za življenje. Dea Kovačec, 7. a Mesto ponoči: Tita Majerič, 3.b ISKRICE IZ GORIŠNICE • A* Naložba v itišo prihodnost «VlM«>K>IXl>n i> vw IKA EVKIIKA UM .X F v/xx>1 w\ttxj *>Ax1 B REPUBLIKA SLOVENIJA MimSTRSIVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST. KULTURO IN ŠPORT AAVNI fc*lAX> •trunjKt »tovtHue JA RAZVOJ «>DftOV NSrmdJi ■T __I ISKRICE IZ GORIŠNICE ■ ■Tt