Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Dolnja Lendava, 21. junija 1936.
Štev. 25.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi
                Črensov.
oglasi do 10 reci više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori.
Junija 13. na god dr. Korošec Antona.
Za voditelom slovenskoga naroda, za dr. Korošec Antonom.
Junija 13. je slavio svoj god dr. Korošec Anton, veliki sin številno maloga, a dühovno velikoga slovenskoga naroda. Pri toj priliki se mi spomenemo z toga velikoga moža našega naroda ne zato, da bi se njemi laskali, prilizavali. On petolizcov nikdar ne mogo trpeti i jih ne more. Nego spomenemo se ga iz zahvalnosti, i to iz dužne zahvalnosti.
Najvekši narodni kinč vsakoga naroda je njegovo narodno bistvo. Pri slovenskom narodi je pa to bistvo v podvojenoj meri naš kinč, ar je z narodnim bistvom vezana najvekša dühovna dobrota, prava, živa vera. Povsod, gde se je slovenski narod raznar rodüvao, je ne samo mlačen postao vu veri, nego celo zgübo je neštetokrat od starišov podedüvano Kristušovo pravo vero, kak nam zadosta jasno, a žalostno svedoči zgodovina zdajšnjosti i preminočnosti.
Dr. Korošec je v neštetoj smrtnoj nevarnosti za lastno živlenje začeo boj za narodne pravice Slovencov v staroj Austriji, gde se je z grdov gonjov hujskao narod za odstop od Rima, to je od kat. vere. I zmagao je v tom boji. Slovencom je spravo najvekše narodne pravice, ki jih narod le more dosegnoti, spravo njim je lastno narodno državo z brati Srbi i Hrvati pod ednov strehov. Pa s tov borbov je tüdi posredno na nedogledne višine zdigno Cerkev v njenom delovanji. Mislimo samo na lanski eucharistični kongres v Ljubljani. Pod Austrijov Slovencom nikdar ne bi bila lomlena pravica, da v svojem imeni, v svojoj maternoj reči obhaja to državno slavilnost, nikdar ne bi bio slovenski narod odliküvan s tov velikov častjov, da sam sv. Oča, namestnik Kristušov pošle njemi svojega odposlanca, da ga zastopa i počasti. Narodna samobitnost slovenskoga naroda, za štero se je borio dr. Korošec, njemi je spravila tüdi v Cerkvi odlično mesto med katoličanskimi narodi.
Dr. Korošec je vodo slovenski narod v narodnoj državi potem Slovenske Lüdske Stranke. Ta stranka
je mela pretežno večino naroda za sebov v celoj Sloveniji, tüdi v Slovenskoj krajini. Prvejši tak zvani „narodni“, „nacionalni“ vlastodršci so toga junaka slovenskoga naroda zaprli i Slovensko lüdsko stranko razpüstili. Sloboščina je tužno povesila glavo pod njihovim ravnanjom i si je zakrila oči. Ne mogla gledati krivice, ki se je s podmetanimi petami šetala med narodom, v rokaj pa nosila meč, šteri je rezao obleko za oblekov dol ž nje. I čakala je. I vüpala se. I ne se vkanila. Okovi so razpočili z nog sloboščine. Hvar je narodi vrno juna-
ka, zrak se je napuno s čistim i prijetnim dühom, vse je šepetalo : nači bo vse. I nači je postanolo vse. Po dugih borbaj se je posrečilo dr. Korošci z drügimi vodilnimi možmi, ki so vsikdar zastopali poštenost v politiki, da je osnovao edno politično zadrugo, zajednico, štera je dobila ime „Jugoslavenska Radikalna Zajednica“ po najmočnejšoj kotrigi, štera je v njo stopila, po radikalnoj stranki. V
to Zadrugo je stopila tüdi muslimanska stranka i ž njima roko v roki Slovenska Lüdska stranka. Z obema strankama je naša mela že v parlamenti vozke zveze i ž njima sodelüvala leta dugo, zato je nova politična zadruga ne drügo, kak nadalüvanje prvejšega sodelüvanja pod novim imenom. Pod novim imenom zato, ar „narodni“, „nacionalni“ oblastniki države so po od njih sklenjenimi zakonaj prepovedali bivše stranke, i te zakon ešče vala. V novoj zadrugi dr. Korošec isto dela, kak je dozdáj delao: z celoga srca i z cele düše se potegüje za blaženost cele države, vseh njenih prebivalcov, Horvatov ne menje kak Srbov, predvsem pa svojega maloga slovenskoga naroda.
I glavna njegova prizadevanja idejo za tem, da narod v Jugoslaviji dobi vse pravice, vso sloboščino. Zato je tüdi vnešena v program JRZ zahteva po širokoj samoupravi, štero smo mi tüdi za avtonomijo zvali. I naj dr. Korošec pokaže, da šče zaistino vsem dati sloboščine, razpravla z voditelom Hrvatov dr. Mačkom, okoli šteroga se zbira narod pod hrvatckimi zastavimi, štere so kak i Slovenske prejši vlastodršci prepovedali. I če kda pride do pomiritve s Hrvati, pa se vüpamo da pride, bo za to pomiritev ponüjao roko slovenski narod pod vodstvom dr. Korošca, ar slovenski narod nešče biti i ne bo zid, ki bi ločo brata Srba od brata Hrvata, nego most, ki bo pripelao brata Hrvata k brati Srbi i brata Srba k brati Hrvati. I kak širokosrčno misli g. dr. Korošec na sloboščine vsakoga, dokaže tüdi volitev v vozkejši odbor JRZ. stranke v Belgradi. V te vozkejši odbor, ki šte 20 kotrig, bo vodo državno stranko po celoj državi, je dr. Korošec dao zvoliti tüdi našega poslanca, g. dr. Klara. S tem plemenitim gibom je na mah presekao našo upravičeno pritožbo, „da se nas povsod zapostavla, samo dohodke i čast bi radi od nas vlekli.“ Mi Slovenje ravnotak imamo oblast v toj velikoj držav-
noj stranki, kak Kranjci i Štajerci, vsi smo ednaki, kak smo vsi Slovenci i dobri Jugoslavani, i če se bo plemeniti mig g. notrašnjega ministra, dr. Korošca na vseh naših pritožbaj pokazao, potem bo konec našim vnogim, istinskim pritožbam i petolizci pa izdajniki s svojim skakanjom i kričanjom ne dosegnejo drügo, kak na svojem nečamurnom obrazi duge nose.
Slovenski narod je 7. junija obhajao v Mengeši na Kranjskom - Gorenjskom slavnost na čast svojemi voditeli dr. Korošec Antoni. Zbralo se ga je osemnajset jezero v tistoj pokrajini, gde je najbole pokao bič nacionalcov po hrbti zavednoga slovenskoga naroda i je kaštigao njegovo lübezen do naroda, države i do Stvoritela oba, do dobroga Boga. V krasnih govoraj so govorniki razložili politiko dr. Korošca. Predvsem je v ognjevitom govori jasno povedao g. minister dr. Krek, da je politika g. dr. Korošca državna i pozitivno slovenska, da je prinesla sloboščino, novoga, krščanskoga düha, da je stopila na rep korupciji, da se briga s celim srcom za kmeta i čeravno so še teškoče v Sloveniji, poštena politika dr. Korošca nas napunjava z trdnim zavüpanjom, da bo vse ozdravleno, da se bo vse na bolše obrnolo. Svoj govor je minister dr. Krek dokončao z rečmi, štere je osemnajsetjezero lüdi več minut odobravalo i slavilo dr. Korošca i se glasijo : „G. minister dr. Korošec Anton je, kak vsele, tüdi dnes med nami, ves naš. Z nami misli i čüti, njegova skrb i lübezen nas stalno sprevaja. Njemi pa javlamo : Vsi dobri Slovenci smo v vaših bojnih vrstaj. Čüli smo vaš poziv. Pripravleni smo ! Z Mengša ide dnes povelje po vseh slovenskih hišaj: „Na novo delo za narod ! Vse za domovino! Od povsod dom odgovor : Razmimo! Naj živi dr. Korošec! Bog žilvi! Bog živi !“ Mi Slovenje Slovenske krajine odgovorimo odločno :
Pod Korošcovo zastavo se zberemo, ar se vüpamo, da pravico tü najdemo. Bog živi dr. Korošec Antona ! Bog živi ! Bog živi ! (TSJ.)
Dr. Korošec Anton,
voditeo slovenskoga naroda.
Veliko spravišče Jugoslovenske Radikalne Zajednice v Belgradi.
Našli smo jako reakcionarne politične zakone, pri njihovom izvajanji pa se je posrečilo, da smo lüdstvi vrnoli demokracijo i sloboščino v obsegi, kakše dozdaj še ne melo. (Splošno odobravanje i ploskanje.) Na te način smo omogočili sloboden razvoj političnoga živlenja. Vüpamo, da bomo na te način lehko že v kratkom uvedli tüdi nove svobodoumnejše politične zakone. Dokeč pa ne odstranimo vseh elementov neredov, ki hočejo zlorablati svete dobrote narodnih sloboščin, pa naj se nahajajo na skrajnoj levici ali na skrajnoj desnici, bi grešili proti živlenskim interesom lüdstva i države, če pri izbiri primernoga trenutka za novo politično reformo ne bi bili oprezni. (Splošno odobravanje.) Lehko je paradirati na zborovanjih z zahtevami o nujni uveljavitvi novih političnih zakonov. Mi pa, ki smo prevzeli i ki nosimo odgovornost za usodo i bodočnost naše domovine, za red i varnost, moramo računati z dejstvom, da mamo v našoj deželi tak na desnoj, kak na levoj strani lüdi, ki zlorablajo dovoljene sloboščine i komaj čakajo, da bi strmoglavili našo državo v anarhijo. (Viherno odobravanje.) K sreči je ogromna večina našega lüdstva drügoga mnenja. Opirajoč se na organizacijo JRZ i gosto mrežo njenih organizacij po vsoj državi, jemlemo nase častipuno dužnost, da z ohranitvijov
mirü i reda branimo zednim narodne sloboščine pred vsemi skrajnimi i neodgovornimi elementi. (Dugotrajno odobravanje i ploskanje.)
Tretja točka našega programa govori o upravi. Želemo dati lüdstvi dobro organizacijo tak gledoč na državo kak v vseh samoupravnih ednotah. Dobra organizacija na podlagi zakonov i določb daje možnost kim vekše zadovolitve opravičenih želj državlanov. Ustava kralevine Jugoslavije, ki je zdaj v valavi, nam da možnost, da bomo mogli še tekom letošnjega leta izvesti štrto točko našega programa o neodvisnosti i stalnosti sodnikov. (Dugotrajno odobravanje i vzkliki : Živeo Dragiša Cvetkovič.)
V državnih financah smo posedovali ne samo prazne blagajne, temveč tüdi sistem grobosti i vznemirjanja proti davčnim obvezancom. Določbe o taksah na račune i zloglasni § 7 so tüdi najbole mirnoga državlana naše države izpreminjale v maloga upornika. Spominam se dneva, kda smo brez vsake predhodne agitacije našli neki den vse obrate i trgovine v Belgradi zaprte. — Belgrajski industrijci, trgovci i obrtniki so protestirali proti nemogočim davščinam. Če je to nezadovolstvo vövdarilo med meščanstvom, med najbole državotvornim elementom, kak je moglo biti potem pri drügih. Dogodili so se pri-
meri, da so bojevniki odlagali odlikovanja, kda so jim davčni organi odnašali blazine izpod glave. Mi pa smo v sistem neplačanih davkov uvedli stvarnejši postopek. Na področji davka smo včinoli toliko, koliko dozdaj niedna drüga vlada v Jugoslaviji. Znižali smo davčna bremena. Znižali smo jih, kak dozdaj še nikdar. (Odobravanje.) Na te način znižanje neposrednih davkov i pristojbin ne ostala mrtva reč na papiri.
V svojem programi smo povdarili kak svoje vodilno načelo, da „bo stranka v gospodarskom pogledi skrbela za okrepitev proizvodnje i za dvig gospodarskoga blagostanja vsega lüdstva.“ To naše prizadevanje je bilo v istini potrebno še s posebnim pogledom na čas, kda je med nami pritiskala gospodarska depresija, kda so zapirali trgovine, obrtne obrate i tvornice, kda so morale banke i hranilnice edna za drügov pod zaščito paragrafa i kda je potom penez naših vrlih vlagatelov zmrzavao za zaprtini blagajnami. To stanje smo našli, pa nesmo ostali prekrižanih rok. Čeprav so nas pri tom našem deli pogostokrat ovirali brez potrebe s čisto političnimi pitanji smo vendarle dosegli, da smo z velikimi napori pognali naše gospodarstvo naprej i v bolše razmere.
Kmet je najštevilnejši stan v našoj državi. On je tüdi najštevilnejši
član naše stranke i zato bomo njemi tüdi posvetili najvekšo skrb. (Dugotrpeče odobravanje.) Poleg drügih pitanj ga zdaj najbole zanimajo troja pitanja: Pitanje dugov, pitanje neso-razmerja cen med agrarnimi i industrijskimi izdelki i pitanje novih kreditov. (Živahno odobravanje i ploskanje.) Vsa ta pitanja so naša neprestana skrb. Ne moremo i neščemo jih več zavlačüvati. (Ponovno odobravanje.) Posebno gledoč na duge i kredite bomo izdali dokončno rešitev (splošno odobravanje), ki bo, kak se vüpamo, zadovolji vse upravičene zahteve. Rešitev, ki jo pripravlamo, bo brez dvojbe pokazala, da je Jugoslavenska radikalna zajednica najvekši prijateo kmečkoga lüdstva. (Viherno odobravanje.)
Naš gospodarski program ne sme pozabiti interesov trgovine, industrije i obrti. Skrbeo bo tüdi za koristi delavstva, za njihovo socialno zaščito i zavarvanje. Na te način želemo doseči, naj bi se razvijale vse gospodarske vrste našega lüdstva v harmonično celoto. Odstranüvali bomo spore med posameznimi stani. Zahtevamo pravično rešitev zlasti za gospodarsko slabe stane. Zahtevamo gospodarsko solidarnost njihovih interesov i medsebojno izpunjavanje vseh slojov, tak da bomo dosegli soglasje vsega naroda i vsega gospodarskoga živlenja. (Viherno odobravanje i ploskanje.)
2
NOVINE
21. junija 1936.
Namen velikih javnih del, ki smo jih začeli v vseh krajih naše države, v tolikajšnem obsegi, kak jih dozdaj ne bilo, je ne samo zato, da zdignemo gospodarsko blagostanje dežele, temveč da zednim pobijamo tüdi najvekšo hüdobo, ki pritiska na naše delovno lüdstvo, najmre brezposelnost. (Odobravanje i vzkriki :Tak je!) Da damo krüh i zaslüžek tistim poštenim državlanom naše države, ki bi radi delali, ki pa to dozdaj brez lastne krivde neso mogli včiniti, da bi najmre v znoji svojega obraza zaslüžili svoj vsakdenešnji krüh zase i za svojo lačno drüžino. (Viherno odobravanje.) Že dózdaj objavleni statistični podatki o znižanji števila brezposelnih i-o zaposlitvi delovnih sil pri javnih delaj so najlepši dokaz stalnoga pa istinskoga prizadevanja v korist delovnoga lüdstva. (Odobravanje i vzkrikanje: Živeo naš delavec !)
Lansko leto je bilo v gospodarskom pogledi izredno slabo. Lakota je grozila vnogim krajom. Pomoč v živilih so prosili celo takši, ki dozdaj neso hranili samo sebe, nego so svoj presežek celo izvažali. V takšem položaji smo delili pomoč v tolikajšnem obsegi kak je dozdaj ne niedna vlada dala. Mamo dokaze, da je to naše delo prepričalo tüdi takše, ki dozdaj neso vervali, da je naša stranka iskren prijateo lüdstva. V neki hercegovskoj vesi so naši prijateli ustanovili organizacijo Jugoslovanske radikalne zajednice i izbrali za predsednika toga krajevnoga odbora moža, ki je dozdaj podpirao poslanca, velikoga protivnika naše stranke. Gda je te poslanec čüo, da so v toj vesi ustanovili organizacijo JRZ. je prileto v ves, da vidi, ka se je zgodilo. Tam pa so ga kmetje sprejeli z rečmi : „Mi smo te ne odebrali, da vodiš visoko politiko, nego da slrbiš za naše potrebčine. Zdajšnja vlada nam je drago plačala naš tobak, povekšala setve, poslala lačnim kukorico, zgradila vodnjake, ka je vse v zdajšnjih težkih časaj zadosta.“ (Dugotrpeče odobravanje i vzkrjki : Živeo dr. Stojadinovič !) Kda je poslanec slišao te odgovor, se je hitro zgübo iz vesi.
Zvünešnja politika.
„Cio zvünešnje politike naše stranke je ohraniti mir i mirovne pogodbe, kak tüdi zavarvati dobre i prijatelske stike s sosedi i z vsemi drügimi državami, s sküpnimi prizadevanji delati za zavarvanje neodvisnosti i integritete države. (Splošno odobravanje) V praktičnoj izvedbi se mora to naše delo opirati na obstoječe mirovne pogodbe v okviri Zveze narodov. To stoji v našem programi. Malo čüdno zveni zdaj reč od Zveze narodov. — Po neuspehih na Kitajskom i v Abesiniji pa indri ali smemo še od nje govoriti? I vendar se nam zdi, da to ne tak, Abesinija je propadla, ar je morala prepasti, ar je bila brez vsake vojaške priprave i oborožitve. Zvün toga je abesinska bojna stalno napravlala vtis kolonijalne bojne, na štero se v Evropi gleda z drügimi očmi. Drügačna bi bila vsekak stvar, če bi bilo šlo za državo v Evropi. Mogoče bi bila v tom primeri pomoč, ki jo je Zveza narodov izkazala Abesiniji, zadostna. Zato ne moremo izroči dokonče obsodbe proti Zvezi narodov. Po drügoj strani pa prav tak ne sme biti za nas jedina opora. (Odobravanje i vzkriki : Prav dobro.) Mi mamo zaveznike v Maloj zvezi ino Balkanskoj zvezi. (Živela Mala zveza i Balkanska zveza !) To je pet držav s 70 milijoni prebivalcov. Diplomatski sestanki, ki so bili nedavno pred tem v Belgradi, so pokazali, da našo državo v Evropi poštüjejo i da iščejo njeno prijatelstvo. (Splošno odobravanje.) Zavedamo se i ne dvojbe, da pomeni Jugoslavija jako zanimiv predeo evropske celine. V zvezah, ki smo jih sklenili, častno spunjavamo vlogo, ki nam pripada.
Naša politika je mirolübna. Želemo si mirü, ar znamo, ka pomeni bojna. Ne zahtevamo ničesa drügoga, neščemo pa dati niti pedna naše zemle, ki nam po vseh zemelskih i nebeskih zakonaj pripada. (Viherno i dugotrpeče odobravanje i ploskanje.)
Če nastopamo proti revizionis-
tičnoj propagandi, ali proti prihodi Habsburžanov na Dunaj, ne delamo to, ar bi se te propagande bojali, ali da bi se bojali mladoga Otona na Dunaji, pač pa zato, ar prav dobro vemo, da bi te stvari vodile naravnost v bojne zaplete. Brez krvi i bojne pa se neso zahtevale izpremembe mej, celo v Afriki ne, ka šele v Evropi. (Splošno odobravanje.)
Zavolo toga se oklepamo Zveze narodov i svojih velikih i malih zaveznikov, vendar pa bomo gledoč na svojo varnost i sigurnost zavüpali največ i predvsem v sebe (viherno odobravanje), na svojo lastno moč. Pripravili bomo svojo vojsko (živela vojska !), da varje naše meje, naš mir, našo varnost.
S tem sem vam, gospodje, ne kak predsednik vlade, nego kak član izvršilnoga odbora v nekaj potezah očrtao program i dozdašnje delo Jugoslov. radikalne zajednice. Organiza-
cija naše stranke je izvedena v vseh banovinah i malone v vseh slojih od izvira Save do blizü izliva Vardara. Vstvarila se je organizacija velike lüdske stranke, ki je pozvana, da igra odločilno vlogo v našem političnom živlenji. Že v prvom leti pripravlalnoga ino organizatoričnoga dela se je izkazalo, da ma naša stranka veliko živlensko silo i pristanek vsega našega lüdstva. Zednim pa lehko pokaže na velike uspehe svojega političnoga dela, tak, da smemo pri završitvi njene zgradbe s ponosom i z zavüpanjom gledati v njeno bodočnost. Vi, gospodje delegati, ste svedoki, da smo v Jugoslaviji po več nesrečnih poizkusov pali našli srečno osnovo i pravo obliko političnoga živlenja. Na naš poziv se je lüdstvo z vseh strani z navdüšenjom zbralo v organizaciji Jugoslov. radikalne zajednice. Na stotine naših prvakov je delalo z najvekšim idealizmom i smo zato mogli v tak kratkom časi stvoriti tak veliko i močno stranko. Ta okolnost pomeni za naše politično živlenje veliko pridobitev, ar kaže, da se ide za državo i lüdstvo koristen pokret. Jugoslov. radikalna zajednica je že prebrodila svoje začetne težkoče. Odbila je vnogo vdarcov. Premagati je mogla brezštevilne zakulisne intrige do revolverskih strelov v narodnoj sküpščini. Spominate se, gospodje, težkih poizküsov, da bi z odstopi posameznih ministrov povzroči krizo vlade. Spominate se sej narodne sküpščine i tistih, v našoj parlamentarnoj preminočnosti nezaslišanih prizorov.
Spominate se naše borbe v senati za državni proračun. Spominate se vseh tistih ogrizavanj, laži i izdajstev, ki so izhajale tüdi iz nekih naših včerajšnjih prijatelov, i vseh drügih neštetih težkoč, ki ste jih morali premagati v začetki svojega organizacijskoga dela. Če se vsega toga spomnite, bote lehko primerno ocenili kak velika je moč Jugoslavenske radikalne zajednice v našem političnom živlenji. Ta moč bo brez dvojbe z vsakim dnevom naraščala.
V enakoj meri pa bo rastlo tüdi osvedočenje o koristnosti našega dela za splošnost i se bodo razpršile zablode, ki so jih raztrosili med lüdstvom.
Končna organizacija naše stranke, ki jo bomo izvedli zütra z izvolitvijov glavnoga odbora, pa bo stvorila tüdi krepko opora za zdajšnjo državno politiko i njeni obstoj. 
Zaklüčüjoč na tom državnom kongresi organizacijsko delo Jugosl. radikalne zajednice, smo osvedočeni, da smo opravili veliko narodno delo Zgodovinskoga pomena za srečo i bodočnost velike i drage nam Jugoslavije. Globoko smo prepričani, da smo s tem spunili tüdi svojo domovinsko dužnost do krala i domovine.
Govor g. ministra dr. Kreka.
Mislim, da se strinjamo vsi, da je po tak izčrpnom, obsežnom i sijajnom referati, kak smo ga slišali od gospoda predsednika vlade dopoldne, težko še nekaj dopuniti ali kaj novoga dodati. V teh rečaj je povedano vse, povedano je tak, kak smo vsi želeli i kak smo vsi soglasno i ednodüšno odobravali. Toda, ar je te kongres velika državna manifestacija naše ednodüšnosti, naše vole i našega veselja, zato je potrebno, da se za to sküpno delo, ki smo ga pripravlali leto dni i ki ga bomo zütra, pojütrišnjem i v bodoče nadalüvali, spregovori še kakša reč.
Prvo, ka je posebno nam Slovencom milo i drago i na čem se veselimo, je to, da je naša stranka ednok za vsikdar prekinila z delitvijov poštenih jugoslovanskih državlanov v državne i pa protidržavne, v nacionalne i nenacionalne elemente. (Burno vzkrikanje i zazavanje : Živio dr. Korošec !) Nam iz Slovenije se je vnogokrat očitalo, da govorimo v Belgradi i po srbskih krajih v strogom glasi i v drügih rečaj, kak pa po naših slovenskih veseh. Toda dnes, kda mate v svojoj sredi nekoliko desetin najuglednejših javnih delavcov, lehko ob njihovoj navzočnosti pred vami vsemi pozivam vse stotine i stotine jezer Slovencev za svedoke, da je sküpina dr. Korošca vodila to isto jugoslovansko politiko že te, kda je napočilo denešnje 20. stoletje, ono isto politiko tüdi teda, kakšo izpovedüje dnes. (Burno ploskanje i glasi : Živio dr. Korošec !) V dobi najstrašnejših režimov avstrijske soldateske ne bilo niti ednoga drügoga slovenskoga politika, ki bi brano naše nacionalne stvari zvün dr. Korošca i tovarišov. — Naši pristaši, naši dobri slovenski kmetje i delavci, vsikdar ponosni i navdüšeni, so polagali svoje živlenje i svoje premoženje na kocko s tem, da so izpovedali nacionalno idejo i da so se borili za zdrüžitev s Hrvati i Srbi na jugi vzduž obale Jadranskoga morja. (Glasi Živio Slovenci !) Že te so naši bratje gledali proti vzhodi kak vüpanji naše osloboditve. Preživeli smo težke dni i vodili strahovito borbo z mnogo močnejšimi germanskimi i romanskimi elementi, ki so šteli raznaroditi te mali košček Slovenske zemle. (Znova burno vzkrikanje : Živio Slovenci !) Mi tüdi dnes nemamo drüge vekše narodne žele, zvün, da ostanemo za vsikdar del velike i močne Jugoslavije. (Burno odobravanje.) Mi Znamo, da brez Jugoslavije ne bi bilo Slovencov, niti Slovenije. Želemo samo to, da vsi bratje na jugi držijo, da tüdi ne cele i popolne Jugoslavije brez Slovencov. (Dugotrpeče vzkrikanje : Tak je !) Naš narod je skromen i siromašen, toda delaven i dober. Zavolo toga tisti deo našega programa, ki govori od socialnih pitanj i pogledov na naše socialno i gospodarsko živlenje, je kak stvorjen za čisto naše razmere.
Edne i iste drüžine so pri nas med brati edni na vesi, drügi v tovarni, tretji je obrtnik i štrti uradnik. Krv je povezala stanove v Jugoslaviji i krv veže ves jugoslovanski narod v Splošno človečo zajednico. (Tak je !) Mi držimo, da je najsrečnejša rešitev v tom, da vsaki, posebno pa tisti, komi je potrebna socialna zaščita, zahteva i poišče vso možno zaščito v našoj narodnoj političnoj sküpnosti. Mi neščemo, da bi štokoli vervao lažem, da bi naš delavni svet mogo najti kakšo drügo zaščito v šteromkoli narodnom pokreti ali mednarod-
noj ideologiji ali prve ali drüge ali pa tretje internacionale. (Viherno ploskanje.) Mi se veselimo i z radostjov gledamo, da je JRZ prišla do zmage One srečne misli, ki nareküje vsakomi stani, ki skrbi tüdi za svoje tovariše iz drügoga stana, da se n. pr. za delavske interese ali kmetske interese bori tak kmet kak delavec, intelektualec, obrtnik, nadale trgovec i industrijalec. (Živahno pritrjavanje.) Mi vidimo tüdi zmago one srečne gospodarske politike, ki ne vstvarja odvišnoga proletarijata i ki nešče zbirati v velikoj industriji cele šerege, temveč ki hoče, da po vsoj državi razpodeli dobrine, ki jih daje industrija i velika sküpna podjetja, tak da se na te način okrepi ves naš siromaški narod. Na te način držimo, da se bomo izognili vsem velikim potresom, šterim so izpostavlene tüdi drüge velike države i ki te težko prebolijo. Kak šele naša mlada, čeprav bi bila še tak močna država.
Mi smo ponosni na denešnji den. Srečni smo, ar smo vsi Jugoslovani našli politične voditele, v štere mamo Slovenci, Hrvatje i Srbi popolno zavüpanje. (Burno ploskanje.) Lehko z zavüpanjom, elanomi idealizmom sprejemamo njihovo politično delo, ar je že dozdajšnje politično izkustvo, ki smo ga meli, sreča, štera jih je sprevajala na vsakom koraki i daje jam stvo i sigurnost, da je tvorba JRZ nekaj trdnoga i nekaj stalnoga. (Odobravanje.) Jugoslovansko demokracijo smo naslonili na vernost i zdrave temele. Vsaki državlan zna i verje v stalnost režima, v pravičnost državnoga gospodarstva i uprave tak, da lehko mirno posveti svoje moči svojemi napredki i blagostanji i z zadovolstvom lehko dela zá sküpno dobrobit. (Živahno odobravanje i ploskanje.) S temi mislimi Vas pozdravlam, gospodje delegati i zagotavlam Vas, da bomo mi v JRZ sodelüvali s tistov energijov i vernostjov, s šterov smo se toga dela prijeli, tüdi v bodoče. Želem samo to, da bi povsod i v vseh krajih naše lepe domovine, v vseh edinicah naše JRZ našli odprta srca i iskrene prijatele, mi pa bomo vračali vsikdar vernost za vernost. (Dugotrpeče odobravanje i ploskanje).
Dr. Stojadinovič Milan, predsednik jugoslovanske vlade i JRZ stranke, koga krasen govor so Novine dnes tjeden i v zdajšnjoj številki objavile.
Rojaki !
Dne 20. i 21. t. m. zvečer bo priredilo vsakokrat ob 8 uri Narodno gledališče iz Ljubljane, dve veseli igri s petjem i godbo v M. Soboti. Predstavi se vršita pod pokrovitelstvom župana občine M. Sobota g. Hartnerja. Igri sta dosegli povsod največji uspeh, posebno tudi v ljubljanskem Narodnem gledališču. Ker se nudi izredna prilika, da si moremo ogledati odlični igri s prvovrstnimi igralci, vabimo cenj. občinstvo, da se polnoštevilno udeleži teh predstav.
Pomlad.
Narava je ozelenela, v krasno cvetje se odela, pomlad je tü !
V	logi ptička je zapela, v pesmi glasila vesela: pomlad je tü !
Pred vinjakom včela zabrnela i med nabirati začela : Pomlad je tü!
V	ogradi jablan razcvetela, naravi klanja se vsa bela: pomlad je tü !
Na vesi vse je oživelo, vö z hiš prihajati začelo: pomlad je tü !
Moje srce se je vzradostilo, nad naravov je veselo: pomlad je tü !
Gederovci. Vmro je pri nas daleč na okoli poznani krčmar Kranjec Peter, evangeličanec, 20 letni naročnik Novin. Naj počiva v miri.
Odranci. Križ, šteroga sta dala brata Boroviča gorpostaviti prek od šole na posestvi ednoga brata, bo 5. julija blagoslovlen.
21. junija 1936.
NOVINE
3
NEDELA
tretja po risalaj.
B e r i 1 o iz pisma svetoga apoštola Petra. Prelübi ! Ponizite se pod mogočnov rokov božov, da vas ob svojem časi poviša. Vse svoje skrbi na njega preložite, zakaj on skrbi za vas. Trezni bodite, verestüjte : vaš protivnik vrag hodi okoli kak tüleč lev i išče, koga bi požro. Proti se njemi postavite v trdnoj veri i znajte, da so vaši bratje po sveti v istom trplenji. Bog vse milosti pa, ki vas je pozvao k svojoj večnoj Slavi v Kristuši Jezuši, vas bo po kratkom trplenji sam spopolno, vtrdo, okrepo i postavo na fundament. Njemi slava i moč na vekov veke. Amen.
Evangelij (Lükač 15). Tisti čas približavali so se k Jezuši Publikanuške, i grešnicke, da bi ga poslüšali I mermrali so Farizeuške i Pisačke govoreči, ka ete grešnike k sebi jemle i jej ž njimi. I veli njim priliko eto, govoreči : što je z vas človik, ki ma sto ovc i či zgübi edno ž njih, jeli ne ostavi devetdeset i devet vu püstini, i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne najde. I gda jo najde, gori jo dene na pleča svoja radüvajoči se, i domo pridoči, vküp zazove prijatele i soside govoreči njim : Veselte se z menov, ar sam najšeo ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v nebi nad ednim grešnikom pokoro činečim bole, liki nad devetdesest i devetimi pravičnimi, šteri ne potrebüje pokore. Ali štera žena imajoča deset grošov, či zgübi eden groš, jeli ne vüžge svečo, i pomeče hižo, i išče skrblivo, dokeč ga ne najde? I gda ga najde, vküp zazove prijatelkinje i soside, govoreča : Veselte se z menom, ar sam naišla groš, šteroga sam zgübila. Tak velim vam, radost bode pred Angelmi Božimi nad enim pokoro činečim grešnikom.
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Podpora dr. Stojadinoviča. Zavolo obmejne lege lendavskoga sreza je min. predsednik g. dr. Milan Stojadinovič poklono na prošnjo g. dr. Klara, nar. poslanca, petnajset jezero dinarov podpore.
Na Slomšekove slavnosti ki bodete potüvali, javite v Maribor na „Slomškovo drüžino“, keliko vas bo šlo, da dobite pravočasno stanovanje. Sküpno število po faraj ali občinaj trbe prijaviti i to taki, ar je zadnji čas.
Melinci. Razveselili smo se, gda smo zvedili, da je naša občina dobila vagon kukorice. Razžalostili pa smo se, gda se je pa razdelila. Dobili so jo takši, ki majo po 10, 12 oralov zemle, jaz ki to javljam, pa samo en oral, pa niti zrna ne sam dobo. Sirota, ki se po lüdckih hišaj steple, tüdi nikaj ne dobila. Prosim merodajno oblast, da se ta krivica popravi. — Melinčar.
Turnišče. Dnes tjeden je obhajala sirotišnica Deteta Marijike na prostom materinski den s sledečim sporedom : 1. Pozdrav i deklamacije. 2. Spevanje s telovadbov. 3. „Mati sonce sreče“, igrica v treh slikaj. 4. „Zlati križ“, igra v petih djanjaj.
Tišina. Že dugo zaželjena pravična zdrüžitev naše stare občine se je zgodila po naredbi g. ministra za notrašnje zadeve, g. dr. Korošca. Inačišo zdrüžitev so zdaj dobile občine Strükovci, Cankova, Küpšinci i naša.
Martjanci. Na našo pošto je imenüvana gd. Petkova, ki je doma iz Kranjskoga. Nemamo nikaj proti tomi, če što dobi pri nas slüžbo, pač pa nas boli, da naši ne morejo priti do slüžb. Gd. Bakanova z Nedelice že šest let čaka na njo, pa je ne more dobiti. Gd. Takačova iz Lendave, ki je zavolo siromaštva prepotrebna slüžbe, tüdi zobstom čaka. Pa ta pesem
bi šla daleč i dugo, če bi šteli opevati vse naše zapostavlene. Mi ne želemo nikših predpravic, pač pa pravično razdelitev slüžb.
Noršinci. Zapüsto nas je po tri tedne trpečem betegi, mladi moški Drvarič Jožef. Pokojni je bio star komaj 25 let. Zato je nej čüda, če je ščeo ešče živeti i je iskao pomoči pri veči zdravnikaj. Ali boža vola je nači odločila — mogo je mreti i zapüstiti nosečo ženo, žalüjočega očo i mater. Njegovoj düši prosimo večni mir, domačim pa naše sočütje.
Martjanci. Pri nas je nekša sküpina lüdi Telovo s tem posvetila, ka je v nekši goricaj pekla prase, namesto jarčka. Ne smo mi proti toj staroj srbskoj navadi, liki samo to želemo, ka naj takše prireditve ali kakšekoli, delajo te, gda je tistomi čas, nej pa te, kda se vsepovsedi bože slüžbe opravlajo.
Bogojina. Zidarsko delo pri farovski štalaj je dobo g. Levašič iz Lendave, tesarsko pa g. Toplak iz Dobrovnika. Bansko upravo prosimo potom g. sreskoga načenika v Lendavi, da se proračun kemprle odobri.
Farniki.
Krajevna prolituberkulozna liga v Lendavi si je na ustanovnem občnem zboru 18. maja 1936 izbrala sledeči odbor : predsednik : Dr. Bratina Franc, sreski načelnik, podpredsednik ravnatelj Pollak Emil, industrijalec, tajnik: Korbar Avgust, šef zdravstvenega doma, odbornika : narodni poslanec in banovinski zdravnik dr. Klar Franc in sreski sanitetni referent dr. Lipnjak Danilo, blagajnica : Klun Frančiška, sestra v Zdravstvenem domu ; namestniki žandarm. kapetan Legat Ciril, Zdravnik dr. Preis Mavro, odvetnik dr. Strasser Armin in evang. župnik Skalič Aleksander. Preglednika računov sta dr. Fabiani Friderik, sodni predstojnik in Taš Dragotin. Vsi so vabljeni, da pristopijo vsaj kot redni člani in prispevajo vsaj z letno članarino 12 Din k važni nalogi društva,
ki hoče pomagati najnesrečnejšim — bolnim na pljučih. Prihodnje dni bo se začelo pobirati v Lendavi članarino in nikdo naj ne odkloni vsaj skromnega prispevka. Novi člani se lahko prijavijo tajniku ali blagajnici v Zdravstvenem domu v Lendavi ali pa pri predsedniku na sreskem načelstvu.
Božemi Srci na čast i materam Slovenskim na tolažbo. Mesec junij je pa Prinas. Rože polske so odcvele i drevje je svoj cvet obrnolo po božoj dobroti v sad, Majnik, Marijin mesec je mino, šteri je kinčao nebesko Kralico na šmarničnij oltaraj. Za junij so nam pa ostale pomenlive cvetke za oltarček božega Srca. Prva cvetka je rdeči ščipek na traja punoj stebli, šteri nas spomina na lübezen Srca Jezušovoga, štera nas pela po poti trplenja vu njo. Drüga cvetka je bela lelija, podoba svete čistosti, štera naj pela našo slovensko mladino i njej kaže pot k Krali v olt. Svestvi, šteri tak potrplivo čaka v lelijsko beloj hoštiji na nje, da bi je obino i stisno na svoje božanjsko Srce i bi njim dao svojo velko lübezen i sebe vsega. Tretja roža je ponizna mačeha, štera nas Opomina na poniznost i krotkost, da vdano i tiho nesimo svoje križe skoz živlenja težko pot, da de se radüvalo bože oko nad nami tak, kak se naše radüje nad malimi mačehicami, štere tak lepo obračajo svoje cvete za soncom i nas včijo na zanimanje do božega Srca. Zato vas pozdravlam i pozavlem, drage Slovenske matere i vaše drüžine, da dnevi toga meseca naj bodo dani v dar božemi Srci, z rožami jakosti pa kinčajte to lübezni puno Srce i prosite je, naj vam blagoslovi Vašo deco, vaš najdragši kinč. Da bote mogle, drage matere, se veseliti na vaša stara leta nad dobro vzgojenov decov, navčite je lübiti Srce Jezušovo. Drage matere, štere pa mate v tüjini svoje sine i hčere ali v šolaj, ve pa posebno prosite za nje dosta, dosta Srce Jezušovo, naj jij ne pogübi brezverni svet tüjine, štera je tak britka
Poslano*
Budini odgovor.
Znao sam Budin, ka mate slabe živce, ali, da bi vam pri ednom „smešnom“ i „otroškom“ članki, sčista odpovedali, na to sam nej mislo.
Če bi vas ne zavolo članka vse zapüstilo, bi zagvüšno pisali etak : Tisti krumpli, štere smo mi posejali z „Sloginoga“ vreča, v njivo Slovenske krajine, nigdar ne poženejo niti korenja, ne da bi zrasla nat ali pa cilo sad. Na žetvo pa itak ne mislimo i ne čakamo, zato ka znamo, ka prvle kak do naši krumpli zreli, se vsi razkadimo v nič. Posebno jaz ga ne bom vživao. Ste dobro razmili ? Mislim, ka vam drüge razlage ne trbej ! Tüdi „Kmečko Zvezo“ od „Gospodarske Sloge“ bi ločili etak :
Dokeč je ešče bila „Kmečka Zveza“, povita v po voje J. N. S., so v Slovenskoj krajini koštali biki eden i pol do dva dinara največ. Zdaj pa, gda je prišla mirolübna vlada dr. Ko-
* Za te članek uredništvo odgovarja samo v smisli zakona.
rošca i odmotala i nazaj na noge postavila „Kmečko Zvezo“, so cene naednok poskočite na tri i pol i na štiri dinare pri kg. Pa je ne küpivalo samo od članov, nego tüdi od nečlanov (dva slučaja samo v Noršincaj).
Pri „Gospodarskoj Slogi“, bi pa mogli samo pripomniti, ka je ona nikaj drügo nej, nego kak največ lüdi vküp spraviti za hrvatsko stvar.
Tisto pa, od „smešne“ i „otroške“ i od „vse i vse podpisan, hipa v lastno korist mogli etak napisati : Jaz sam najmre slepi, zato ka gučim od „vse i vse“, če tüdi sam v „Novinaj“ ešče nikdár nej vido podpisa: Štefan Hidič, kak samo ednok.
Zaletavanje v vlč. gosp. Klekla, bi nam pa mogli pojasniti na ete način : Do tistoga časa, dokeč sam se nej priliko do zdajšnje slüžbe, sam se resan ne zaletavao v vlč. gosp. Klekla. Ali zdaj se pa morem pokoriti visešnjoj komandi, ar ovak mo tam, gde sam bio prvle.
Edino prav ste pa povedali to : ka ste nej urednik, sotrüdnik i poročevalec. Zato ka za to ste itak nej. — Kakši list so pa „Novine“ i kakši „Mur. Krajina“, pa püstim v vaše kritiziranje.
Članek napisani v »Novinaj" dneva 17. maja sam pa piso sam. Če
ne verjete pa pridite pitat svedoke v Noršince, šteri vam ji lejko pokažem celo vrsto. Ne mislite pa, da je to samohvala, Bog me vari. To sam vam samo zato omeno, da me nete prispodablali k vam.
Maternoga jezika pravite, da ga ne obvladam. Dokažite prosim! Jaz pa vam lejko dokažem, da ga vi nevete čitati. Zdaj pa pazte !
V mojem pridavki vendar nega drügi samoglasnikov kak samo dva i-ja. Vi ste pa enkrat najšli u enkrat i, ali z drügimi rečmi povedano, da niti nevete razločiti i od u-ja. To je : da nevete čteti. —
Štefan Hidič, Noršinci.
Slomšekovi dnevi.
Davorin Petančič :
Naša apostola.
(Farna igra pod milim nebom.)
Slavnostna igra za Slomšekove dneve v Mariboru, 28. in 29. junija.
Glavni nosilec dejanja je Vojeslav, vojvoda v slovenski deželi ; rad bi ohranil slovenski rod svoboden in vero v stare bogove. Nanj deluje dvoje nasprotnih si sil. Na eni strani vzgled življenja in trdne vere Ciril Metodovih kristjanov, na drugi strani spletkarjenje in vojaška sila Nemcev. Vojeslav koleba, končno se vda navideznemu krščanstvu, ki ga zahtevajo Nemci, in sprejme nemškega kneza in škofa Adalwina na svojem dvora. Ves čas pa vstaja v njem nek nemir, neka slutnja, da se godijo velike stvari, da umirajo stari bogovi, da Prihaja nekaj novega. To je delovanje dobrega v njem. To prehaja vanj od preprostega, po Cirilu in Metodu v pravi veri poučenega ljudstva, posebno od Božene, hčerke kristjana, staroste Gradiščana ; njena vzgledna trdnost v pravi veri kljub preganjanju in trpljenju mu zmeraj plova pred očmi. Vojeslav po mnogih porazih dobojuje boj. V njem zmaga dobro.
Zunanje dejanje je tedaj že prišlo daleč. Sv. Ciril in Metod sta že umrla, njune učence so Nemci pregnali in podali v sužnjost ; šele tedaj je trpljenje prineslo sad: vojvoda Vojeslav je spoznal resnico in se dal
po Boženi krstiti. Zunanje dejanje se konča prenaglo, prehitro odsekano ; mogli bi odnesti vtis neke praznote ob koncu, toda notranji razvoj se je dosledno dovršil z zmago dobrega nad slabim v človeku. Prav to pa igra hoče povedati.
Igra sama stopnjuje s trojnim miselnim razvojem. 1. Bogovi morajo umreti pri starih Slovanih — pri igralcih in gledalcih : strasti moramo v sebi zatreti. 2. Kristus mora priti, krščanstvo, kristusova vera mora nadomestiti starim Slovanom njih pogansko vero, ki jo sami zavračajo ob spoznanju pravega Boga — v naše duše se mora po odstranitvi strasti naseliti Kristus. 3. Mi moramo trpeti. Slovane, ki so sprejeli resnično krščanstvo po svetih slovanskih apostolih in njih učencih, preganjajo Nemci, ki jim pri širjenju krščanstva ni šlo toliko za vero kot za politično oblast — mi, ki smo sprejeli Kristusa, moramo trpeti v samoodpovedi in v boju s sovražniki Boga in šele po trpljenju pride končna zmaga.
»Naša apostola" je velika farna igra, je doživetje celotne fare, zbrane pri predstavi. Zahteva do 150 igralcev, morda še več in farnike-gledalce, ki so obenem igralci, ker pojejo pesmi, vstanejo v pozdrav škofu Metodu ob njegovem prihodu in ob zaključku igre nič ne pleskajo. Vsi pa se čutijo eno, nekaka enota, ki doživlja, čuti in spoznava resnico in postaja boljša.
Zunanje dejanje igre se vrši v
naglem razvoju, živahno sledi prizor za prizorom, igra pritegne pozornost kaj kmalu v začetku in vzdrži do konca. Izstopajo pa še posebaj prizori, ki dajejo poudarek miselnosti, ki jo igra nosi, ali ki očrtavajo nasprotja borečih se sil v igri (n. pr. ko darujejo „na ime kristjani“ poganskim bogovom in to stori celo nemška kristjanka Ozeda, ker tako zahteva Vojislav, a Slovenska kristjanka se temu upre, vztraja v veri in ostane rajši ujetnica). V igro je položenega mnogo življenja. Zato je vsekakor pričakovati zunanjega uspeha. Kakšen bo notranji uspeh, ki je prav za prav glavni namen igre, je zavisno od tistih samih, ki bodo igri prisostovali, v kolikor bodo namreč poučeni in raspoloženi za tako doživetje. Verjetno je, da bo delo uspelo, zakaj tisti dnevi bodo polni pobožnega duha, ki bo storil ljudi dovzetne, in igra bo svoj namen v veliki meri dosegla.
Igro je napisal bogoslovec Davorin Petančič, letošnji novomašnik, doma iz Pišec. On je vnet boritelj za novi način ljudskoga igranja duhovnih iger, ki v resnici nekaj povedo in so sposobne, da uplivajo na navzoče s svojo vsebino, ki nosi vsakikrat dobro pozitivno misel. Slonijo pa te igre na farnem občestvu, to je, da se čuti cela fara kot ena skupna družina v naročju katoliške Cerkve. In to misel duhovnih iger slonečih na farnem občestvu so „Novine že pozdravile kot ustvarjajočo novost, ki bo rodila dober sad, kjerkoli se bo uve-
ljavila v svoji pravi zamisli.
Še nekaj nas bo zanimalo pri igri „Naša apostola“. Igra ima staroslavenski značaj, zato bodo nastopajoči igralci v narodne noše oblečeni in to v naše prekmurske narodne noše, ker te so še res Slovenske, ne po kakih tujih vplivih pobarvane. Na tem stališču stoji pisatelj igre sam, to namreč omenja v pojasnilu k igri in se je že sam pozanimal za naše narodne noše in se obrnil na preč. g. Klekla za vzorce. Prav je, da damo to, kar smo ohranili pristno slovenskega. In če bi se še kdo bolj podrobno pozanimal za staroslovenski značaj naše krajine, bi nasel še marsikaj drugega pristno slovenskega. A mi naj bi znali ceniti naše narodno pokrajinske vrednote in jih očuvati take kot so, zakaj zmeraj več bodo vredne !
Zakaj sem vse to napisal ? Zato, da bi vsi, ki to preberete, malo spoznali kaj je farna, občestvena igra, da bi malo spoznali kakšna je igra „Naša apostola“ in da, če pojdete v Maribor na „Slomšekove dneve“ in se te lepe predstave udeležite, da bi jo znali prav gledati in tudi doživetj ! In ko se bo sčasoma mogla tudi pri nas upuzoriti taka velika farna igra, da da jo boste takrat sprejeli tako kot je, in da boste začutili farno skupnost in celotnost v katoliški Cerkvi kot edinico, ki se more skupno še najlažje upirati hudemu in ohraniti dobro ! — ž.
4
NOVINE
21. junija 1936.
za Vašo drago deco, gde se borijo za svoj obstanek i vero v stradanji i vu vsem pomenkanji. Presv. Srce našega Zveličara, trošt i lübezen za nevolne zemlane, šteri te najdejo ! O kak si dobrotno, kda nas terejo skrbi i sküšnjave ! Samo eden pogled na podobo tvojo zadostüje, da se poleže vihér v našij srcaj. Dragi narod slovenski, posveti svoje drüžine Njemi, šteri jedini nas more obdržati vu veri stanovitne. Bože Srce bi prineslo mir med države i drüžine, če bi se vsi k Njemi obrnoli. Ne bi bilo vojske, nej svaje, nej sovraštva med sosedi. Lübezen bi vladala povsod. Zato, drage matere, prosim vas, Obračajte svoje srce i molite k Srci Jezušovomi, ki je z lübezni do nas dao odpreti svoje bože Srce s sulicov. Tebi naj bo večna hvala, o bože Srce za telke dobrote, štere si nam v tom časi podelilo, kak smo se posvetili tebi, ti lübezen nezmerna, naš Bog i tolažnik.
Lejt osem minolo,
Gda bože Srce
Zavladalo v našoj drüžini nam je, Nam trošt je delilo i milosti vse,
Gda plavala srca so v bridkosti že.
V spomin posvetitve Zapišem šče to,
Da junija šestoga to je bilo,
Nevesto si hčerko je mojo izbrao,
A sini pozvanje dühovniško dao.
Pa prišla je bridkost I žalost med nas,
Da mlajšega sina več nega med nas; A sveto Srce nam pa kaže zlat vir,
V	šterom naj zajmlemo tolažbo i mir.
Oltarček tvoj krasim Ti bože Srce,
I cvetje polagam pred tvoje noge,
A srca pa naša ti s cvetjom podam, Da bodeš kralüvao v njij ti, le ti sam.
Žižek Terezija, Ljutomer M. Sobota. Telovo smo letos v Soboti nadvse lepo obhajali. Lüdje skoro ne pomnijo, da bi se štero leto vdeležilo tak velko število lüdstva i zastopnikov oblasti i drügih odličnikov, kak ravno letos. Pa tüdi red v procesiji je bio letos jako lepi. Telovske procesije so se letos vdeležili poleg drügih odličnikov tüdi g. glavar Lipovšek, poslanec Benko, župan Hartner, predstojnik sodišča dr. Šumemenjak, gimnazijski ravnatelj prof. Pregelj, banski svetnik g. Bajlec, komadant mesta kapetan Ivanševič i drügi predstavniki oblasti i uradov. V izredno velkom števili so bili zastopani tüdi gasilci z Sobočkov občinskov godbov, igrala je pa tüdi bakovska gasilska godba, tak, da sta bili dve godbi v procesiji. Hvalevredno je, da sta zdaj godbi med procesijov igrali lepe cerkvene pesmi. Slovesnost procesije je pozdigno tüdi nastop vojaštva, štero je s svojim brezhibnim strelanjom dalo procesiji poseben sijaj. — Nova dvorana prosvetnoga drüštva v Soboti je bila tiho blagoslovljena na Telovo zajtra ob navzočnosti članov i odbornikov
drüštva. Blagoslovitev so zvršili mil. g. kanonik Slepec, šteri so meli na člane drüštva kratek i primeren nagovor. O pomeni dvorane i prosvetnoga drüštva je govoro v lepih besedah predsednik kaplan Vojkovič, šteri se je v imeni drüštva tüdi zahvalo g. kanoniki za vso lübeznost i naklonjenost. V soboto večer je pa melo prosvetno drüštvo svojo otvoritveno predstavo v novoj dvorani z lepo uspelov igrov „Dva bregova“. Vidi se, da so se igralci potrüdili i so igro resan izvrstno igrali. Nikak glavne vloge so meli gospodična Bartakijeva i Kodilova i g. profesor Štalec i Tuš, šteri so vsoje vloge jako dobro rešili. Igro je režirao g. prof. Potokar. Dvorana je bila popolnoma puna, čiravno je občinstvo za otvoritev zvedelo komaj v soboto zadvečera. Poleg drügih odličnikov so se igre udeležili g. glavar Lipovšek z gospov, poslanec Benko, komadant mesta Ivaniševič z gospov, župan Hartner, gim. ravnatelj prof. Pregelj z gospov, primarij bolnice g. dr. Brandieu, g. dr. Pinter z drüžinov, g. podnačelnik i drügi odličniki kak tüdi vnogo občinstva i posebno dijaštva. Zavolo kratkoga časa so vnogi ne mogli biti povableni. Kratki nagovor pred igrov je meo g. banski svetnik Bajlec, cela prireditev je pa potekla v jako domačem i prijaznom razpoloženji, posebno ešče. gda so goste sprejemali i vodili na mesto sami odborniki drüštva, kak kaplan Vojkovič, g. Kerec šef borze dela, ravnatelj posojilnice g. Celec i drügi. S tem se je odprlo delovanje drüštva, štero je lüdstvo tak želno čakalo i bo v toj dvorani od zdaj naprej stalno kakša prireditev.
Motovilci. Obiskali so nas na par dni naš rojak, preč. gospod Čontola Matjaš, misijonar iz Ljubljane. Prišli so na svoj dom, da potolažijo svojo betežno mater.
Sobota. Junija 14. so obhajali v Martinišči poslovilni večer na čast odhajajočemi g. ravniteli dr. Kelenci. Pozno v noč so dejaki deklamirali, spevali, igrali v slovo g. ravniteli, ki odhajajo na konci junija v Split za ravnitela novoga zavoda, šteroga je prevzele Salezijanska drüžba. Na mesto g. dr. Kelenca se imenüjeta kak bodočiva ravnitela, dva našiva domačina, i to dozdajšnji prefekt, g. Cigüt, ki je v kratkom časi v red spravo zaduženo Martinišče i je zasigurao njegovo lepo bodočnost za rešenje naše mladine, ki študira, pa tüdi drüge. Drügi kandidat je g. Vogrin, dozdajšnji ravniteo zavoda sv. Ivana na Razkrižji.
Indijska knjižnica. Vsaki tri mesece izdaja v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, Bengalski misijon D. I. knižice, štere pišejo od misijona v Indiji. Te štiri knižice stanejo vse vküp na leto 4 Din. Zdaj je prišla prva pod naslovom : „Obisk v Indiji“ od dr. Ritig Svetozara.
Sodišinci. Pri izleti šolske dece iz gederovske osnovne šole, se je zgodila nesreča. Našega posestnika, Harija, šolar, Lujzek, je veselo skakao z ednih kol na drüga i pri skakanji njemi je potač zgrabo edno nogo i njemi jo je potro. To se je zgodilo v Skakovcih. Ponesrečeno dete so taki odpelali v radgonsko bolnišnico, kde so njemi po teškoj i nevarnoj operaciji vzeli nogo pri koleni vkraj. Ar je dete bilo trdnoga zdravja i posebno močnoga srca, se je operacija posrečila.
Borejci. Preminoči petek večer je bila pri nas tak velika toča, da ešče drügi den se je najšlo na cele küpe. Prišla je od Strükovec i Krajčkoga lesa, šteroga je tüdi preci sklestila.
Noršinci. Ne je zadosta, ka nas terejo Vsefele nevole, kak napriliko kriza, visika davčna plačila, nisike cene kmečkih pridelkov itd. liki ešče mamo drüge, šterim bi se lejko pomagalo, če bi se samo ščelo. Najmre v našem lovišči je telko divjačine, posebno pa divji zavcov, šteri nam delajo telko škode na graji i na kukorici, da ne pretiravamo, če povemo, da so nam napravili škode že za več jezero dinarov. Kak pa tüdi nebi, če pa je prinas že ne bilo tri leta lovine. Ne čüda, da so se tak močno razplodili. Zato pa prosimo i zahtevlemo od zaküpnika, naj nekaj napravi, ali naj vsako leto ma redne lovine ali pa naj prepüsti lovino našim kmečkim lovcom, šteri do se zato zagvüšno bole brigali i nas rešili te nadloge.
Pisma naših z tüjine.
Anbigny, Francija.
Velečastiti g. urednik! Vu presladkom Jezušovom i Marijinom Imeni jih pozdravlam, našega blagoga dühovnoga oča i düšnoga pastira. Večna plačnica naj Vam Marija bo za vse trüde i skrbi, štere mate za nas razstepene ovce po Franciji, ki dostakrat nemamo niti za molitev časa. Novine krščanske vsaki tjeden redno dobim, so mi na veliko veselje. Jezuš naj Vas naplača za nje. Prosila sem mojo gospodinjo, če bi kaj darüvala na dom sv. Frančiška, pa mi je odgovorila, ka njej je zadosta, ka delavce mora plačati. Mesto nje jaz Pošlem 20 Din. na Dom sv. Frančiška. Pozdravlam Vas, preč. g. urednik, i gospode dühovnike gračke, svoje brate, nevesto i celo vidonsko občino. Prosim vseh molitve za se. —
Pozvek Cecilija, z Vidonec.
Pošta.
Lepoša Štefan, Tešanovci 105. Med tem časom smo že dobili pismo i je vse v redi.
K odaji je lepo posestvo,
hiša, grünt, gorice sadovnjak vse v ednom falati. — Pitati pri lastniki v
Dolgi vasi št. 136. pri D. Lendavi
o si zapomnite,
da kupiti vse vrste
KOLES NOVA ALI RABLJENA
kakor tudi pisalne in šivalne stroje vedno najboljše in najcenejše pri tt.
Š T I VA N  ERNEST,
SPECIALNA TEHNIČKA TRGOVINA MURSKA SOBOTA.
ZAHTEVAJTE PONUDBE.
Obiskovalci
Zdravilišča Slatina Radenci Pozor!
Naznanjam, da sem prevzet na
novo urejeno restavracijo
Kjer dobite vsa jedila dobro in poce-
ni. Za obilen obisk se Vam priporoča
Benko Štefan,
restavrater
Vila „0lga“ (takoj pri vhodu v zdravilišče)
Banque S. Baruch
et Cie, 11. Rue Auber 11. Paris - 9 e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija : št. 3064-64, Bruxelles ; Francija : št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg : št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	24-11
VABILO
na redni občni zbor „Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge“ v Črensovcih, ki se vrši dne 30. junija ob 2 uri popoldne v „Našem domu“ v Črensovcih z naslednjim DNEVNIM REDOM :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora ;
2.	Čitanje revizijskega poročila ;
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva ;
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1935
5.	Slučajnosti.
Če občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši občni zbor pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom, ki bo sklepal pravomočno ne glede na število navzočnih članov. —	Načelstvo.
Dr. Janez Ev. Krek.
Za brata.
Povest.
H.
„Jaz pa s teboj ničesar, ti hinavski svetohlinec“, mu je odgovoril Rok in butil proti vratam. Ko je videl, da so zaprte, je jel kričati in kleti ter kot besneč rojiti po sobi. Naposled je zgrabil celo nož in ga nameril proti Gašperju, češ, da mu mora odpreti. Toda Gašper je bil pripravljen in mu je izbil nož iz rok, potem pa prijel Roka, ga položil na klop in ga s šibo pošteno naklestil.
„Dokler ne utihneš, ne odneham“ je ponavljal kričečemu bratu.
Ko je Rok videl, da ne opravi ničesar, je utihnil in samo krčevito ihtel predse. Gašper je odložil šibo, posadil rasposajenega brata sebi nasproti, pogledal mu v oči in dejal : „Rok, kaj bo iz tebe ? Komaj si shodil in že si poln vse hudobije. Starše zaničuješ, vsem sosedom si v škodo in spotiko, in sedaj si postal morilec. Grji si kot zverina. Ali se nič ne bojiš Boga ?“
S trdo preprosto besedo mu je izprašal vest in ga svaril. Rok je srepo gledal v tla in si grizel ustni. Gašper mu je dejal na zadnje :
„Obljubi mi, da se poboljšaš. Saj jaz ne želim drugega, nego da bi
imel v tebi dobrega, poštenega brata. Nič te ne sovražim. Samo zato, ker te starši nočejo, sem te jaz kaznoval. In povem ti, da te bom še vedno, ka“ dar boš potreben.“
„Če ne bom prej jaz tebe“, zarjove Rok, ves bled od jeze, in mu pljune v obraz.
„Trdosrčnež ! Bogše te usmili“, zakliče Gašper in solze se mu udero po mladem licu. Bratova trdovratnost ga je potrla.
Rok je medtem odprl okno in skočil skozenj na prosto, ves žehteč od sovraštva in jeze. Znositi se je hotel in ker se ni mogel nad drugim, se je lotil konja. Ubogo žival je gnal v bližnji gozd, tam jo privezal za smreko in z dolgim bičem mlatil po nji, kolikor je mogel. Konjič je odskakoval in se trudil izviti se brezsrčnemu dečku, dokler si ni srečno odtrgal vezi in tuleč in besneč zdirjal po gozdu. Drugi dan so ga dobili z razklano glavo ob vodi. V svoji razdraženosti je bil s tako silo butil ob skalni rob, da si je razbil črepinjo in je poginil.
Oče in mati sta bila silno žalostna zavoljo tega dogodka, toda niti sedaj se jima niso odprle oči. Gašper jima je natančno povedal, kaj sta imela z Rokom ; zato mu je oče osorno rekel :
„Kaj se ti vtikaš v mojo oblast ?
Kaznovati imam jaz in ne ti. Ravno ti si s svojo sitnostjo in sovražnostjo spridil Roka. Sedaj dobro vidim, da oba ne moreta biti pri hiši. Zato je najbolje, da si čim najprej pomagaš z doma. Jaz sem že sit vednih prepirov.“
„Tega nisem zaslužil“, je odvrnil Gašper ; „veliko sem imel prestati doma, odkar dorašča ta razvajeni pobalin. Zato grem rad od hiše. Nisem vas mislil žaliti s tem, da sem strahoval Roka ; hotel sem se nasprotno potegnoti za Vašo veljavo. Sedaj me vi podite z doma. Če pojde tako dalje, bo pa vas svoje dni Rok.“
Mrzlo se je obrnil oče od njega. Še tisti teden je dobil Gašper delo v Jelovici in v tihi gozdni samoti je našel drugi dom. Že prej je bil iz srca pobožen. Odslej se je pa tem bolj izročil božjem u varstvu. Boga si je izbral za očeta, Marijo za mater. V prijazni tihoti ga ni nobeden motil v njegovih mislih. Spomladi, ko so se zjutraj jele oglašati mile ptice, se mu je zdelo, da ga vabijo, naj tudi on hvali Stvarnika ; poleti ga je nevihta, ko je skozi Črne oblake švigal blisk in ko je donel grom po veličastni gozdni planjavi, spominjala božje moči in človeške slabosti ; jeseni je premišljal ob požoltenem listju opotečnost pozemske sreče, in pozimi, ko se je ob plapolajočem ognju zvečer
grel in je zunaj brila ostra burja ali ko je s težko obloženimi samni tiraj oglje po nemen, v belosnežno odejo zavitom gozdu, je večkrat daroval Bogu svoje življenje in ga prosil, naj ga, posrečno prestani zimi ženskega življenja sprejme v večno nebeško pomlad.
Staršev in tudi brata ni pozabil. Vsako soboto večer je brlela v njegovi borni kočici pred podobo Matere božje mala svetilka. Prižigal jo je za svoje domače, zlasti za svojega na duši bolnega Roka.
Sprva je šel večkrat obiskat svoj dom ob nedeljah in praznikih, čimdalje žalostnejše razmere so ga pa tako žalile, da je naposled vedno s težjim srcem prestopil prag svoje rodne hiše.
Z Rokom je šlo vedno bolj navzdol. Delati se mu ni ljubilo ; pohajkujočemu pa so prišle vse mogoče hudobije na misel. Petnajstletnega dečka so ga prvič peljali uklenjenega v mesto zavoljo nekega nesramnega hudodelstva in žal to ni bil zadnji pot. Njegove hudobije in zapori so zelo znatno zmanjševali očetovo premoženje. Oče in mati sta ga sicer sedaj mnogo bolj prijemala, a bilo je prepozno. Nobena beseda ni več zalegla pri njem in, ko ga je nekoč oče hotel udariti, se je zaletel vanj in ga podrl na tla.	(Dalje.)
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Emest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.