PRISPEVEK K USPEHU KONGRESA Kopica dragocenih pobud Medtem ko berete te vrstlce, so se delegati osmega kongresa zveze komunistov, potem ko so vkongresne razprave prispevali svoj ustvarjalni del, razšli vsak v svoje okolje, kjerbodo vvsakodnevnipraksipotrjevali življenjsko moč sprejetih dokumentov. Z zadovoljstvom lahko reče-mo, da so k uspehu kongresa pripomogli tudi delegati iz na-še občine. Njihovo delo so olajšali delovni ljudje in obča-ni, ki so v predkongresnih pri-pravah, med katerimi bi na prvem mestu omenili javne razprave, dali mnoga koristna razmišljanja in pobude. S teht-nimi mislimi so ne le komuni-sti, ampak delovni ljudje in občani nasploh, zlasti na šte-vilnih problemskih konferen-cah, pomagali razjasniti maTST sikatero aktualno vprašanje ii^ nakazali poti razreševanjaf Problemske konference so s/-mo potrdile, da je \^k Clui naše družbe iz dneva>ydar^ bogatejši subjekt poliuke. i Prav skozi razprave sn/o zW izmenjavo mnenj inpobum^T jasnili marsikateri, dopte} \f/ meglo zaviti problem, s tem smo bogatili sebe in družbo. Predkongresni dokumenti so spodbudili k razpravljanju o najbolj konkretnih razme-rah v slehernem okolju. Ni je krajevne skupnosti v naši ob-čini, kjer ne bi gradiva za kon-gresa, za osmega slovenskega in enajstega jugoslovanskega, pritegnila krajanov k razpravi. Pobuda socialistične zveze, da razprave potekajo tudi v nje-nem okviru, je naletela na ugo-den odmev. Zlasti plodne so bile tiste razprave, kjer so spregovorili o tem, kar jih naj-bolj žuli. Tako so v Gradišču razpravljali o delegatskem si-stemu in volitvah ter družbe-noekonomskih odnosih v kra- jevni skupnosti. Nadvse zani-miva je bila razprava o kongre-snem gradivu, ki jo je vodil Mitja Ribičič. Na Kolodvoru so izmenjali izkušnje iz druž-benoekonomskih odnosov in delegatskega sistema. V Stari Ljubljani so razpravljali o kra-jevni samoupravi. Na Taboru so se po razpravi o gradivih odločjli sklicati problemskcf konfmenco o stanovanjski sa-moi»rVyi. Na Ajdovščini je priygn\ osrednjo pozornost f^tmj. Na PQjjanaftLokritič^m in društev sm/sUBjmjla pro-blemski konfUlimfil tociali- tiki. SZDL je sklicala še tri problemske konf erence. Na ti-sti o krajevni samoupravi se je izluščila misel, da je treba čim-prej strokovno in politično pristopiti k ugotavljanju, ali krajevne skupnosti v sedanji organiziranosti lahko še tudi v prihodnje izpolnjujejo svojo ustavno funkcijo. Najpo-membnejša ugotovitev pro-blemske konference o organi-ziranosti SZDL v občini in krajevni skupnosti je bila, da se je treba izogniti vsakršne-mu f orumskemu delu in delati v čimbolj neposrednem stiku z ljudmi na terenu. Na pro-blemski konferenci o delegat-skem sistemu pa so razprav-ljalci v prvi vrsti opozorili na vse posledice nedosledne po-vezave delegatov z bazo, ki so se pokazale v minulem man-datnem obdobju in se v no-vem ne bi smele ponoviti. Ob kritičnem pretresu na- pak na zunanjetrgovinskem področju so razpravljalci na problemski konferenci, ki jo je organiziral komite OK ZKS, dali vrsto konkretnih predlo- jjov, da bi tudi v menjavi s ufjma hitreje krenili naprej. Na TprSiblemski konferenci o infoAnimnju, sklical jo je prav takoKomite, pa so opozorili ^Sed^senl na pomen obvešča- Viw\ zdaiženem delu, občini JmkAie/nih skupnostih v de- lkaatsLnh razmerjih. Iži^flni rezultati so tudi pri- JomcmM k prijetnemu delov- ^iemJTvzdušju razprav. Pred nraz|