9 I / Kf J / S helikopterjem nad konopljo? Stran 15 V Kopru zgolj solze celjskih rokometašev Stran 13 Št. 71/ Leto 63 / Celje, 9. september 2008 / Cena 0,81 EUR SiOL Vd3oije veselja Prenosnik Zd osiald nove naroönlkd pakata Trto )a 99 EUR www.slolnet 080 8000 *R3nwiBv^o(i2ö.&{k)iS 10. XCB a. d> norMa^ zaoQ »fwxtr#* OWele T«b ab v^Bi 24 neesw. Telekom Skivenije ^n Krovcev dovolj« ledofo slabo oprairfjeno STRAN 2 Četrta zaporedna zmaga llarja v Logarsid STRANIC Sejem vseh sejmov MEDNARODNI OBRTNI SEJEM 41. MGS CEUE, 10.-17. SEPTEMBER 2008 f 1 OBSA NA OGLED EVROPA IN SVET • NajveCjT ssjem tega dela Evrope )e razstava na)bcd|ših dosežkov pod|etmšcva tez dtsrtt ^ * Ra2stsv^9vd s Slovenife, Evrope, z BaUtana In drugih celin. « * PDskjvnaaven}iaobTtiinFlnan£naaxEna.9aoki3vn^ } * Pooebno dvorana namenjerui ponudbi zs obnovljive vire energije ♦ • Sprostitev In zabava, ugodni nakupi, družini vstopnice. G«r«n*n poluowBir * pf Aomii trfglav Najboljši sladoled Gusajeve vragolije v Rogaški Slatini zasenčile politike STRAN 10 STRAN 11 9770353734020 DOGODKI NOVI TEDNIK Krovcev dovolj, le delo slabo opravljeno Neodvisni strokovnjaki te dni svetujejo pri sanaciji po neurju na Kozjanskem Po neurju, ki je 15. avgusta prizadelo tudi Kozjan-sko» je vlada ustanovila tehničnoinformacijsko pl-samOr ki prizadetim ponuja brezplačne strokovne nasvete, zlasli pri sanaci-jah streh. Omenjena pisarna je v drugi polovici avgusta začela delovali na Ptuju, pred dobrim tednom so odprli dislocirano enoto pisarne v Podčetrtku. Stro* kovnjaki bodo v pisarni in na terenu vsak torek Id Četrtek od 8. do 16. ure. Ob tem ne bo odveč dodati» da so vsi nasveti za prizadete brezplačni» saj stroške delovanja pisarne krije država. Del njihovega delavnika smo spremljali ludi mi. Dobili smo se v prostorih Občine Podčetrtek, kjer so tehničnoinformacijski pisarni odstopili prostor in kamor lahko po nasvet pridejo tudi občani, ki jih je prizadelo neurje. »Ljudje prihajajo predvsem z opisom Škode na objektih, povedo, kalcšno kritino so imeli, in jih zanima, kako zadevo sanirati oziroma kako streho obdelati za prihodnost, da bo prenesla večje obtežitve in bo prestala vse pogosteje neurja. Sve-lujemo torej pri izbiri ostrešja in sanaciji toplotne izolacije,« nas najprej seznani Marjan Vajcer, vodja pisarne. Neodvisna mnenja Na območju Kozjanskega je trenutno pregledanih približno petdeset objektov, zanje je izdelan tudi elaborat o sanaciji Škode, izvemo med potjo do prvega poškodovanega objekta, ki si ga morajo strokovnjaki ogledati. Opa- Neodvisni s^kovnjaki si ogledujejo nepravilnosti pri izvedbi strehe, ki so vpirvele na večjo škodo. Z leve: Marko Maikoie, Matjaž Novak fn Marjan Vajear. Elaborat, ki ga izdelajo strokovnjaki pisarne, vsebuje opis objekta - tlorisne dimenzije ostrešja - z vsemi podatki. kje je objekt poškodovan, kaj je treba sanirati in predlog, kako to narediti, tudi priporočeno vrsto kritine. Na osnovi trenutno veljavnih cen je ovrednoteno, koliko znašajo stroški adaptacije. zim, da |e veliko streh na poti Še vedno prekritih zgolj s folijo» zato bo pomoč strokovnjakov v teh primerih zagotovo dobrodošla. Ustavimo se pri novogradnji, ki ji je odneslo del strehe. »Sodoben tempo je hiter in tukaj vidimo, da streha ni bila strokovno pritrjena, uporabljen je bil slab les, icritina je sicer dobra, a konstrukcija pritiska vetra ni zdržala, zato je tudi l^hnično-informacijska pisarna je v prostorih Občine Podčetrtek odprta ob torkih in četrtkih med 8. in 18. uro. Številka pisarne je 03/818-27« 80, uporabite pa lahko tudi brezplačno številko 080 25 50 ali številko pisarne na Ptuju {02/787-50-44}> kjer so strokovnjaki dosegljivi od ponedeljka do petka. kritina uničena,« pojasni inženir Janez Sevšek. Strokovnjaiu so nato začeli meriti, pri čemer si pomagajo tudi z načrti hiše. Če seveda obstajajo. Po meritvah, ogledu in natančnem zapisovanju stanja morajo strokovnjaki pripraviti elaborat, ki je letnikom objektov osnova za nadaJjnjo sanacijo. »Mi predlagamo, od ljudi pa je odvisno ali bodo naše nasvete upoštevali.« pojasnijo in poudarijo, da je namen pisarne dajati od krovcev ali proizvajalcev neodvisna mnenja. »Ljudje morajo biti previdni, saj opažamo, da se pojavljajo »strokovnjaki«, ki ne svetujejo ustreznih rešitev, prav ta- ko vsiljujejo kritine, ki jih sami najlažje polagajo -zlasti kakšne uvožene pločevinaste kritine vprašljive kvalitete.« Krovci ihrigujejo cene v nebo Pomembno je. da v elaboratu zapišejo tudi okvirno ceno sanacije strehe. Nekateri krovci namreč želijo izkoristiti stisko ljudi* pri Čemer strokovnjaki na terenu opažajo, da že izstavljajo predračune, katerih vrednost je vsaj za petdeset odstotkov višja od običajne. Kol nam razloži Sev-šek. je krovcev dovolj, težava je le v tem, da mnogi svojega dela na opravljajo dovolj strokovno. »T^di zato je Škoda po neujju večja, kot bi lahko bila, če bi bile strehe Izvedene tako, kot je treba,« pojasni Marko Markoja, ki skrbi za statiko. »Najprej morajo biti narejeni horizontalni venci, potem morajo biti lege lepo naslonjene in pritije-ne z vijaki, obvezno mora biti ostrešje zaradi zavetrovanja podeskano, >špirovci< morajo biti ojačani v kapni legi. Čelni pa v vse smeri,« hitro natrosi še nekaj nasvetov. Zlasti v zadnjem času krovci vse pogosteje za pritrjevanje strehe uporabljajo žeblje, kt streho slabše pričvrstijo. kot Če bi uporabili vijake. »Tako imenovani strokovnjaki, ki postavijo precej visok predračun, bi streho hitro pokrili in odšli, čeprav je treba pri cem premisliti o ustreznosti posameznih kritin in celo ojačati nosilno konstnjkcijo. Opažamo, da pokrivanje na nekaterih ob-jektih ni najbolj kvalitetno, kajti če objekt ni zavarovan pred vetrom in zaprt na pravo stran, lahko veter pride s strani in plošče s strehe odtr- Odkrha azbestna kritina je za okolje nevarna, zato jo moramo neprodušno zapreti s folijo, pojasnjuje ing. Janez SevŠok. ga,« pojasnjuje Sevšek. Strokovnjak pisarne tako oškodovance opozorijo na vse le pomanjkljivosti. »Krovcev je veliko, zelo malo pa je dobrih, zato morajo investitorji poskrbeli za strokovni nadzor krovcev. Kot sodni izvedenec in cenilec opažam veliko nestrokovnih montegev. ki jih zanima samo denar. Streha bi morala zdržati vsaj iri-deset let,« še doda Sevšek. Previdno z azbestom Vajcer nas opozori na velike količine azbestno-ce-mentnih l$pravila( tudi v Bruselj, ni zgolj slovenski. Tlidi Nemci se s tem veliko ubadajo,« je v okviru obrtniške zbornice poudaril Andrej Poglajen. Podrobneje bodo govorili tudi o podjetništvu za mlade, obiskaio naj bi jih približno 600 Sol. Tretja Rdeča nrt sejma so attematim energetske reiitve. Tudi zato bodo na sejmu odprli sončno elektrarno, ki je »ziaslati ne strehi sejervtske hale. pomembna zadeva je inier-nacionalizacija podjetij. »Letos Še ne. prihodnje leto pa bomo morali resneje razmišljati o grozdenju. Majhna podjetja z enim zaposlenim se morajo, če hočejo uspeti iz- Glede na to, da tudi letos največ zastopanih podjetij prihaja iz gradbene stroke, so na sejmu prvič uvedli posebno informacijsko središče Korak, na katerem bodo predstavili razlije trende, novosti In možne tehnične rešitve s področja gradbeništva. Med obetajočimi temami bo gotovo tudi izbira strešne kritine, ki se najbolje obnese v neurjih. isAr CRADBEHliTVO d^.o. Petellnlltova IS 3212 Vojnih Tel: 041/649 433. $43139 Fax: 03^77 2d 57 -immkHutmrn (Iidml. teiKodh mM) -mHJtwsmmmimnm^N -SMUeUAPUOV -M»IIIUEITltf(llfQ,GtMrM -msimmtmmj^ -mmmmi termotehnika ApMitdrpM» fMVsktmi M®S Vfjut/no vas vabimo na obisk naSe^a razstavnega prostora številka 2 v hali Cl, kjer si boste lahko ogledali naše izdelke in poslušali predavanja na temo toploti»ih črpalk: 11. 9. 08: Princip delovanja in ekonomičnost tophtfte črpalke 12. 9. 08: Toplotne if^lke v pasivnih hišah 13. 9. OS: Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko 14. 9. 08: Toplotne črpalke za sanitarno vodo v gospodinjstvih 15. 9. 08: Toplotna črpalka za sanitarno vodo za večje potrošnike 16. 9. 08: Toplotni viri za toplotne črpalke 17. 9. 08: Komercialne hladilne naprave za hlajenje prostorov, tehnološke vode itd. Predavanja bodo v omenjenih dneh dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 75. uri. TERMO-TEHNIKA» d.o.o.« BRASLOVČE OHa vas 27/a 3314 BRASLOVČE t6L03/703 16 20 www.termQtghnika.eom Vljudno vabljeni! ven meja Slovenije, združiti. Res je, da je velikokrat >v španovijj< težko, sam pa težko gore premikaš,« je še dodal Poglajen. Zadnja Štiri leta obrtna zbornica pomaga tudi pri vzpostavljanju kontaktov med domaČimi in tujimi podjetji, »»gre za razne )ženito-vanjske< zadeve na vseh ravneh,« je ponazoril Poglajn. »Letos je udeležencev več kot 90, kar je lepo Število, res pa je, da Še vedno tradicionalno prihajajo bolj ali manj iz naše bivše skupne države Jugoslavije. Vsako leto imamo sicer nekaj veCji odstotek Italijanov. Nemcev in Avstrijcev, precej na levi nogi pa smo pri Madžarih. Malokdo namreč obvlada madžarščino.« V sklopu delavnic, ki jih pripravlja krovna organizacija, bodo obrtniki izvedeli Prva dva dni sejma bo v Celju v Tehnopolisu mednarodna finančna konferenca. Prvi dan se je bodo udeležili predvsem ministri zahodnega Balkana ter domaČi politiki in ministri, naslednji dan pa direktorji večjih slovenskih podjetij ter predstavniki gospodarskih zbornic zahodnega Balkana. vse o novi zakonodaji na področju varstva okolja, javnih razpisov za nepovratna evropska sredsrva. kako se Izogniti pastem delovnega prava pri postopanju s problematičnim delavcem, kako izkoristiti fmančne spodbude za novo zaposlenega delavca, koliko lahko stanejo davčne napake in podobno. R02MARI PETEK Foto: KATJUŠA Hči škodila materi Uprava Ctoia Je minuli teden razrešila poslovodstvo hčerinske družbe Etol JVE v Srbiji. Pri rednem nadzoru so namreč ugotovili, da je direktor hčerinske družbe Sandi Skale podpisal za Etol škodljive pogodbe. Z eno od njih je brez vednosti uprave večji del prodaje od dosedanjih kupcev družbe Etol JVE prenesel na družbo, ki ni v Elolovi lasti, temveč v lasti ožjih družinskih članov v družbi Etol JVE zaposlene sodelavke. Skale se je zagovarjal, da za Etol ni sklenil nobene škodljive pogodbe, temveč je na novo podjetje Flavours prenesel le manjši de! poslov oziroma samo posle za nove kupce, ki so to sami izrecno želeli. Aii bo matična družba proti Skaletu vložila tudi kazensko ovadbo, direktor uprave Zdenko Zanoški Se ni potrdil. Etol je na srbskem trgu v prvi polovici leta ustvaril 9,6 odstotka prihodkov. Kot meni uprava v Celju, sprememba vodstva na nadaljnje poslovanje ne bo vplivala. RP STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE« ŽAGAt BoynrfcP. Jmu^ikAl, 3)12 ftHwIü IH (D/ 7U5 7(t bK 03/ TOS» 71, ^041/6612U •fUaiOJmVCLIKCCTI •NAGIBNA VAIUA^^A-ENOS^A^'NO POLNJENJE IN PRAZNJENJE • KNAliTFTN AIZDEUVA UGOmE • IZDELANE IZ NERJAVNECA JEKLA V kotacijo prihaja Triglav Dogajanje na Ljubljanski borzi se po skorajšnjem zaključku objav poslovnih rezultatov za prvo polletje nadaljuje v negativnem trendu. Glede na poslovne rezultate lahko sklenemo, da nekatere domaČe družbe že dodobra čutijo ohlajevanje evropskega gospodarstva» kar se seveda odraža tudi na delniških tečajih na Ljubljanski borzi. Mrtvo dogajanje med tednom je popestrila petkova raz-prodaja> ki je potisnila osrednji indeks Ljubljanske borze do 7.162 indeksnih točk, kar je najnižja vrednost letos. Ob 1,55-odstotnem petkovem padcu je indeks pretekli teden izgubil še 3 odstotke in se vrnil na vrednost tz začetka lanskega vzpona. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 1.9. in 5.9.2008 Oznftki Im Efiotnilscaj PronwtvtEüft CICG Dnksnia Celje 127,00 17.60 4.80 CCTG Ce^s 78.95 0.40 0,00 GRV6 Gorenje 29.02 234.82 •2,39 PILA nvovarns l^lko 69,21 108,71 -10.58 ms Julaks 84.00 66.80 0.00 ETDG Etol 181.99 186,99 1,35 Najslabše se je odrezala druga največja domaČa banka Nova KBM. Razlogi za padec vrednosti so nejasnosti okrog dokapitalizacije. ki naj bi se po zadnjih informacijah iz-vedla po parlamentarnih volitvah in ne že prej, kot je bilo sprva načrtovano. Dejstvo je, da banka potrebuje svež kapital za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in širitve na tuje trge. zato bo dokapitalizacija izvedena čim prej po volitvah, Glede na trenutno zanimanje za kapitalske naložbe in vrednotenja v finančnem sektorju, bo morala družba za uspešno izvedbo potruditi delnice po kar krepko nižji od trenutne cene, kar bi pomenilo» da bo dokapitaUzacija izvrSena okrog cene 20 evrov. Razprodaja delnic Nove KBM je potisnila ceno delnice do 21 evrov, kar pomeni 7.5-odstotni tedenska padec, medtem ko je letos Nova KBM cenejša že za 45 odstotkov. Med tedenske poražence lahko uvrstimo tudi logistično družbo Intereuropa, ki je cenejša za S»7 odstotka, Negativne novice o spornih poslih v odvisnem podjetju v Rusiji in ne ravno navdušujoče poslovanje v prvem polletju je botrovalo k pritisku na prodajno stran, kar je potisnilo ceno delnice Intereurope pod 23 evrov. Na drugi strani je edini s pozitivnim tedenskim donosom trgovanje zaključil Telekom, ki je pridobil 0.7 odstotka in zaključil leden pri ceni 230 evrov. Inđoks SBiŽD BIO INDEKSI MED 1.9. in 5.9.2008 ZidfOltsl^] 7,162.82 11S.62 •2.93 •0.26 Novica tedna je vsekakor objava Ljubljanske borze, da se bo z 9- septembra v standardni kotaciji Ljubljanske borze začelo trgovati z delnicami Zavarovalnice Triglav. Dolgo pričakovana kotacija, ki je bila napovedana že lani decembra, bo vendarle dočakala svoj debi na organiziranem trgu. Vrednotenje Zavarovalnice Triglav je v primerjavi s konkurenčnimi zavarovalnicami Še vedno razmeroma visoko, zato pretiranega zanimanja za delnice ZVTC ne gre pričakovati. Vsekakor bo dodatna ponudba na domaČem kapitalskem trgu dobrodošla, saj bo vodilna zavarovalniška skupi-na v regiji privabila na trg nove vlagatelje Ln s tem povečala likvidnost domačega kapitalskega trga. JAN KORADIN, borzni posrednik ILJRIKA d.d., Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 3000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. KOSl^ S S N Ć r 1. A ^ Branko KOŠIR s.p. PoO^dom S. 3230 šeni]u l«^!^on 041 799 633 03 574 0$ S4 montaža senčil m PVC oken e-rnall: kosir@stol.net m it. 71 • 9. september 2008 NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Proračunska luknja zaradi boja z državo Poiletno poročilo o izvajanju proračuna Občine Vojnik ni spodbudno. Do zdaj so realizirali zgolj četrtino načrtovanih prihodkov, med večjimi odprtimi postavkami pa so prodaja funkcionalnega zemljišča ob Psihiatrični bolnišnici Vojnik, s katero so nameravali proračun obogatiti zdvema milijonoma evrov, ter zazidalna zemljišča na Konjskem. Ker ne morejo pokrivati tekočih in investicijskih odhodkov, so bili na občini prisiljeni najeti likvidnostni kredit. Prodaja funkcionalnega zemljišča ob Psihiatrični bolnišnici Vojnik (najbolj znani ustanovi vojniške občine) ne gre ravno po načrtih. Vojničani se že več kot lelo dni trudijo prisilili državo» naj odkupi zemljišča ob bolnišnici, ki so v lasti obdne, vendar s pogajanji niso prišli še nikamor. Med drugim so že tožili ministrstvo za zdravje, grozili z mesečnimi najemninami za zemljilče v višini dese? tisoč evrov, a države niso uspeU omajati. So si pa nakopali jezo vodstva bolnišnice, ki zdaj skuša dokazati, da je bolnišnica zemljišče odkupila od fizične osebe. Kot trdi župan Beno Podergajs, isti viri pravijo tudi, da je zemljišče kasneje prešlo pod ljudsko premoženje, kar pomeni, da je bila lastnica medtem celjska občina, po letu 1994 pa je lastništvo prešlo v roke vojniške občine. Podergajs Še vedno poudarja, da s prodajo ne želijo onemogočiti dela bolnišnice, prizadevajo si le, da zemljišCe legalno odkupi država oziroma pristojno ministrstvo. Težave pa imajo na občini še pri prodaji zazidalnih zemljišč v delu zazidalnega načrta Konjsko. Kljub precej nizki ceni zemljišč, zahtevali so 3S evrov za kvadratni meter, kandidatov, ki bi bili pripravljeni vsa zemljišča odkupiti, ni bilo. Zdaj so ugotovili, da so zaradi napake v zemljišid knjigi pravzaprav prodajali več zemljišč, kot jih sploh imajo v lasti. Po odpravi napake verjamejo, da se bodo našli kupci, ki bi bili pripravljeni odkupiti vsa zemljišča hkrati. ROZMARl PETEK Najbolj inamenita ustanova v Vojniku je trenutno največji kamen spotike med driavo in ob Dino. Vsakdo naj bi vedel Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja knjigo o NOB na Celjskem v Muzeju novejSe zgodovine Celje so predstavili projekt nastajanja knjige» ki bo na berljiv, vsakemu občanu razumljiv način predstavila zgodovino narodnoosvobodilnega boja na širšem celjskem območju v letih 1941-45. Pobudo za takšno publikacijo je dal zadnji od Še živečih osvoboditeljev Starega piskra Ivo Grobel-nik v imenu novoustanovljenega društva pohodni-kov Stari pisker. »Takšna knjiga, ki jo želimo brezplačno dostaviti v vsa gospodinjstva na celjskem območju, je zelo potrebna. Če pogledate ali sprašujete ljudi» kaj vedo o NOB, boste videli, da zlasti mlajši rod. rojen po letu 1980, zelo malo. Da bi ožiN^i ta spomin, ki je izjemno pomemben za našo zgodovino in državnost, smo se odločili za lak-Šno, poljudno napisano knjigo,« je pobudo pojasnil Ivo Grobelnik. V nastajanju knjige sodelujeta dr. Ibne Kregar in prvotorec Franta Komel. Kregar bo poskrbel za poljudnost in zanimivost te knjige ter seveda za potrebno faktografijo in fotografsko opremo. Komel bo, kot prvoborec, poskrbel za avtentičen prikaz dogajanj skozi svoje oči. »Cilj je predvsem, da poskrbimo za avtentičen, zgodovinsko dokazan in interpretiran prikaz dejstev o NOB na Celjskem, podatke, ki bi jih mor^ vedeti vsak državljan,« je povedal dr. Kregar. K zagotavljanju potrebnega denarja zaizdajo te knjige, ki naj bi jo brezplačno dobili v vsaj 80 tisoč gospodinjstvih na Celjskem, so za zdaj povabili 32 ol>čin s Celjskega, odziv pa je dober Obftne naj bi prispevale po 53 centov na gospodinjstvo, kar je znesek, ki ne bi smel biti nobena težava za občinske proračune. Knjiga naj bi izšla Se pred novim letom, je napovedala direktorica muzeja mag. Andreja Rihter. BRST Kandidata liste SLS in SiViS v 5. volilni enoti, ki nastopata pod številko 4: Dragica Sternad Pražnikar in Darko Simončič Združujemo 20-letnotradicijo kot stranka z najdaljšo zgodovino med vsemi strankami v Sloveniji z energijo in novimi idejami mladih, hkrati v sebi nosimo trdno zavezanost k uresničitvi ciljev. Smo stranka zmernosti in napredka. Verjamemo v človeka, njegovo svobodo, sočutje do sočloveka« pravičnost, solidarnost in strpnost V sebi nosimo skrb in obvezo do negovanja slovenskega jezika. Dragica Sternad Pražnikar - kandidat ka 5. okr^a 5. volilne aoot«: NILADA liOČ,VAICC4JfOI Kandidiram v naslednjih krajih: Uboje. Petrovce, Griže, Šešće pri Preboldu, Prebold, Tmava, Braslovče, Gomitsko, Letuš. Tabor, Vransko. Mamica dveh otrok, diplomirala na filozofski fakutted \z primerjalne književnosti In Irterame teorije, studentska podiplomsKeQd študijd, zaposlena v S{užbl Vlade PS za lokalno samoupravo in racionalno politiko. Njena pol^ tićna pot se je začela pred 16 leti, izhaja ps iz družinskega okolja, je vseskozi zvesto idejam SLS. Za kaj se bo zavzemata: ' Za prebuditev interesa mladine za ali^aSr no politidno dogajanje, saj stvari okoli nas niso samoumevne in nanje Idfiko vplivamo, predvsem tako< da gremo na volitve. - Za uvedbo pokrajin, s katerimi bi bili zagO' tovljeni primerijiv^ pogoji za državljanke in državljane po vsej Sloveniji. • Za gradnjo 3. razvojne osi, vendar NE po sredini Savinjske doline skozi občino Braslovče, kar bi trajno in nepopravljivo zasekalo v krajino in med ljudi! Prizadevala si bo za ponovno celovrto in izčrpno vrednotenje strokovnih mnenj, pri čemer je nulno upoštevati tudi Interese lokalne skupnosti ter dognanja in priporočila uradnih recenzentov. - Savinjska dolina naj ostane zeleni biser, v katerem se bosta razvijala storitvena dejavnost in turizem. - Za enake možnosti, ne glede na spol v vseh sferah družbe. - Za večie zavedanje o pomenu slovenskega kmetijstva in samooskrbe. Kmetijstvo moramo naravnati tako, da bo mladim predstavljalo perspektlvol - Za manjše stroške »brezplačnega« lola-nja, kvalitetne in dostopne oblike predšol- skega varstva, za boljše pogoje ^lenja mladih pred prvo zaposlitvijo, ki se soočajo 2 ogromnimi cenami in najemninami na trgu nepremičnin Darko Shnoačlč - kaoMat 4. okraja S. voliliM «Krt»: VI ZAME . JAZ ZA VASI GREIMO V MCUMM iCandidiram v naslednjih krajih: dei občine Žalec, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalou, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Žalec in Vrbje ter občina Polzela: Polzela in Andraž nad Polzelo, • Vseskozi močno vpet v kreiranje ^ovensi^ kmetijske politike. Zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podro* cju namakanja. Oče štirih otrok, ki v ospredje svojega programa postavlja dnjžinsko problematiko. Za kaj se bo zavzemal: - Za celovHo dnjzinsko politiko, ugodnejša stanovanjska posojila« podaljšanje porodniškega varstva, uvedbo družinske dohodnine, za dostopnejše štipendiranje, enakomernejšo razporeditev davčnih razredov, za večji obseg pravic za nego na domu. - Za izboljšanje gospodovega razvoja, pravično davčno politiko in davčni sistem, lu bodo predstavljali osnovo zd povečanje plač in realnih pokojnin. - Za regionalni razvoj in u^anovitev pokrajin. ' Za učinkovito in skupno delovanje državnih ^leb, zmanjšanje sodnih zaostankov, ureditev policijske organiziranosti na način, da bo za konkretno lokalno območje zadolžen konkretni policist. - Za ureditev mladinskih oentrov. v katerih se bodo miadi družili in aMivno prežh/tjali prosti čas. - Za ustrezne pokojnine in primerne cene stroškov življenja v domovih za ostarele. - Za kmetovanje« Ki nima negativnih vplivov na okolje, za pr^elavo kvalitetne hrane iz našega območja, za izločitev neposrednih plačil iz obdavčitve« za ureditev namakanja, za dodatne ukrepe pn^ti toči. - Za stabilen in konkurenčen razvoj hmeljarske panoge v mednarodni konkurenci. - Za celovito urejarje prostOTSke prtA>iemabke. - Za ureditev krožisca v Šempetru, ki bo omogočd)o brezskrbno vključevanje r^ avtocesto. za obnovo ceste od Andraža nad Polzelo do Velenja, za ureditev kanalizad-je. ki ne t30 obremenjevala podtalnice. Št. 71 - 9. september 200S m IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Vengust se boji snega Dela na gradbišču nadvoza v Storah potekajo po načrtih ter bodo zaključena decembra. Tako je na včerajšnji novinarski konferenci na gradbišču povedal predsednik upravnega odbora družbe Ceste mostovi Celje Marjan Vengust, ki opa^, da lahko njihovo namero preprečijo le morebitne novembrske vremenske neprilike. Med nadaljnjo gradnjo nadvoza, ki bo stal blizu pet milijonov evrov, naj ne bi bilo nobenih večjih prometnih zastojev. O pomenu gradnje nadvoza sta govorila tudi 61-rektor republiške direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Korošec, ki je opozoril na boljšo prometno varnost ler v^jo prepustnost prometa cer direktor republiške direkcije za ceste Gregor Picko. Ficko je omenil pripravo proračunskih dokumentovza prihodnjele-to, s katerimi nameravajo dokončati avtocestni priključek na Ljubečni (z nadaljevanjem proü Šioram) ter po- V CMC obljubljajo, da bo gradnja nadvoza končana dacambra. stopno rekonstrukcijo vse bolj obremenjene glavne ceste proti Šentjurju in meji s Hrvaško pri Rogatcu. Če bo dovolj denarja, naj bi celotni projekt udejanjili v petih do sedmih letih. Štorski župan Miran Jur-košek je na novinarski kon- ferenci gradnjo nadvoza imenovai projekt stoletja, celjski župan Bojan Šrot pa je opozoril na pomen investicije za sosednjo celjsko občino. Mestna občina Celje, kjer je začetek nadvoza, je zato v korist naložbe podelila brezplačno stavbno pravico v vrednosti nad tristo risoč evrov. Zahtevnost gradnje je predstavil glavni inlenir in projektant Milan Grabar ter med drugim opozoril na sanacijo plazu. BRANE JERANKO Foto: KATJUŠA Spremembe na črpalkah Motorni bencin NMB 95 se je danes podražil (za 0,009 evra) in liter siane 1,141 evra, medtem ko se je cena motornega bencina NMB 9$ znižala (za 0,002 evra) in liter stane 1,163 evra. Cenejša sta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje (za 0,001 evra na liter) in sicer prvo stane 1,173 evra, drugo pa 0,840 evra. Umetnost na ulice Laške ulice so danes zaživele v umetnosti. Na vsakem koraku se bodo odvijale gledališke in kiparske delavnice, delavnice kontaktnega plesa, izdelave glasbenih in-Štnimenlov iz uporabljenih in zavrženih predmetov in podobno. Festival Street art * umetnost na ulice pripravljajo v društvu Smocl. Kot je povedal vodja Šmocla Aljaž Cestnik, je osnovni namen projekta združiti mlade ustvarjalce Iz različnih kulturnih okolij: »Z različnimi uprizoritvami in dogodki na ulicah Laškega želimo približati umetr^ost mladim in prebivalcem laškega ter širše okolice. Udeleženci (pridružili se nam bodo mladi 2 Irske, iz Estonije in Turčije) si bodo izmenjali izkušnje in znanja ters tem gradili nove mostove med kulturami in generacijami.« Delavnice na festivalu so namenjene otrokom, mladim in odraslim, pri čemer bo festival vključeval tudi mlade s posebnimi potrebami. «Pridružila se nam bo skupina fantov z motnjami v razvoju z Irske. Mladi bodo v tedenskem druženju z njimi dobili vpogled v vsakdan njihovih vrstnikov 2 motnjami pri učenju. Na podlagi lastnih izkušenj in tolmačenja motenj s strani njihovih spremljevalcev bomo lažje razumeli kdo so »drugačni^ v naši okolici» kakšne so njihove potrebe in kako lahko pripomoremo pri njihovem celostnem vključevanju v družbo,« dodaja Cestnik. BA Strelišče obnovljeno v Siorah. kjer se spominjajo 60-letnice ustanovitve Strelskega društva Kovinar, so v sredo slovesno odprli obnovljene prostore strelišča. Prostore bodo poleg članov strelskega društva koristili tudi člani veteranske, častniške in borčevske organizacije, saj je njihovo članstvo v obnovo vložilo tudi veliko prostovoljnega dela. Obnovljeno strelišče je uradno odprl šlorski Župan Miran Jur-košek. Ob tej priložnosti je Slovenska vojska predstavila svojo oborožitev, pripravili so tudi bogat kulturni program. BJ Kilometer za kilometrom v okviru praznovanja občinskega praznika Občine 2alec je Avto moto klub (AMK) Savinjska dolina iz Vrbja letos te tretjič orga-niziral tekmovanje vvztra j-nostno spretnostni vožnji koles s pomožnim motorjem na primarni pogon na jer-men. Prireditev pod nazivom Savinjski jermen 2008 so izpeljali v soboto na parkirišču pri železniški postaji v Žalcu. Tekmovanja sejeude-ležilo 11 tekmovalnih ekip iz raznih krajev Slovenije, vsako od njih pa sestavljajo trije motoristi, ki se v času tekmovanja, ki traja 6 ur neprekinjeno, večkrat zamenjajo. Ob koncu tekmovanja so merilne naprave pokazale, da je največ krogov, 696, prevozila druga ekipa AMK Savinjska dolina (Matej Žil-nik, Matej Blatnik in Matevž Rozman). Organizator prireditve je v sodelovanju s Člani Moto društva Šiangar iz Žalca izpeljal tudi spretnostno vožnjo koles z motorjem in motornih koles ter pripravil razstavo starodobnih» novodobnih in dirkalnih vozil Obiskovalci so lahko na stojnici Avto šole Turnšek preverili tudi svoje znanje CPP ter učinkovitost varnostnih pasov na napravi » zaleta vček«. TT Nagrajenci občine Žalec pred Španziovim poklonom umetnosti. Žalski poklon kulturi V petek» dan pred osrednjo proslavo ob 140-letnicl drugega slovenskega tabora v Žalcu, so Žalčani s slavnostno sejo proslavili občinski praznik. l^a seji so plakete občine podelili Razvojni agenciji Savinja, Društvu za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, MOP • Agenciji RS za oitolje, Jožetu Krulcu iz Galicije in Petru Kavčiču iz Pe-tiovč. Grba občine sta preje- la Moški pevski zbor Ponikva ob 30-letnici dela in Šem-petrski gasilci, ki letos slavijo 130 let obstoja. Sicer so se med proslavo v Žalcu poklonili kulturi, ki je po prepričanju župana Lojzeta Posedela bistvenega pomena za obstoj slovenskega naroda. V izjemnem programu sta se pred polno dvorano v žalskem hramu kulture predstavila sopranistka Andreja ZakonjŠek Kn in teno- rist Janez Lotrič. ki ju je spremljala pianistka Nataša Valant, ob tem pa so predstavili četrto sliko iz cikla alegorij umetnosti, ki jo je za domaći kraj ustvaril akademski slikar Rudi Spanzel in bo krasila Dom 11. slovenskega tab oralis. foto: TT www.radiocelje.com Radečani praznujejo m Prireditev je bila namenjena tudi promociji in skrbi za večjo varnost v cestnem prometu. - Št. 71 • 9. september 2008 Ob včerajšnjem občinskem prazniku se v Radečah že vse od konca avgusta vrstijo Številne spönne» kuJtume in druge prireditve, s katerimi se bodo prazniku poklanjali Še ves mesec. Danes bodo s podelitvijo priznanj za najlepše urejeno hiSo, kmetijoin krajevno skupnost obeležili 45-lelnico hortikulture v Ra- dečah, v sredo pa bodo na slavnostni seji najzaslužnejlima občanoma podelili zlatnika Občine Radeče. Prejela |u bosta Frančišek Krajne za večletno uspešno vodenje in sodelovanje Lovske družine Radeče v lokalnem okolju m širše ter Franc LipovŠek za večletno uspešno delovanje in ustvarjanje na področju glasbe. BA NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Praznik planincev Na Vninčevem domu nad Šlorami so se minulo nedeljo zbrali Člani Planinske-ga društva Ojstrica Celje, ljubitelji narave In pohod-nišiva ter pobrateni Čtani Planinskega druŠIva Ruše, s katerimi celjsko društvo goji dolgoletne prijateljske vezi. Skupaj so ob dniže-ajuin dobrem razpoloženju in obujanju spominov na skupne poti počastili jubilej, 45-letnico PD Ojstrica Celje. V slavnostnem nagovoru je prehojeno pot in načrte za prihodnje delo nanizal zdajSnji predsednik PD Ojstrica Celje Vili Vengust, ki ima po besedah članstva veliko zaslug, da je dru§tvo dočakalo to Častitljivo obletnico. Za- želel je varen korak vsem planincem in izrazi) željo, da bi Članstvo v prihodnje okrepilo več mladih planincev, saj se bo dolgoletna tradicija društva le tako lahko nadaljevala. Danes šteje društvo približno dvesto članov, ki vsak po svojih močeh tudi prispevajo k delovanju društva, ki mora umno gospodariti s pičlimi sredstvi. Zsio so Še posebej veseli, če jim ob večjih akcijah in poteh prisluhnejo in se z materialnimi pomočmi odzovejo sponzorji, na katere se obrnejo za pomoč. PD Ojstrica Celje se zares lahko ponaša z bogato preteklostjo, ki sega daleč nazaj, od formalnega rojstva, in ima korenine v pod- jetju Aero in nekdanjem Celjskem tisku. Leta 1992 se je društvo preimenovalo vPD Ojstrica. Društvo se bo v kratkem iz Gledališke ulice 2 v Celju, kjer ima zdaj sedež, preselilo na novo lokacijo v Kidričevo ulico. Skupaj z Ru-šani že snujejo nove poti in planinske podvige. Prihodnje leto, potem ko so letos »osvojili« Balkan, načrtujejo planinarjenje v Jordaniji ... Čakajo jih gorovje Ma-deire, Ukrajine in številne skupne poti In akcije po Sloveniji, je na slovesnosti naznanil Franček Hribe rnik iz PD Ruše, zaslužen za mnoge uresničene poti in ture po planinah doma in po svetu. MP Emil Kotur, član Ojstrice, vmes predsetlnik Vili Vengust. i« podpredsedniku in vodji Idetniütva domačega društva Janezu Omanu izdelal priložnostno ialjivo darilo in mu ga obesil okrog vratu Tik pred gradnjo VTaboru bodo prihodnje leto začeli graditi dom starejših In varovana stanovanja. Pred tem svetnike čaka sprejem odloka» s katerim bodo 3,6 hektarja veliko kmetijsko zemljišče spremenili v zazidljivo po vrši DO. Še pred iztekom leta jih Čakata tudi izdelava in potrditev podrobnega prostorskega načrta. Zeleno luč za spremembo namem- bnosti so TaborČani od kmetijskega in okolj* skega ministrstva že dobiti. Investitor gradnje je Štorsko podjetje LŠ Projekt, medtem ko bodo j^eci začeli izbirati ponudnika za opravljanje storitev. V domu bo prostor za 130 postelj, medtem ko bo na voljo 20 varovanih stanovanj. Vzporedno bodo začeli tudi postopke za gradnjo Poslovne cone Tabor. MJ Aktivni upoicojenci in invalidi Sedem upokojenskih društev občine Laško, povezanih v občinsko Zvezo društev upokojencev, ter Društvo invalidov občine Laško in Društvo invalidov Rimske Toplice je združilo svc^e mod in pripravilo že 30. Teden upokojencev in invalidov občine Laško. Do sobote, ko bodo na zaključni prireditvi uradno sklenili letošnji jubilejni teden, se bo zvrstila vrsta družabnih prireditev in športno rekreativnih tekmovanj. Pri- reditev so včeraj začeli s tekmovanjem v streljanju z ma-lokallbrsko puško na strelišču v Rečici ter s sprejemom predstavnikov vseh dr^tev In njihovih zvez pri županu Francu Zdolšku. Današnji dan, torek, bo dopoldne namenjen Športnemu ulovu rib v Savinji, ob 19. uri pa Knjižnica Laško in 02 RK Laško vsem njihovim Članom namenjata zdravstveno predavanje. O težavah gibal pri boleznih vezi v in mišičnih tkiv jim bo predaval Niko Borič, dr. wvifw.novitednik.com med.» iz Zdravstvenega doma Laško. Sreda bo namenjena tekmovanju v kegljanju, četrtek pa balinanju in ruskemu ke^janju. V petek se bodo že po tradiciji odpravili na pohod iz Rimskih Toplic na Kopiinik. Med tednom pa posamezna društva pripravljajo še nekatere svoje aktivnosti. Teden upokojencev in invalidov občine Laško bodo v soboto* sklenili pri Salobir-jevih v Trobnem Dolu, kjer bodo ob kulturnem programu in druženju podelili tudi pokale in priznanja za dosežene rezultaie na tekmovanjih. BA Po ogledu plesne predstave, v kateri so prvošolci tudi sodelovali, se je prileglo slatikanje s torto. Herman pozdravil prvošolce Otrokom, ki so minuli teden prvič prestopili Šolski prag, so v Otroškem muzeju Hermanov brlog pripravili Še poseben sprejem. Pozdravili so jih s plesno predstavo Plesnega teatra Igen, z ogledom razstave o knjigah in s slastno torto. S prvim Šolskim dnem se je začelo potovanje po čarobnem svetu knjig in znanja. Zato so v Hermanov brlog otroke povabili na ogled razstave Če ne bomo brali,.bo volk pojedel Rdečo kapico. V plesni predstavi z naslovom Ples črk pa so jim plesalke Plesnega teatra Igen predstavile zgodbe o črkah. »Ta predstava je vedno dobrodošla med otroki. mi pa se držimo načela otroci otrokom in jih radi popeljemo v svet Šole, saj je vstop vanjo zanje nekaj čarobnega, Otrokom želimo sporočiti, da Šola ni nekaj strašnega, temveč da so črke nekaj lepega, saj z njimi sestavljamo besede, s pomočjo katerih lahko prebremo pravljice, ki so nam jih ne- koč brali le starši,« je povedala.Eva Jankovič. Koledar dogodkov v Her-manovem brlogu je zapolnjen že vse do konca leta. V briog bodo v goste povabili pisatelje in pesnike, najmlajši si bodo lahko ogledali tudi gledališke predstave ali se udeležili ustvarjalnih delavnic. Otroke vabijo» da se odzovejo na natečaj Hermana Lisjaka, na katerem bodo izbirali risbe s Her-manovo podobo, nagrajence pa čaka presenečenje. TINA VENCUST Izbirt) kntine narekuje v prvi vrsti naklon strehe. Za strehe z blagim r>ak/onom so v osTovi primerne kritine Iz elementov večjih velikost, za strehe z vecjini naklonom pa to ni pogoj. Esalova vlaknocementna plošča, kl jo podjetje trä pod blagovno znamko Va-lovitka®, je primerna za vse vr^ streh novozgrajenih ali dotrajanih stanovanjskih his, družbenih, industrijskih in kmetijskih objektov z naklOTom že od 7° naprej, Esalova stresr^a kritina velja za lahko streho, ki potrebuje preprosto nosilno konstrukcijo. Prav zato je primerna tudi za sanacije starejah zgradb. Za/adi svoje sestave in fizične oblike je izredno prijazna teseni podporni konstrukciji. Strehi In podstrešju skupaj omogočata ugodno prezračevanje In s-tem preprečevanje nastajanja kondenza. K temu dodatno pripomore prezračevano sleme, ki dopušča, da se s toplim zrakom izloča tudi vlaga. Valovitka® je ekološko neoporečna, estetsko dovršena ter enakih oblik In dimen-zij kot ^ara salonitna plošča, zato je n^ri-memejša za njeno zamenjavo. Prav njene dimenzije, standardna petvalna Valovttka(& meri 1.250 X 920 mm. so velika prednost, saj omogočajo httro, enostavno, predvsem pa ekonomično pokrivanje streh, pri čemer ne gre zanemaril tudi nižjega stroška pod-kor^strukcelnem, se čez nekaj ^i odpravlja na Studij v London. Od prijateljev in ljubiteljev svoje glasbe se je že poslovila s koncertom v Šmarju pri Jelšah. 14. september bo listi prelomni dan, ko se bo Maja odpravila v Veliko Britanijo, kjer bo na Študiju solopetja na inštitutu Contemporary Music Performance preživela naslednja tri leta. Priznava, da so se ji že po nastopu na irskem izboru pesmi Evro-vizije porajale misli o izpopolnjevanju v tujini. Zdaj, ko je študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani že tik pred zaključkom, je sprejela izziv - tudi zato, ker Majo v tujini cenijo kot odlično pevko. Ob irskem izboru se je skoraj istočasno uvrstila na evro\nzijski izbor v Romuniji. In ker se je takrat nastopu v korist irskega izbora odpovedala, je v Romunijo odšla minuh teden. Kot edina Slovenka je namreč nastopila na mednarodnem festivalu pop glasbe Cerbul de Aur (Zlata STAG gazela}, ki ga je prenašala tudi tamkajšnja nacionalna televizija. A Študij v tujini bo nekaj posebnega. Ne samo zanjo, pač pa tudi za njene bližnje, ki se, tako kot sama, niti ne zavedajo, kako pomemben Maja Slatinšak je pred ikivo preizkušnjo. Za tri leta odhaja v london na glasbeno izpopolnjevanje. korak je pred njo. »2ivim iz minute v minuto. Imam načrte, se jih držim, ampak si jih tudi na hitro priredim, če je potrebno. Ponavadi mi gre vse zelo na tesno.« Da to drži, pove podatek, da še danes ne ve, kje bo v Londonu živela. Nasprotno pa ve. kje bo delala, »čeprav bodoči delodajalec s tem še ni sez-nan j en,« se nasmehne. Ker rada poprime za delo • tudi v Sloveniji je delala preko Študentskega servisa - in je vedno nasmejana, bo gotovo uspešno dobila honorarno službo. London ;e namreč znan kot eno najdražjih evropskih mest, zato bi Maja brez dela tenko piskala. Prav tako ji ni tuja angleščina, ki jo bo v treh letih lahko izpilila do potankosti. Maja pričakuje, da bo med Študijem spoznala ogromno dobrih glasbenikov, morda tudi kakšnega, ki ji bo pomagali pri nadaljnji pevski poti. »Tudi če ostane samo pri študijskem delu, )e (o zame velik pečal.« A vmes se bo še vračala v domovino. Prvič že tri dni po prihodu v l-ondon, saj jo v Sloveniji čaka kar nekaj nastopov. Dan pred odhodom v Anglijo, lorej to soboto, pa jo čaka še nastop na Slovenski popevki v Križankah, »Tb bo moj tretji nastop na tem festivalu, do katerega imam veliko spoštovanje. Veselim se ga tudi zato, ker bo um moj zelo dober prijatelj An-žej Dežan in verjamem, da se bova v zaodflu predvsem zabavala - kol se pač midva znava.« Napoveduje že nove projekte, pesmi tako v slovenščini kot angleščini, a kol pravi, bodo le nastajale v njenem slogu - počasi in zanesljivo. ANDREJ KRAJNC Visoki C za Katjo Katja Žolgar, voditeljica Radia Celje, je vsak Četrtek zvečer posiu^lce zabavala v oddaji Visoki C in uresničevala njihove glasbene želje. Že nekaj Časa pa želje uresničuje Vidu, Id je na svet privekal 28. februarja. In kadar ga ne uboga, fantič pokaže, kaj je to pravi visoki C. Vid je skupaj z mamico Katjo in atijem Tomažem v minulih dneh zelo užival na morju. Pa saj ni čudno, saj je riba. Po horoskopu. Čeprav bi moral biti bik, a je na svet privekal kar dva meseca prej, težak malo manj kot dva kilograma in velik 43 centimetrov, a je že vse nadoknadil. Steklenica je njegova prijateljica, pravi Kalja In dodaja, da je imeti otroka res »fajn«. Srečo ima, da Vid spi od osmih zvečer do šesdh zjutraj. Ja, atija, ki gre ravno takrat v službo, je seveda treba zbuditi. Vid z vsakim dnem preseneča in poinoro<.« je malo čez 16. uro letoSnji obisk Graj-ske nedelje komentiral voznik kombija, ki je z gasilci skrbel za prevoze obiskovalcev iz doline do gradu. »Tole je vse, kar ml je še ostalo,« je skromen izbor svojih lesenih izdelkov komentiral izdelovalec lesenih spominkov. Wse so pokupili.« Obisk letošnje grajske nedelje je bil res rekorden. Odločitev, ki so jo sprejeli pred dvema letoma, da grajsko nedeljo prestavijo iz predpočit-niškega časa na september, se je očitno obrestovala, dobro so se prijeli tudi brezplačni prevozi obiskovalcev, za nameček pa je tokrat dobro služilo tudi vreme. RP Ob jubileju s pesmijo v Kanado Pred petintridesetimi leü so na Frankolovem ustanovili moški pevski zbor, ki so ga poimenovali po uglednem rojaku iz Bukovja Antonu Bezenšku, enem najuglednejših svetovnih poznavalcev stenografije. Vse do letos )e zbor nasto-pal na domačih prireditvah, kmalu pa se je pojavil tudi na revijah izven občinskih in državnih meja. še posebej aktivni so bili po letu 2000, ko so se večkrat odpravili tudi na pomembne turneje v tujino (Dunaj, Črna gora, Praga, Švica in Luk-semburg, Bolgarija). Že med potjo po Bolgariji so se zače-11 pogovarjali o morebitnem obisku Frankolovčanov in drugih iz bližnjih krajev, ki so se med in po vojni izselili v Kanado. S sodelavci so navezali stike v Kanadi ter zače-H iskati sponzorje, ki bi pomagali pri uresničitvi doslej najzahtevnejšega programa. Pevci s Francijem Kolaijem so se aktivno lotili priprave programa, vodstvo zbora pa vsega ostalega kar je potrebno za uspešno gostovanje. 24. maja so na Gojki pripravili jubilejni koncert ob 35-ieiruci zbora ter z njim in v elegant-nili novih oblačilih predstavili program, ki ga bodo že v naslednjih dneh poslušali Slovenci v Kanadi. Največ zaslug pri pripravi gostovanja je ime la Francka Seljak iz Kanade, doma pa je s koristnimi nas- veti sodelovala tudi Marija Ahačič - Pollak, nekdaj članica ansambla Avsenik, ki že več kot Štirideset let ŽM izmenično v Kanadi in Sloveniji. Turneja bo trajala do 20. septembra. Predvidena sta dva uradna koncerta v Toron-m in nekaj manjših nastopov. Pri večernih koncertih bo igral trio Majnik. Predvidena so Številna srečanja s predstavniki slovenskih druStev v Kanadi, še posebej pa z ljudmi, ki imajo korenine na Frankolovem, okolici, pa tudi v kakšnem drugem predelu Slovenije. Nekaj Časa bo tudi za ogled turističnih zanimivosti. TONE VRABL Moški pevski zbor s Frankolovega je odšel na gostovanje v Kanado. Delikatesa • velika izbira slastnih sendvičev • dišeče pecivo in kruh • pečeno meso in jedi na žlico (zapakiramo tudi za domov) Vabljeni! POSEBNA PONUDBA V MESECU___ SEPTEMBRU ^ ^ e = Š = = r • „ m"----—S ŠUNKO ' PIZZA IN ä'RöM Št. 71 • 9. 0«pt»miMr 2008 m 10 TAZA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Ramadan in Kanm Asani sta od jutre do vBČsra na svojam dalovnam mastu. Nočem biti bogat! Na najboljši sladoled v Rogaški Slatini • Prodajal ga je že Kerimov praded Tik pred koncem poletja, ko so več«ri že temni in ko nas zjutraj zaradi vsak dan nižjih temperatur rado 2a2ebe, popoldan pa Se vedno Čutimo moč sonca» smo se odpravili na sladoled. V Rogaško Slatino. V Slaščičarno Park, le streljaj stran od zdraviliškega trga. Brata Kerim ia Ramadan Asani> katerih korenine segajo v Makedonijo, sicer sta po rodu Albanca» nas nasmejana kot vedno pričakata v lični hilki, kjer se v hladilniku pod steklom skriva množica sladolednih okusov. Po mnenju mnogih, najboljših v Rogaški Slatini. Ali celo širSe- Medtem ko je Ramadan Stiegel ljubiteljem sladke pregrehe» mi je Kerim zaupal, zakaj prav Slovenija. vVšeČ nam je tu in nič nam ne Karim Asani ima Rogaška Slatina rad. manjka.« Korenine družine Asani v Rogaški Slatini segajo v čas po Medtem ko smo sa pogovarjati s Kerimom, je Ramadan prfdno usliševal želja ljubitelja v I adena sJaicice. m koncu druge svetovne vojne. Takiat je sladoled Slatinčanom prvi ponudil Kerimov in Ramadanov praded. A ni dolgo ostal. Avanturistična duša ga je vodila naprej - po drugih jugoslovanskih republikah. Njegov sin Šaban je slaščičarno ohranil v Rogaški Slatini. In prav po njem danes Slatinčani kličejo tudi Keri-ma in Ramadana ter njunega očeta Sejfula. )>Šef je pa doma,« se pošalim in se s Kerimom zapletem v pogovor. Ves čas v stiicu s dniiino v iVIalcedoniji Slovenijo je med počitnicam spoznal Že v otroštvu, ko je obiskoval deda. Preselil pa se je leta 1988 -torej prav letos praznuje dvajsetletnico, A v Sloveniji preživi le nekaj več kot Šest mesecev, ostali Čas je zapisan domu v Makedoniji. Le kdo bi mu zameril ko pa ga tam čaka družina • žena, sin in hči. Takrat se lahko posveti tudi smučanju, s katerim se zelo rad ukvarja. »Saj veste, pozimi sladoledarji ne delamo. Imamo dopust, ker ga pač poleti ne moremo imeti. Na morje takrat ne moremo, lahko pa gre mo smučat.« Glede na to, da živi v Rogaški Slatini, ki je posejana z bazeni in zdravilnimi vrelci, mu tudi kopanje ni tuje, a zdaj zanj ne najde več časa. Tega vsak dan, poleg strankam, posveti ludi družini. »Slišimo se po telefonu, tu je intemei ... Dandanes je komunikacija lahka. Seveda je drugače, če imaš neko^ blizu in ga vidiš, a ravno zaradi sodobne tehnologije, ni več tako hudo, kot je bilo vi^ih. Ali pa sem takšn^ stanja že navajen.« Pou- - St» 71 - 9. MptMiber 2006 SJEW ' ■a flista. ki so jo otrod iz vrtea prinesti slašotoaijam ob zadnji soPrtvi. Kerim pravi, da mu veliko pomeni. »Tudi Če bi mi ponujali valrko denaria, ja ne bi dal. Dokler bomo delali, bo na steni. Potem jo bom pa vzel s seboj.« dari, da je v Rogaški Slatini pač do* ma in da bi jo pogrešal, če bi dalj Časa živel v Makedoruji. Tako je bilo tudi, ko je na Ohridu služil vojaški rok in leto dni ni obiskal našega zdraviliškega kraja. »Večinoma prihajajo k nam domačini. Nekaj je tudi turistov. NajpomembnejŠe pa se mi vendar zdi delo z domačini. Oni tu živijo in k nam redno prihajajo.^ Z mnogimi med njimi je navezal tudi prijateljski stik. Pravi, da so Slatinčani prijazni. »Vsak sam izbira, kakine odnose bo imel z ljudmi. Če si sam prijazen in miren, boš povsod nalel mir. Če pa si baraba, boš imel povsod samo probleme. Ni važno, ali je to Celje, Šentjur, Ljubljana... kar iščeš, to najdeš.« Sladoled tinklbinki? opaža, da se Rogaška Slatina spreminja na boljše. Skozi leta se je spreminjala tudi lokacija slaščičarne. A vedno le za nekaj metrov. Zadnja je bila selitev s Pega-zove ploš^di, ko so se pred kratkim letečemu konju umaknQi med bližnji drevored in cesto. Nasprotno je sladoled v dvajsetih letih doživel le malo sprememb. »Izbira je večja. Okus pa se ni nič spremenil. Tako kot je delal dedek, tako delam jaz. Po njegovem receptu.« Nam bo zaupal kakšno skrivnostno sestavino? To ne, morda le namig. »Večinoma ga delajo serijsko, pri nas ne. Nisem odvisen od nikogar, samo da je trgovina odprta, kjer nakupim robo. pa lahko izdelam sladoled.« Izda, daje med okusi kralj vanilija. Inpravto ljudje največkrat naročijo. »Jaz najraje izdelujem sladolede z okusom, ne pa tiste, ki so trenutno popularni. Pri teh gre samo za ime, kar se tiče okusa, je težko razložljivo. Za višnjo veš, da je višnja. Kaj pa je tinkibinki?« Kerim precej dobro govori slovensko. »IVeba se je prilagoditi. Če sem v Sloveniji, moram govoriti slovensko. Učenje jezikov mi ni nikoli delalo problemov, Čeprav je razlika med albanščino in slovenščino velika. Z vsakim človekom se rad pogovarjam v njegovem jeziku - tudi ko pridejo turisti.« In ne samo to, Kerim bere tudi slovenske Časopise, saj pravi, da se ob branju naučiš največ tujega jezika. Ja, tudi Novi tednik. In v slaščičarni večinoma zveni Radio Celje. Aja. sem že omenil, da se rad tudi pošali. »Mogoče bi se težje znašel v slovenščini. če bi me kaj povezanega s kmetijo vprašal. Ne bi poznal slovenskih besed. Ko nekaj vidim, vem, kaj je, ampak ne znam poimenovati v slovenščini. Tega ver-jemo tudi kai<Šen slovenski meščan ne bi vedel.« Pozdrav več vreden od denaija Pri delu se drži pravila, da moraš vsako opravljati z veseljem. Kijub temu, da je njegov delovnik od jutra do večera, od Šestih do dvaindvajsetih, nekaj prostega Časa tu in tam le ima. Takrat obišče katerega od prijateljev v Celju. Ali pa sorodniki • tisti, ki živijo v Evropi -pridejo k njemu. Zlasti zaradi viz, ki so drage, pa še dolgo je treba čakati v vrsti zanje, obiskov iz Makedonije praktično nima. Kerim tudi v prihodnosti ne razmišlja o odhodu iz Rogaške Slatine. »Ne mislim biti preveč bogat. Tega ne maram. Raje imam zdravje in malo denarja. Pa da te lahko pogledam v oči, ne pa, da zbežim. Ko vidiš nekoga in ga pozdraviš, to je zame največje bogastvo,« In ja, zna narediti tudi druge slaščice, čeprav za izdelavo in prodajo slednjih v slaščičarni nimajo prostora. Uh, kaj je že zmanjkalo sladoleda. »Se eno kepico, prosimi« ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUŠA V SlaŠciSami Park vlada srnah. In vanilija. Zate okus Kerim pravi, da je kralj med sladoledi. m TEDNIK REPORTAŽA 11 Guzajeve vragolije zasenčile politike Planinčani pokazali, kaj je veselica z »dodano vrednostjo« če smo že preverjali» koliko mularije so organizatorji Klum-panja sposobni zbraü skupaj na Planini, se vsekakor spodobi, da preverimo tudi prireditve bolj splošno ljudskega značaja. lYa* dlcionalna angelska nedelja je bila kot nalašč za to. Čeprav smo ob prihodu nekoliko nejeverno pogledovali k ogromnemu šotoru. Čel, ali resno mislijo, da bodo napolnili vse te silne klopi, so Planinčani takoj razblinili dvome. Zdelo 5e je, kot da mhče v nedeljo ni ostal doma in imeli so kaj videti. Kar se je kasneje z ansamblom Vagabundi razmahnilo v Čisto spodobno veselico, so organizatorji v začetku začinili z obujanjem spominov na stare čase. Siva eminenca razbojnik Guzaj »Planina je bila nekoč sila pomembna, kar se sejmov tiče. Prak- tično vsak mesec smo imeli slovit živinski sejem, ki je pritegnil ba-raniače vse od Pohorja do hrvaške meje. Se posebej smo sloveli po vzreji volov, ki so tako bili najbolj zažeien predmet prodaje,« je napovedal povezovalec. No, v te čase so nas doživeto želeli popeljati Planinčani, primerno kostumirani (Še za dva ž^darja jim je nekje uspelo stakniti pristni uniformi), s kratkim prikazom barantanja. Težka naloga improvizacije je doletela eno samo kravico, ki je nase vzela vse igralsko breme ustvarjanja vtisa živinskega sejma, volov pač ni bilo, vendar so sliko uspešno dopolnjevali koze in v vozove vpreženi konjički. Sla se pa v vlogi izjemno vživela barantača, ki sta si povedala nekaj krepkih, medtem ko je prodajni artikel, krava, povsem resig-nirano prenesel tudi vlečenje za vime, ki je bilo verjetno namenjeno preverjanju mlečnosti. »Sem se Ponosni lastJiik je takole ozaijial svojega »oldtimeqa«. jbvinski sejem je bil velik dogodBk tudi za otroke. Ko se koza odloči, da zapusti prizem s 5e... že ustrašil, da se bosta res stepla,« je skrbelo Marka, medtem ko sla se barantača v spi et u okoliščin ze-dinila za 22 goldinarjev za kravo. Vendar ti niso dolgo ostali v rokah prodajalca, saj jo je ponosni novi lastnik krave popihal z denarjem nekje sredi prvega litra vinskega »likofa«. Menda je imel vmes prste legendarni razbojnik Guzaj, slovenski Robin Hood, ki se očitno neposredno ni mešal v nečedne posle, ampak je zgolj prevzel vlogo svetovalca nepridipravu, za kar je nedvomno odnesel tudi mastno provizijo- Planinčane so sokra-jani nasmejali do solz, Še najbolj je bila za to zaslužna pobegla trmasta koza, ki sta jo lastnica in prizadeven fantiček le s težavo vlekla nazaj na prizorišče. Ampak dvomim, da je bil to del prvotnega scenarija. Jekleni konjički malo drugače še preden sva jo mahnila po trškem jedru na ogled, kaj so Planinčani postavili na ogled, nisva smela zamuditi mimovoza jeklenih lepotcev častitljive starosti -traktorjev. Kdor je pred dobrimi petimi desetletji in Še kakšnim letom več, kolikor so Šteli najstarejši še vozni primerki, je res moral biti glavni »car na vasi«. Mimo se je tako pripeljalo nekaj primerkov linderjev, vmes sta bila po en zetor in traktor Tomo Vin-kovič, če se ne motim, saj sta me daleč najbolj presunila dva parsc-heja. Marko me je sicer opogumljal. ampak vseeno nisem skočila na blatnik in posledično verjetno zamudila edino življenjsko priložnost, da sedem v (aJi na) to eminentno vozilo. Dogajanje se je zatem pričakovano preselilo pod šotor, vendar je treba Planinčanom priznati, da se niso takoj zagnali k prvemu točilnemu pultu, ampak je pretežni del občinstva zasopilial navkreber proti gradu, kjer si je v kašči ogledal razstavo Jožeta Usca, v dolini še, kaj so nabrali gobarji in kaj pridelali čebelarji, ter si meril vrednost sladkorja in holesterola v krvi pri predstavnicah Rdečega križa. Glede na »posvečeni« čas pred usodnim 21. septembrom sva upravičeno pričakovala tudi lokalne politične veljake, ki naju niso razočarali. V hipu sva naštela, reci piši. tri poslanske kandidate - morda se )e kakšen še kje skrival - ki so se poskušali sončiti v sicer omejeni Planinčanke pri pripravi iiprijae«, ki smo jih ne ravno posrečeno preimenovali v pice 2 ocvirki. količini pozornosti potencialnih volivcev. »V živo je Še veliko lepši kot na plakatu,« je zato ušlo kolegu o enem od njih. Ampak kljub strahovom se prireditev ni sprevrgla v kakšen osladen predvolilni patos. zaradi Česar so se Planinčani še dodatno zapisali v naša srca. Ko je veselica z nastopom Vagabundov začela pridobivati intenzivnost, smo presodili, da je Čas za vrnitev v dolino. Pa še malce nas je stisnilo ob pogledu na zbiranje ekip za vleko vrvi; predimenzioniram mladci so sodeč po napenjanju bicepsov mislili hudo resno ... V nedeljski noči so kasneje slavili fantje iz Dobrine. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ Št» 71 - 9. september 2008 Krava je bila deležna čestitk za brezitibno odigrano glavno vlogo na živinskem sejmu. m če ie vreme krasno, potem je pogled 2 ZBČetka Logarske doline proti notranjosti pravljičen. bilo pretirane gneče. Želimo si, da bi maraton ostal takšen, kot je sedaj, da bi še naprej §tel za evropski pokal in da bi dočakali 30. ali celo 40. izvedbo,« je zaključil Simonič. Lov na osem zvezdic Zdelo se je. da bo StAne Ilar tekel svoj osebni rekord, a mu ga je preprečilo vreme, 2a progo je porabi) 5 ur, 41 minul in 57 sekund. Le nekaj sekund po prihodu v cilj je Dolenjec» ki bo 19. septembra dopolnil 44 let, že pristal na pogovor. Kot vselej se nam je zdelo, da je bolj kot on, njegovega prihoda v cilj vesela žena Danica; »Res je. takšni napori so lahko tudi rizični. Se posebej v tako vročem vremenu. De-hidracija je bila ogromna, za polivanje glave in pitje sem potreboval 30 litrov tekoči ne.« Ob njemu so bili štirje kolesarji, tudi sin David, ostala >»ekipa« pa v kombiju, ki mu je dajala podatke o zaostankih zasledovalcev. »Na prvih kilometrih smo se ogrevali, kaj kmalu pa zastavili oster tempo, 15 kilometrov na uro. Kasneje je ritem padel, po 40 kilometru pasta slovenska tek-movalcazačelapopuščati. Nato sem izvedel, da se mi približuje Avstrijec. Sledil je taktičen tek, hranil sem moči za zadnje kilometre, kar mi je uspelo.« Na manj kot na 5 minut zaostanka se od Luč ni uspelo približati ne Avstrijcema Kranbcfeldu (2.) in Santnerju (3.), pa tudi ob koncu četr-touvrščenemu Rozmariču iz VerŽeja ne. Velenjčan Stanko Bart^er je z osmimi zmagami §e vedno kralj ultramaratona. Ilar že lani ni skrival želje, da ga poskusi dohiteti: »To bo izredno težko, priprave so zahtevne, pa vendar upam, da mi bo uspelo .,.« Zdaj je »komaj« na poiovid poiL DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Stane Ilar na progi Na uJiramaratonu od Celja do Logarske doline je Še četrtič zapored, kar doslej ni uspelo Še nikomur, zmagal Novomeščan Stane Uar pred dvema Avstrijcema. Celjana Milan Pilih in Andrej Kramer sta na cilj pritekla kot deveti in trinajsti. Ivan Dralcsler iz Zreč je bil 16. Pri ženskah je slavila Nemka Krause Antje, druga je bila Celjanka Nataša Robnik. Na 42-kilometrski progi je 3. mesto osvojila Celjanka Marta Gričar. Po 75 km vsi zmagovalci Vzelo zahtevnih vremenskih razmerali, ob sopari in visoki temperaturi zralü že v zgodnjih jutranjih urah, kakršnih, v tem času ne pomnimo, je iz Celja štarialo 237 rekreativcev in tekmovalcev, iz Moziija 88, z Ljubnega 85 In iz Luč 395, torej skupaj 805 pohodnikov in tekačev. 75-letni pionir pohoda, Celjan Franc Smodiš je progo prehodil v desetih urah. Je edini, ki je od leta 1985 vselej pešačil od Celja do Logarske doline: »PmČ je bilo težje, hodili smo dlje časa. Naslednje leto bom spel na progi!« Potrebno je priznati, da se je Društvo maratoncev in pohodnikov Celje spet izkazalo z organizacijo mega prireditve, na čelu s podpredsednikom Iva- nom Žaberlom in predsednikom društva Odonom Simo-ničemi »Že zelo zgodaj zjutraj je bilo jasno, da bo dan zelo vroč. BMl smo se za izvedbo. Vse pa je na srečo minilo brez posebnih peripetij. Maratonci so pritekli na cilj brez posledic aH pa so pravočasno odstopili. Dr. Žuran je pričakoval več težav in kasneje ugotavljal, da so tekmovalci postali parnemejši in ne silijo v težave. Letos je bilo glede tega bolje kol lani, ko so številnim morali nuditi zdravniško pomoč na cilju, S strani policije ni bilo nobenih pripomb, redarska služba je bila zelo do> bro organizirana. Skratka, maraton je gledano z naše strani uspel, seveda pa podrobne aru-lize še sledijo. Vsak. ki je pri-šel iz Celja na cilj v Logarsko dolino, je zmagovalec. Mnogi pa so se seveda trudili tudi na krajših razdaljah.« Število sodelujočih je bilo torej optimalno. »To drži, zmo^i bi še do 200 udeležencev več, torej maksimalno do tisoč, da bi prireditveni prostor zadržal privlačnost in da na njem ne bi Voäa je tekla v potokih in M cilju po ćatrti zaporedni zmagi. 7&4etni Celjan ¥nnt Smodiš je vz^ pot pod noga ob 2. uri ^tnj in jo končal nekaj po opoldnevu. Vmes sta ga spremljala tudi sin In vnuk. m it. 71 -9.soptember2008 Nesrečni MirsadTeRićJenateNmtzaS. mesto doživel prijemza vrat, kasneje pa muje počila kost desne dlani. Več solz kot krvi in znoja Saša BakariČ si, sodeč po mnenju trenerja Slaviie Stojanoviča, ne zAsluS celjskega dresa, zato se mora dokazovati v ientjurtkem. Romih: »Kapo dol fantom« V Kopru sta bili v soboio odigrani tekmi za koačno razvrstitev v superpokalu za rokotnetaSe. mesto je osvojil Koper, drugega Trimo. V boju za tretje mesio so Celjani ugnali Velenjčanez 28:27. Spet zaradi nenadnega napada alergije ni branil Gorazd Skof» Aljoša Rezar pa je zbral 13 obramb. Po 7 golov sla dosegla Edi KokSarov in za Gorenje Aijoša Štefanič- MoSlvo Toneta Tislja je zmagalo po zaslugi delnega izida 4:0 v zadnjih minutah, izgubilo pa je še enega zunanjega napadalca, saj si je dlančno kosi zlomil Mir^ sad Terzić. Na prvi polfinalni tekmi je Celje Pivovarna Laško senzacionalno izgubilo s tre-banjskim Trimom. Končni izid je bil 27:24. Celjani so si v drugem polčasu priigrali edino vodstvo, ko je bilo 18:17, nato pa dopustili Dolenjcem delni izid 9:3. Terzić je dosegel 6 golov, Kokšarov pa S, »To bo ena najtežjih sezon mmmii Najbolj merodajen sogovor-r^ik za oceno stanja v Zlatorogu je seveda trener Tone Ti-selj: »S takšnim Številom težav, kot so nas doletele v zadnjih dveh mesecih, bo to ena najiežjih sezon, odkar je pokrovitelj kluba Pivovarru Laško. Imamo neobičajne probleme. Meni se vselej, ko pridem v nov klub, pojavi veliko težav na začetku. Bolje je tako, kot pa da bi se pojavile ob koncu. S Trimom smo odigrali mimo dogovorov, Ni bilo sicer vse tako slabo, nisem nezadovoljen spredstavomladih vratarjev, ki sta na prvi tekmi imela 41-odstotni izkupiček obramb. Ob izgubi Terzića pa Nogometaši Šentjurja so v petih dneh dvakrat gostovali v Murski Soboti pri Muri. V sredo so domači v 2. krogu pokala NZS zmagali s 3:1, v nedeljo pa so Šent-jurčani vrnili lekcijo, potem ko so bili v 5. krogu 2. lige boljši z 2:0. Prekmurci so si v 7. minuti priigrali dve izjemni priložnosti, strela Slavica in Risti-Čaje fenomenalno obranil Dejan Fideršek. V 12. minuti je za Šentjur z glavo poizkusil Saša Bakarič, osem minut kasneje pa je po podaji Mo-ČiČa z izvrstnim strelom pod prečko domačega gola popeljal Šentjur v vodstvo. Baka-rič je v zadnjih trenutkih prestopnega roka, ki se je končal 1- septembra, dobil novico, da bo kot posojeni igralec MIK CM Celja igral za ekipo Šentjurja. Neflvomno je bilo to presenečenje zanj, po-lem ko je v celjskem dresu prikazal izjemne predstave. No, kot kaže bo v Šentjurju eden od nosilcev igre, kajti gre za vrhunskega napadalca z Izjemnim talentom. Po zma^ je dejal: »Vsi smo odigrali odlično. Lahko se kosamo 2 vsako ekipo. Ta zadetek mi je vlil veliko samozavesti, upam, da bom tako nadaljeval in prepričal trenerja Slavišo Siojanoviča k vrnitvi v ekipo Celja,« V 44. minuli se je ponudila priložnost za povišanje vodstva Oskarju Drobnetu. V nadaljevanju so Šentjurča-ni zaigrali še bolje in si priigrali ^ nekaj resnejših priložnosti, premoč pa kronali v 61. minuti. Po podaji Drol> neta je zadel Semir Agić: »Končno se nam je z veliko sreče in truda odprlo. Povsem zasluženo smo prvič zmagali. Druga liga je zelo izenačena, tako da lahko premagamo vsako ekipo, vendar gremo korak za korakom.« Za tem je moral igrišče zaradi poškodbe zapustiti vratar Dejan Fideršek: »Po posredovanju za visoko podajo mi je na levi nogi počilo nekaj mišičnih vlaken. Mislim, da bo po nekaj dneh počitka bolje.« Do konca so domaČi imeli še nekaj zrelih priložnosti, a so Igralci Šentjurja po izjemni borbi uspeli ohranili svojo mrežo nedotaknjeno. Komentar je dodal trener Damjan Romih; »Mojim fantom kapo dol, kajti izjemno so se borili, K)dgarali< so za klub in na koncu so prišle zaslužene prve tri točke,« Sledi še eno gostovanje, v Ivančni Gorici pri Livarju, MITM KNEZ ToneTiselj nimamo zgolj težav v napadu, temveč tudi v obrambi. Edina igralca, torej Terzić in Kozli-na, ki iahko igrata v obrambi 6-0 na položajih trojk ali v obrambi 5-1 na mestu zadnjega centra, sta poškodovana. NI znano, kdaj se bosta vrnila. Položaj je težak, upam, da se ga ostali igralci zavedajo. V ire-ninge in tekme bodo morali vložiti vseh 100 odstotkov.« Na preizkusu je bil ruski zunanji napadalec Valerij Mjagkov. »Gre za odličnega napadalca, ki lahko igra na vseh treh zunanjih položajih. A je izrazit napadalec, v fazi branjenja pa pomanjkljiv in šibek. Mi že imamo vsaj iri takšne zunanje napadalce, ki ne sodelujejo v fazi branjenja. Do dokončne odločitve sicer Se ni prišlo ...« Tislju še ni uspelo priti v stik z Jeromom Fernandezom, ki sicer Še dva meseca zaradi poškodbe na 01 ne bo zmogel igrali. »Klical sem ga, a se ni oglasil, Pustil sem m\i sporočilo. Bil bi izjemno kakovostna okrepitev zaradi svoje univerzalnosti. Njegov prihod pa je trenutno bolj utopija kot realnost.« Do konca tega tedna treningi ne bodo več posvečeni fizični pripravi, temveč predvsem taktični, kajti poškodbe bodo terjale drugačno posta-\atev v obeh fazah igre. Novi član Gorenja je Rado-siav Stojanovič. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR SHERPA PANORAMA NOGOMET 2. SL, S- krog: Mura - Šentjur 0:2 (0:1); Bakarič (20), Agič (62). Vrstni red: Aluminij 13, Bela krajina. Ohmpi-ja 10, Bonifika 9. Triglav 8, Šentjur, Mura 5. Zagorje. Krško 3, Livar 2. 3. SL - vzhod, 5. krog: Ver-tej - S/mcr 5arupk>n 4:0, Ma-lečnik • Kovinar Štore 1:2; Fi-lovič (39). Repovž (41), Šmarje • Dravograd 0:2, Pu-loma - Dravinja 1:2; Raden-kovič (53), Šume (85), Šmartno • Mons Claudius 3:2; Vasič (5), Klinar (]6). Pod-brežnik (17); Poredski (22-n m). Debelak (90), Vrstni red: Dravinja, Šmartno 15, Stojnci, Odranci 10. Dravograd. Kovinar Štore 9, Simer lampion, Möns Claudius 6, Veržej 5, Paloma, Črenšovci 4, Čarda, Maiečnik 3, Šmar- Štajerska liga. 4, krog: Bre-tiče-Zreče0:S;?\is (42). Pučnik (49), Kave (57. 73-11 m). Alenc (64), Peca • Rogaška 4:1; Drofenik (70). Ormož -Šoštanj 1:2; Spasojevič (45), Andrič (50). Vrstni red; Zre-če, Bukovci 10, Pesnica, Ge-rečja vas 9, Rogaška. Pohorje, Podvinci 7, Parlizan. Peca. šoSianj 4, Ormož 3. Bistrica 2, šenlilj, Brežice O, MCl, MNZ Celje, 2. krog: rtuoüar • Hmsfntk 1:0; Mo-0t{7A].ŽaleV'Kozje l.l.^uMč (63);Pangerl(13),Golob (31), RadeCC' Wansko 1:4; Marko-Vič (72); Pusovnik (!3, 66), Grobler (40), Šlrumbeij (45). (KM) ROKOMET Pokal EHF (ž), 1, krog. 1. tekma: Celeia Žalev ■ Briuenn Veseli 18:23 (9:11); Krhlikar, Petrinja 6, Grčar 3, Strmšek 2, Poločnjak 1; Sterbova 7. Hmelarova 6, Superpokal Slovenije, finale: Koper' Ttimo 37:26, za 3, mesto Celje Pivovarna Laško ' Gorenje 28:27 (15:14); Kokšarov 7, Špiler, Terzič 4. Toskič 3, Kojič, Furlan, Peskov, Rezniček 2. Gajič, Ščurek 1; Štefanič 7, Rnič 5, Dobel šek. Bezjak, Sovič 3, Mlakar. Golčar 2, Medved, OSlir 1; polfinale: Celje -24:27 (11:13); Terzič 6, Kokšarov 5, Suhč 4, Špiler, Furlan, Rezniček 2, Gregore, Gajič, Peskov 1; Se. Skube 9, Cehte 6; Koper • Gorenje 29;27 (16:17); Hribar8; Rnič 8, Ka-vaš 4, Dobelšek, Bezjak, Sovič 3, Štefanič, Harmandič 2, Mlakar, Golčar 1. [DŠ) BRBPLAČM PHOMCTNI TCLEPM MINA CCLJE Damjan Romih it. 71 - 9. september 2008 m * 14 SPORT NOVI TEDNIK Natkov memorial Kopru Košarkarska moštva vse bolj intenzivno igrajo pripravljalne tekme, saj se prvenstvo hitro bliža (4. oktober). V^štanju so pripravili 5. memorialni turnir v spomin na Matjaža Natka, ot^ ta košarke v ŠaleSki dolini. Posebnost letošnje^ turnirja je bila, da so nanj povabili eld-pe, v katerih je bilo veliko i^al-cev in trenerjev, ki so v prete-kiosü nosili dres šoštanjske^ prvoligaša. Prireditve še sledijo Zmagovalec tumiija je po zmagi nad domačo Elektro postal Koper (Šimunić, Kune, Bubnić, Cmer, Nachbar, Mi-haiič so že igrali pri Elektrl), ki ga vodi lanski trener Šoštanj-čanov Ivan Stanišak. Finalno srečanje je bilo izenačeno do pel niinut pred koncem, ko je obalni prvoligaš, ki ima zelo močno ekipo, pobegnil in s lem odnesel s seboj pokal zmagovalca (57:70). Tretje mesto je osvojil ambiciozni B ligaS, trboveljski Rudar, ki je premagal Zagorje. Elektra ;e Zagor-jane prvi dan ugnala s kar 35 točkami razlike. Sicer pa je lur-nlr sovpadal s proslavljanjem 60-Ieinlce igranja košarke v Šoštanju. Osrednja prireditev lega jubileja bo naslednji konec tedna- V soboto se bodo med seboj pomerile Številne generacije košarkarjev Elektre, končalo pa se bo s košarkarsko zabavo pod šotorom. Zaključek proslavljanja bo 4. oktobra ob prvi prvenstveni tekmi Eleklre Esotech proti Novi Gorici, po kateri bodo podelili priznanja KK Elektre, nato bo odigrana še tekma gospo-darstvenikovinlegendsloven-ske košarke. Sledila bosia še košarkarski ples in predstavitev knjige 60 lel košarke v Šaleški dolini. močnim nasprotnikom ni slo Ekipa Zlatoroga je odigrala tri tekme proti močnim nasprotnikom. Dvodnevni izlet v Poreč se je končal s porazoma proti AzovmaŠu (51:67) in Novosiblrsku (72:75), izlet v Kranjsko Goro pa s porazom proti poljskemu Turowu (52:83). Treba je dodati, da se moštvo še sestavlja in da je šele proti Poljakom prvič, ta- NA KRATKO Zmaga Icariere Maribor: Na teniškem turnirju, imenovanem In fond open, je komaj IS-letna Ce-Ijanka Nast)a Kolar v drugem krogu izgubila z Nemko An-dreo Peikovič s 6:2 in 6:1. Kolarjeva je svoj največji uspeh doslej zabeležila v 1. krogu, ko je presenetljivo premagala 251. igralko sveta, Stephanie Vogt. Nik IvanovK, vnuk pokojnega Matjaža Natka, |e na tunuju dosagal 20 točk. koj po prihodu, zaigral novi organizator igre Miguel Ali Berdier. Laščani so se med tednom poslovili od krilnega hrvaškega igralca Luke Žitka, ki ru zadovoljil trenerja Aleša Pipana, in iščejo ol^epitev na lem položaju. Danes igra Zlatorog v Treh lilijah proti Dubravi iz Zagreba, konec tega tedna v Zrečah proti Rostovu, naslednji konec tedna pa bo v Laškem turnir Laško pivo, na katerem bodo igrali še hrvaški podprvak Split, novomeška Krka in Zrinjevac. Novo vodstvo m novi igralci v zreški Rogii, Vu je bila po izpadu iz A lige v zelo težkem položaju, je prišlo do zame-njavevvodstvukiuba. Na izredni skupščini kluba je novi predsednik postal Vladimir Kuko-vica, ki je zamenjal dolgoletnega vodilnega moža kluba Romana Matavža. Ta se povsem umika Iz kluba in ga na skupščini ni bilo. Treiber ostaja Slobodan Benič, ki je že začel sestavljati ekipo. V Zrečah so ob nekaj mlajših domadh igralcih uspeli zadržati kapetana Boštjana Sivko in Aljošo Re-musa. prišli pa so že Rok Smaka iz Maribora, Mitja Maiguč iz Pol jčan, iz Celj skega KK se je vrnil Peter MalevžiČ, prišel pa je tudi Domen Jane-žič iz Konjic. V Rogli nagovarjajo tudi Primoža l^mni-ka, Id je dolga leta igral v Zrečah, nazadnje je bil v Celjskem KK in je nameraval kon^ti kariero. Pogovarjajo se tudi s centrom Zlatoroga Dragom BrČi-Q0, ki je lani kot posojen igral za Rogaško. BeniČ pravi, da sta cilja obstanek v ligi in konsolidacija Iduba na vseh ravneh. Srečen razplet Nadaljevanka glede igranja oziroma neigranja ekipe Rogaške (KD Janina) v 1, ženski slovenski U^ se je končala tako, kot se za nadaljevanke spodobi, s srečnim koncem. Kot smo napovedali, so namreč v Rogaški uspeli zbrati še so^as-ja petih košarkarskih klubov (diTištev) v Sloveniji in se po Izpolnitvi vseh potrebnih obrazcev »vrniti« v prvo ligo. Ob robu srečanja Slovenije In Črne gore v soboto v Kranjski Gori je bil namreč že opravljen nov žreb, v katerem je bila tudi Rogaška. V uvodnem krogu bo gostovala v Mariboru pri ekipi AJM, medtem ko bo celjski Merkur, ki brani naslov, gostil ljubljansko Ježico. JANEZ TERBOVC Foto: ANDREJ VFTERNIK Celjski nogometaši Ob jezero Gradec: Nogometaši MIK CM Celja so v Avstriji odigrali prijateljsko tekmo z mlado reprezentanco Belorusije. Zaključila se je neodločeno 1:1. Gol za Celjane je dosegel Ar-gentinec Usandro Sacripan-ti. Na sedežu NZS v Ljubljani so izžrebali pare 3. kroga slovenskega pokala. Med najzanimivejše obračune gotovo sodi lokalni derbi med Rudarjem in MIK CM Celjem, ki bo v Velenju v sredo, 17. septembra, ob 15.00. Zmagovalec se bo uvrstil v četrtflnale. Buču zadovoljiva uvrstitev Bruselj: Na zadnjem mitingu atletske zlate Uge v tej sezoni je dan vdenjske^ kluba Bcši-jan Buč v teku na 3.000 metrov z zaprekami zasedel 13. mesto s časom 8:41,96. (DŠ) Pd zaplate ni ^ari • na e nam kotasu Na Celjski koči brez »bremzff Kolesarski Spektakel na eno- in dvokolesih navdušil kolesarje in gledalce športno društvo Brez breznz |e že drugo leto zapored na Celjski koči izvedlo spektakularno kolesarsko prireditev. Tbkrat so prireditev raztegnili na kar dva dni. V soboto so se v različnih disciplinah na neuradnem državnem prvenstvu pome* rili monokolesarji» v nedeljo pa smo videli Še razburljiv paralelni slalom kolesarjev in monokolesarjev. Na prirecütvi je letos sodelovalo 13 monokolesaijev in 23 kolesarjev, Id so na tč^nih ali drugačnih kolesih uprizorili pravi Sov, poln obvladovanja telesa in kolesa, borbenosti in zagrizenosti. Med monokolesaiji je v disciplini kros zmagal Damjan Utranker v kategoriji A, v kategoriji B pa Mitja Majcen. Na vzponu je bil najhitrejši Urh Pantner v A- in Jani Dobnik v B*kategoriji, ki je zmagal tudi v spustu. V A-kategorijl spusta je zmagal Nejc Blatnik. V daljino je najdlje skočil David Kumer v l^tegoriji A, Nejc Blatnik pa je v isti kategoriji zmagal v skoku v višino. V paralelnem slalomu je med gotskimi kolesarji slavil Miran Vauh, Jani Dobruk pa je bil najboljši med monokolesarji. Slednji so se v nedeljo pomerili še Na enam kolesu je šlo tudi po ograji... (Foto:ŠDBrazbramz>Martjn Kavšcek) v disciplini Trail» kjer je bil najhitrejši Nejc Blatnik. BS Foto: KATJUŠA KolBsarji so se merili v atraktivnem paralelnem slalomu. - m št. 71 • 9. september 200S NOVI TEDNIK Pnika 15 (Ne)preklicana stavka policistov Predsednik policijskega sindikata naj bi odločitev o stavki sprejel sam - Že jutri o stavki Policijski sindikat ]e v Šentjurju dosegel dogovor o napredovanju ZBOtraj plačnega sistema za desel plačnih razredov. Tako so se dc^ovoriii predsednik policijskega sindikata (PSS) Branko Prah in ministra za notranje zadeve in javno upravo» Dragutin Mate in Gregor Virant. Dogovor in izjava Praha, da stavke policistov ne bOr sta naleteia na lyitike v Združenju policistov Slovenije. Mate meni» da je dogovor prinesel primerljivost plač policista, vojaka, carinika in paznika. Ob tem je izrazil upanje, da bodo dogovor iz-peljali uspešno. Četrtkov sporazum naj bi odpravil nezadovoljstvo med policisti, ki so opozarjali na plačna nesorazmerja in se pri tem sklicevali na p]ače vojakov. Policist lahko tako iz 21. napreduje do 31. plačnega razre- da. Napredovanje je omogočeno tudi za druge plačne razrede, je le poudaiil Mate. ki izenačenje pričakuje čim hitreje. »»Ta trenutek lahko rečem, da stavke ne bo,« je v Čeuiek dejal predsednik policijskega sindikata Branko I*rah. Rešitve so našli znotraj obstoječega plačnega si-stema in pri tem ne bodo spreminjali letos junija podpisane kolektivne pogodbe. »Raz- lik med poklici ne bo več, kolektivna pogodba za javni sektor in pa nožna pogodba za upravo temeljita prav na tej izravnavi,« je utemeljil Virant. Omenjene relilvene rušijo razmerja v plačnem sistemu, je še pojasnil. Ko se lomijo policijska kopja Napoved Praha, da stavke ne bo, je naletela na kritike O nadaljnjih ulaepih, predvsem pa o ustreznosti predlogov, bo o^očal Stavkicnnii odbor PSS. »Odiočno protestiramo >0 zavračamo očitke DruStva za zaščito poli* dstov o samovoljnem preklicu stavke s strani vodstva Policijskega sindikata Slovenije. Predsednik PSS Branko Prah je sicer javno povedal, da stavke ne bo, v kolikor se bodo uresničile vse c^ljube ter se reševale anomalije nastale z uveljavitvijo plačnega sistema. Društvo za zaščito policistov pozivamo, da naj ne bo osnova nji-hovega dela kritiziranje dela PSS, da naj ne vnaša de-zinionnacij in ugiBanj, saj s tem ne pripomore k boljšemu vrednotenju in boljšemu socialnemu položaju za* posleuiJi v MNZ in Poiidji,« so zapisali v svojem sporočilu za javnost v Združenju policistov Slovenije. To je opozorilo, da svet policijskega sindikata In stavkovni odbor na četrtkovem srečanju nista sprejela nobene odločitve o preklicu stavke. Prah naj bipdločitev sprejel sam, Oanomzdruže-nja tudi ni znano, da bi o dogovoru podpisali karkoli, kar bi pravnoformalno za vezova-lo k izpolnitvi obljubljenega. Informacijo, kaj se je na sestanku dogajajo, naj bi članom združenja posr^ovala udeleženca sestanka, sicer Člana sindikata. »Preden so karkoli dorekli, je Prah za javnost že izjavil, da stavke ne bo in se nato vrnil v sejno sobo ter o tem seznanil člane,« dogajanje komentira tajnik združenja Teodor Goz-nikar. »Kaj natančno se je dogajalo, naj bi izvedeli iz ton-skega posnetka seje,« Še po-jasru. V združenju zaradi ne zadovoljstva in s^ovoljne- Branko Prah V nasprotju s policisti se 1. julija začeta bela stavka sodnikov nadaljuje, pri Čemer naj bi bilo tako vse do uresničitve stavkovnih zahtev. Sodniki zahtevajo ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi» pri« merljivost plač s poslanskimi in z ministrskimi ter ohra-nitev realne vrednosti sodniških plač. Vse dotlej bodo izpolnjevali pričakovan obseg dela in delali nujne zadeve, ki jih določa zakon. V primeru ponudbe glede stavkovnih zahtev so se sodniki pripravljeni pogajati. V kolikor se to ne bo godilo, naj bi po volitvah vlado in parlament znova seznanili s svojimi zahtevami. ga ravnanja sindikata napo* vedujejo ustanovitev novega neodvisnega policijskega sindikata. »Člani združenja niso člani sveta, zato ne vidim potrebe, da bi jih posebej obveščali o sprejetem dogovoru,« pojasnjuje Prah. Odlo- čitev o stavki bo znana jutri, »ko se bo sestal stavkovni odbor. Tako smo se dogovorili na seji sveta in postavili stavkovna pravila. Vsekakor pa o stavki ne morem odločati sam,« Še odgovarja na kritike združenja. MATEJA JAZBEC Policisti so spst »IoIih konopljo. Tokratna Vranskem. {Foto: PU Celje) S helikopterjem nad konopljo? Že nekaj dni območje nad Zgornjo Savinjsko dolino v popoldanskih urah preletava helikopter. Številni domačini so si, opazujoč skrivnostni helikopter v zraku, situacijo razlagali po svoje in družno postavili sklep: slovenska policija s helikopterjem preiskuje območja in išče nasade konoplje. Glede na zasege je namreč videti, da bo le opojne rastline kmalu več koi koruze. Toda helikopter tam ne kroži zaradi kakšne policijske ak-cije ali česarkoi, kar bi di-Salo po policiji. Gre le za tečaje letenja, ki jih organizirajo na enem od vzletišč v Zgornji Savinjski dolini. Nič hudega pri tem ne bi bilo, če bi kakšen nasad med učnimi urami letenja vendarle opazili - tako bi ubili dve muhi na en mah. Zasegli konopljo Celjski in žalski kriminalisti so zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ovadili 26-letQega moškega z območja Vranskega. V hišni preiskavi so našli posebej urejen prostor za gojenje konoplje in zasegli 500 gramov vršičkov te posuSe-ne rastline. Gre za konopljo, ki vsebuje večjo koncentracijo-aktivne substance THC. VrSiČki so bili že posušeni in zapakirani v vrečke za nadalj- njo prodajo. »Na ilegalnem tržišču bi osumljenec s prodajo 500 g vriičkov konoplje dobil približno dva tisoč evrov,« pravijo na celjski policiji. So pa žalski policisti, po vsej verjetnosti v sklopu te preiskave, na območju Vranskega našli Še cel nasad konoplje in tam zasegli 296 sadik, visokih od 50 do 170 centimetrov. "Ridi v tem primeru so spisali kazensko ovadbo, toda proti neznancu, saj »uradnega« lastnika nasada Še iščejo. Število ravno takšnih kazenskih ovadb se je v letošnji prvi polovici leta povišalo za več kot sto odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. SŠol Sojenji za dva poskusa umora Oče naj bi poskusil umoriti svojega mladoletnega sina, 21-letnik pa svojega soseda Na Okrožnem sodišču v Cel}u se bo danes začelo oziroma nadaljevalo sojenje Gorazdu Bombeku iz Celja. Obtožnica ga bremeni poskusa umora svojega sina» ko je bil le-ta še mladoleten. Sojenje je bilo razpisano že pred sodnimi počitnicami, toda takrat Še ni bilo znano, katere priče bodo stopile pred sodni senat. Danes se bo začelo tudi sojenje 21-leUiemu Martinu Plahuti iz okolice Velenja. Ta na) bi v začetku januarja letos brutalno napadel 42-Letnega Frana Viherja in ga skušal umoriti. Do poskusa umora je prišlo 8. januarja. 21-letni Plahuta naj bi se v popoldanskih urah oglasil na Viherjevi domačiji, nakar naj bi se sprla. Med prepirom naj bi 21-letnik VlherJa z nožem zabodel v hrbet in pobegnil. Poškodovani je nato poklical soseda, ta pa sosedo, ki 42-let-niku pomaga pri gospodinjskih opravilih. Vihar je bil kljub poškodbi še vedno toliko pri sebi, da je povedal» kdo ga je zabodel, omenjal je celo dva vboda. Storilca so policisti že nekaj ur zatem izsledili in ga pridržali, odkar ga je januarja zaslišal preiskovalni sodnik, je še vedno v priporu. V dneh po poskusu umora še ni bilo znano, zakaj je Fiahuta napadel soseda oziroma kaj so bili vzroki za nasilno dejanje» več o tem naj bi bilo znano že danes, ko bodo na začetku sojenja prebrali tudi obtožnico. Ko smo bili po dogodku v JanSkovem selu, so krajani Viharja opisovali kot dobrega človeka, ki ni imel težav z nikomer. Na kmetiji živi sam, odkar sta mu umrla starša in brat, drugi brat živi na območju Vitanja. Ravno 21-letnik naj bi ga že vsaj enkrat okra-del, okoliški krajani omenjajo še dva podtaknjena požara. Domnevni požigalec naj bi bil ravno 21-letnik. Da naj bi bil povezan s požigi, so nam potrdili tudi na celjski policiji, kjer dodajajo, da se je pojavljal tudi kot kršitelj javnega reda in miru. SIMONA SOLINlC HALO, 113 Trcil v pešca Konec minulega tedna se je na lokalni cesti med Sojekom in ČreSnjicami hudo poškodoval 23-letni voznik neregistriranega motornega kolesa. V desnem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in čelno trčil v drevo. V Čopovi ulici v Celju je v petek 41-letni voznik zbil 57-letnega pešca. Ta je prečkal Čopovo ulico izven zaznamovanega preKoda za pelce, nakar je z njegove leve pravilno pripeljal 41-letni voznik oseb- it. 71 - 9. september 2008 - nega avtomobila. Kljub temu, da se je nesreči poskušal izogniti, je voznik trčil v pešca in ga zbil po cesti. Padel s fraktorja Konec tedna se je v Vezovju zgodila huda delovna nesreča. 32-letni voznik traktorja je med vožnjo po klancu navzdol izgubil oblast nad vozilom. Traktor se je prevrnil, medtem ko se je 32-letni k pri padcu iz kabine hudo poškodoval. SŠol a @ a o m 16 KULTURA NOVI TEDNIK Klaniiliov« ulica j« v Celju na Uvi. Od Klanjška do Kolmana V dajiaSnji rubriki pojas-nju jemo poimenovanje KlanjŠkove ulice, ki je v Ce-I ju na Lavi. Poimenovali $o jo po slovenskem narodnem heroju Jožetu KlanjSku. Jože KlanjSek se je rodil 29. aprila 1917 v Drtju pri Mo-ravčah. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano z velikim pomanjkanjem, saj je zanj in za njegovo sestro skrbela le mati, ki je skromne prihod-ke zaslužiJa z občasnimi deli na kmetijah. Že pri sedmih letih pa se je začel preživljati sam» ko je na kmetijah občasno delal kot pastirček. KlanjSek je v Moravčah končal tri razrede osnovne Sole. Nato je odšel v Studence pri Igu, kjer je delal pri tam> kajšnjem grofu in tudi dokončal osnovno §olo. Po končani osnovni šoli se je preselil v Ljubljano, kjer sta že živeli mati in sestra. Ob priložnostnih delihje končal triletno ključavničarsko Šolo. Že v tem obdobju je aktivno delal v sindikalnem gibanju in zaradi tega kmalu tudi izgubil delo. Leta 1936 je odšel živet v Kranjsko Goro. kjer se je sprva pre^vljal kot gradbeni delavec, nato pa je dobil službo vratarja v enem izmed tamkajšnjih hotelov. Leta 1938 je moral na služenje vojaščine v Zemun. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil na Gorenjsko, kjer je v jeseniški železarni končno dobil službo iz svoje stroke. Spomladi lera 1941 je bil mobiliziran, vendar se je kmalu po kapitulaciji kraljeve Jugoslavije vrnil domov. Nekaj časa je živel pri materi v Ljubljani, nato pa se je ponovno za kratek čas vrnil na Jesenice. Ko je nemški okupator začel zapirati zavedne Slovence, je ponovno odšel v Ljubljano. Tam sejekmalu vključi] v delo Osvobodilne fronte. Ko je novembra 1941 zaradi dejavnosti v odporniš- r'okom s€ imenuje ... kem gibanju moral preiti v ilegalo» je izgubil tudi službo. Po mesecu dni, 29. decembra 1941, je odšel v partizane, kjer se je pridružil bataljonu Ljube Šercerja. Nadel si je partizansko ime Vasja. Sprva je bil zadolžen za puš-komitraljezca, ko pa je marca 1942 postal član komunistične stranke, je Jože Klanj-šek v vojaški hierarhiji hitro napredoval- Najprej do namestnika komandanta Notranjskega odreda, nekaj mesecev kasneje pa je post^ komandant njegovega drugega bataljona. Jtmija 1942 je Klanjšek že postal komandant Kočevskega odreda, katerega naloge so bile varovanje vodstva Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Oktobra 1942 so ga imenovali za namestnika komandanta Šercerjeve brigade, ko pa je bil marca 1943 ranjen njen komandant Bojan Polak - Stjenka, je Jože Klanjšek postal komandant brigade. Maja 1943 je že napredoval v čin majorja. Ob ustanovitvi 7. korpusa je Klanjšek prevzel novo funkcijo, postal je operativni oficir. Vendar te naloge ni opravljal dolgo. Že decembra 1943, po tragični smrti Mirka Bračiča, se je vrnil v legendarno XIV. divizijo, kjer je postal njen komandant. Sii-rinajsto divizijo je uspešno vodil (udi v času znamenitega pohoda na Štajersko. • Po uspehih, ki jih je XJV. divizija dosegla na Štajerskem in vzhodnem delu Koroške, je bil Klanjšek kot ope- rativni oficir najprej premeščen v 31. divizijo, ta je delovala v sestavu 9. korpusa na Primorskem in Gorenjskem, kmalu zatem pa je bil imenovan za komandanta 30. divizije in namestnika komandanta 9. korpusa. Po končani vojni je ostal v službi jugoslovanske vojske vse do leta 1955, ko se je s činom polkovnil« upokojil. V tem tisu je dokončal še tri razrede gimnazije in višjo vojaško šolo. Jože Klanjšek tudi po upokojitvi ni miroval. Prevzemal je številne funkcije. Tako je bil nekaj časa član Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije in Član Glavnega odbora SZDL, nekaj let pa je biJ tudi predsednik Zveze rezervnih vojc^kih starešin. Dve leti je bil tudi direktor ljubljanske mesne industrije in pomočnik republiškega sekretarja za industrijo. Pet let pa je bil tudi direktor tovarne obutve Planika v Kranju. Jože Klanjšek je umrl v Ljubljani IS. septembra 1965, za narodnega heroja pa je bU proglašen že 20. decembra 1951. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Kol-manove ulice, ki je v Celju ena bolj nenavadnih. Je namreč na območju Cinkarne, vzporedna Kidričevi, v njej pa ni nobene hišne številke. Foto: KATJUŠA Zgodbo o Jožetu Klanjš-ku je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ponarejene zgodbe Z razstavo Jureta Cvitana tudi uradno odprta galerija Plevnik - Kronkowska s petkovo otvoritvijo razstave mladega celjskega umetnika Jureta Cvitana je Celje v Razlagovi ulici dobilo novo, obetavno galerijo Plevnik - Kronkowska. Presenetljivo množičen obisk je napovedal galeriji, ki se bo usmerjala predvsem v razstave del mladih, manj uveljavljenih umetnikov, lepo prihodnost. Ce bodo vanjo le zašli tudi tisti, ki imajo kaj pod palcem, kajti Plevnik - Kronkowska je prodajna galerija, a že dan po otvoritvi tudi galerija, ki ima kaj ponuditi. Galerija Plevnik • Kronkowska je odprta vsak delavnik razen ponedeljka od 15.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. ure. Razstavljena dela Jureta Cvitana so namreč izjemno prepričljiva. Avtor je na razstavljenih delih uporabil znane pop ikone - like Castra, Ramba, Maradone, Hitchcoo-ka, Bambija in drugih. Njihove podobe je nadgradil s pravo eksplozijo barv in drobnih simbolov. Na tak način jih je umestil v svoj prostor, v svoje zgodbe, v svoj likovni svet, skozi katerega gradi neko novo podobo in novo zgodbo uporabljenega »junaka«. Prav barve postavljajo Cvitanova razstavljena dela v nek drug čas in prostor, v neke druge, avtorske zgodbe. Je to uporaba ali morda celo zloraba teh ikon? »Na nek način je to zloraba, za dobro In drugačno uporabo. Pop ikone, ki sem jih uporabil, sem jemal kot izjemne mojstre na njihovem področju. Vbistvusem le po- pravljaj in spreminjal njihove življenjske zgodbe, tako da sem njih in njihove zgodbe vnašal v svoje življenje in v svojo življenjsko zgodbo, Uporabil sem jih zato, da lahko govorim o svojih zgodbah,« pravi Jure Cvitan. Celjan, letnik 1981, se je doslej ukvarjal le s slikarstvom. Najnovejša razstavljena dela, Id jih je naslovil Ponaredi mojo zgodbo, mojster, pa so ga prvič popeljala v kombinacijo graüke in slikarstva. Sam sicer pravi, da je to najprimi-tivnejša možna zloraba grafike in s tem poudarja, da ostaja zvest zlasti slikarstvu. Po tej razstavi, ki mu je vzela ogromno energije, si bo vzel leto dni časa. V tem obdobju bo videi, kam ga bo pot umetniškega ustvarjanja zanesla naprej. »Leto dni je tako dolgo obdobje, da nikoli ne moreš napovedati, kaj bo potem, zato so opcije neomejene,« pravi Cvitan. Matija Plevnik pa je od petka nov in zelo ponosen lastnik galerije. Za Serijsko dejavnost se je odločil, ker ga je umetnost veselila že od mladih nog. »Svoje delo vi- dim kot nadaljevanje dela treh pomembnih kustosinj v Celju - Irene Čerčnik, Neven-ke Sivavec in Alenke Domjan.« V svoji galeriji napoveduje predvsem pozornost avtorjem sodobne umemosti, pri čemer meni, da smo Celjani zelo skronmi glede izbora in likovne opreme svojih domov. Zato bo skušal s stalnimi razstavami predvsem mladih in še neuveljav-ijenih umetnikov in s prodajo njihovih del tudi tu doseči kak pomembnejši premik. »Galerijo si zamišljam kot takšno, ki bo imela svoje hišne umetnike, ki bo sledila modnim tokovom zahodnega sveta in ki bo sama tvorila in postavljala smernice v tem prostoru.« BRANKO STAMEJCIC Foto: GrupA Razstava Jureta Cvitana bovgalerijiPlevnik-Kronkowska na ogled mesec dni. Matija Plevnik pa že napoveduje nove razstave - Marka ZoroviČa, Marka Požle-pa in dveh mladih angleških avtorjev. WM^ VODMIK TMBCa«. 22.00 Občinsko dvorišče L^ko Festival street art- umetnost na ulice odprtje Galerije na ulia 19.00 Dom sv. Jožefa nad Celjem_ Mohorjevi večal sre^^mje s kardimlom dr. Francem Rai£tom 2Q.0Q Občinsko dvorižčelažKo Festival street art - umetnost na ulice dokumentarni filmi na temo kulturne raznolikosti tvTfimcii»^ 20.00 Občinsko dvorižče LaSko Festival street art • umetnost na ulice dokumemajrmfUmainpo-govor z avtorjem Jure Cvitan pred eno od svojih zgocfb a nove kolekcije PoneradI mojo zgodbo, mojster. m št. 71 • 0. S6|»teiiib«r 2008 NOVI TEDNIK KULTURA 17 Strune poletja Irena Zdolšek in Dada Kladenik z glasbo v domačem okolju Citre pogosto povezujemo z ljudsko glasbo» a Irena' Zdolšek z Grobetnega dokazuje» da se nanje da igrati različne glasbene zvrsti. Na predzadnjem večeru v okviru prireditev Šentjursko poletje je obiskovalcem na citre igrala glasbo renesanse in baroka ter tudi džezov-sko in ljudsko skladbo. Pevka Dada Kladenik in kitarist Marko Zaletelj pa sta slovensko ljudsko glasbo zlila z modernimi vplivi. Irena Zdolšek je mojstri* ca diskantnih in aliovskih ci-ter. Pred petimi let! jp je za študij lega brenkala navdu-Sil profesor Georg Glasi iz konzervatorija Richard Strauss v Münchnu. »Pred sprejemnimi izpiti je bilo treba kar nekaj truda, hodi- la sem na citrarske seminarje v Avstrijo, 5e dobro, da sem imela končano nižjo glasbeno Šolo. Študij je trajal štiri leta in je bil kar težek> vse je biio v nemščiru, imela sem glasbene in teoretične predmete ter veliko prakse,« pojasni Irena. Po končani pedagoški diplomi je opravila še umetniško specializacijo in je prva diplomirana profesorica citer v Sloveniji, »Citre so pri nas znane predvsem kot ljudsko glasbilo, še posebej po skladbah Cvetje v Jeseni in Tretji Človek. Sama igram staro glasbo iz obdobja renesanse in baroka, ki na citrah zveni še posebej lepo, sodobno glasbo, pisano prav za citre, in tudi kakšne bolj znane melodije. V zadnjih pemajstih (reoa ZdolŠek se trudf za večjo prepoznavnost instrumenta v Sloveniji in sižsir. da ljudje ciler ne bi povezovali le z ljudsko glasbo. letih so predvsem nemški skladatelji napisali veliko del za citre, pred kratkim je bil celo izvajan koncert za citre in orkester v Avstriji.« Citre je možno Studirati le v Münchnu in Salzbur-gu in Irena je po formalni izobrazbi dosegla največ, kar se da pridobiti na področju citer. Glede na to. da je od konca njenega študija minilo že celo leto, jo preseneča, da ji ministrstvo za visoko šolstvo še ni prizna-lo izobrazbe, pridobljene v tujini. »Nenehno jih kličem, pošiljam dopolnila k vlogi in se trudim po najboljših močeh,« pravi Irena, a na ministrstvu so, kot kaže, gluhi za izjemne glasbene talente. Irena že nekaj let dire poučuje v glasbeni šoU v Slovenski Bistrici, medtem ko letos nadomešča tudi profesorico Heleno Hartman v Rogaški Slatini. Ker glasbene šole po Sloveniji nudijo le osnovno stopnjo učenja citer, sta Zdolškova in Hartmanova pred tremi leti napisali učni načn za pouk citer v glasbenih gimnazijah, vendar ga Zavod RS za šolstvo doslej še ni potrdil. Irena Zdolšek z veseljem nastopa tudi z drugimi glasbeniki. Sodelovala je že s pevkama Urško Arlič in Ka-jo Bicskey ter pevcem Jože-lom Groblerjem. Igra v slovenskem citrarskem kvarte- Vsi si želijo plesati V Celju in Žalcu se jutri začenja 3. mednarodni fol-klomi festival, ki ga pripravljata folklorni skupini KUD Grifon iz Šempetra in Kulturno društvo Celjska folklorna skupina. Na petdnevnem festivalu bodo poleg skupin gostiteljic nastopile folklorne skupine iz Alžirije, z Madžarske in iz Indonezije. Osrednja dogodka mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca bosta petkov in sobotni gala folklorni večer v celjskem Narodnem domu in žalskem Domu II. slovenskega tabora. Več kot sto folkloristov se bo predstavilo tudi na celjskih in žalskih ulicah ter v nakupovalnih središčih. Letošnja novost sta četrtkova nastopa folkloristov za celjske osnovnošolce. Največji tovrstni festival na Celjskem postaja iz leta v leto bolj prepoznaven in priljubljen tako pri gledalcih, kot pri tujih skupinah, ki si želijo sodelovati na festivalu. »Ljudje me ustavljajo na cesti in sprašujejo, kdaj bo festival, kdo bo nastopal, kje bodo prireditve. Tuje skupine pa nas dobesedno zasipajo z elektronsko poito in se nam že za leti 2009 in 2010 prijavljajo za sodelovanje,« pravi predsednik Celjske folklorne skupine Mitja Ocvirk. Veliko stikov s tujimi folklornimi skupinami sta organizatorki festivala, KUD Grifon in Celjska folklorna skupina» navezali tudi na svojih gostovanjih po svetu. Na lanskem www.radiocelje.com Mednarodnem folklornem festivalu v Alžiriji so Celjani spoznali letošnje goste iz Alžirije. medtem ko jih s folklorno skupino z Madžarske veže dolgoletno prijateljstvo, saj so Madžari pred leti že gostovali v Celju, Celjani pa večkrat pri njih. Nastopi folklornih skupin v Celju in Žalcu bodo brez dvoma prava paša za oči. Na Dunaju živeči Indonezijci bodo navdušili s šamanskim plesom, plesom v maskah t§r plesom najstnic, dobrodošlice in ženskim plesom, ki izhaja iz borilnih veščin. Al-žirci bodo postregli z arabskimi plesi in pesmimi ter s plesi nomadskih plemen -Berberov, Hadedinov in drugih. Madžarska skupina, ki prihaja iz regije, kjer sta močni slovaška in romunska manjšina, pa bo nastopila z ljudskimi plesi in glasbo različni pokrajin Madžarske. Transilvanije in Slovaške. BOJANA AVGUŠTINČIČ tu> pred koncem študija je s kolegoma iz konzervatorija ustanovila tudi zasedbo Panta Rhei, v kateri njene citre za-zvenijo z oprekljem in skon-trabasom. Do novembra bo izšla tudi zgoščenka z naslovom Zither moves, ki jo je posnela po končanem Študiju pod vodstvom profesorja Glasla v Nemčiji. Na njej bosta stara in sodobna ^asba. Poleg solističnih skladb bosta na zgoščenki tudi dve komorni skladbi, ena posneta z oprekljem. »Najbolj hudo je nastopati pred svojo mamolu Dada Kladenik in Marko Zaletelj sta obiskovalcem predsta\ala skladbe z zadnje Dada Kladenik 89 rada vrača v Šentjur. zgoščenke z naslovom Stezice, na kateri sta ljudske pesmi iz obdobja pred drugo svetovno vojno preoblekla v džez harmonije in ritme. Melodij vokala nista preveč spreminjala, da jih ljudje z lahkoto prepoznajo. »Vseh dvajset let, kar sodelujeva, preigravava vse živo, od zimzelenih skladb do džez standardov in slovenskih popevk. Zdaj ko sva že malo v letih, sva si zaželela priti nazaj domov v svoj pristan in tako je nastala ta zgoščenka. ki je seveda v najinem stilu.« je dejala KJadeniko-va. Vsak poslušalec najde skladbo, ki mu je všeč, mladim so bolj všeč Živahne, sta-rejšimpa romantične.kot sta Pleničke je prala ali Kje so tiste stezice, ob katerih se marsikomu utrnejo tudi solze. Ob prazniku sv. Martina bodo na zgoščenki izšle znane napitnice in pesmi o vinu. namenjene promociji slovenskega vina. Kolkor kapljic toiko let, Še kiklco prodala bom in podobne so zazvene-le tudi na vriu Ipavčeve hiše. Dada že 25 let živi v Mariboru in pravi, da se je od domaČega Šentjurja že kar malo odtujila, vendar se vsak teden z veseljem vrača k domačim na kosilo. Dejala je, da je najbolj hudo nastopati pred svojo mamo, ki jo je poslušala tudi na nedeljskem koncert u s TINA VENGUST Foto: SHERPA UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih, ljudi Z VAMI TUDI V SOLSKEM LETU 2008/2009 ^f' JEZIKOVNO IZOBRAŽEVMUE: • tečaji za otroke in mladino • splošni intenzivni tečaji • individualni tečaji • tečaji za podjetja • tečaji poslovne komunikacije • slovenščina za tujce (tečaji, izpiti) • javno veljavni izpiti (angleščina, nemščina) SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE« - računalništvo (ECDL izpiti, Računalniška pismenost za odrasle) • nacionalne poklicne kvalifikacije, tečaj vodenja poslovnih knjig • tečaj za voditelja čolna, retorika • plesna šola za otroke in odrasle • aerobika, vadbe • glasbena šola za odrasle • središče za samostojno učenje PRIJAVE SPREJEMAMO DO 26. SEPTEMBRA! informacije: osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; 03 713 35 50; vyww.upi.si. iL 71 - 9. september 2008 m 18 INFORMACIJE O tbiii TED Grad Tabor Laško s svojim zelenim okoljem deluje nadvse pomirjt^oce, ko pa vstopite skozi grc^ska vrata, vas prevzame veličastno okolje, v večernih urah polno romantike in skrivnostnosti. Grad Tabor Laško, ki ga že nekaj let upravlja uspešno Štormanovo gostinsko podjetje, ne očara zgolj z okolico, temveč tudi z izjemno in vrhunsko kulinariko. Z njihovega jedilnika se počasi poslavljajo lahkotne, poletne in morske jedi, na svoj račun pa prihtgajo ljubitelji jedi vitaparK Zdfdvtiiskd 22,3270 LASKO, telefon 03 5731610, internet: www.vitapark.$i, email: info@vftdpark,si MCHUS vinoivka in (iclikaicsa B^omir Paj, s.p. 3000 Celje, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-1U faks: 03/544-26-70 I verdi ve rdi P' I a .-S/5718 21 o '» 3; okutA filial firiže ^ L 6 »O TN I X V C E|N T 6 d J Restavracija Pizz 13 it. 71 - 9. september 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE Nordijska hoja in srčni boiniic Vprašanje bralca: »Na re-habililaclil všmaneških Toplicah sem videi> da se bolniki vključujejo tudi v šolo nordijske hoje. Sedaj sem doma in me zanima, ali je možno s takšno obliko rekreacije nadaljevati tudi v Celju. Zanima me» kje in ali je to primemo tudi zame. saj sem prebolel srčni infarkt in imam vstavljeni dve opornici v žilo.« Nordijska hoja postaja popularna ne samo zaradi krepitve in ohranjanja zdravja pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, temveč tudi v preventivi debelosti, osieoporoze. v Šolah hujšanja, pri okvarah sklepov in hrbtenice. V programe šole se vključujejo mladi in starejši, zdravi in številni bolniki. Nordijska hoja je poceni, a učinkovita rekreacija. primerna skoraj za vsakega, ki ima le malo Časa, da se nauči pravilne tehnike upo- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog rabe palic, ki so tudi relativno poceni. Začetki nordijske hoje so vezani rta tekmovalce v smučarskih teloh. Finski tekmovalci so trenirali v poletnih me secih, ko ni bilo snega s te-kom, hitro hojo. s smučmi na kolesih, pomagali pa so si ludi s palicami. Smučke na kolesih so imele številne omejitve in tako so si raje pri hoji pomagali s palicami, ki so omogočale hitro hojo po različnih terenih .Ob teh trenin- gih niso niti slutili, da so na poti novega odkritja, ki bo koristno za vse večje število ljudi, ki si želijo ohraniti ali krepili zdravje. V Celju je z nordijsko ho-' jo in šolo pričel Koronami klub Celje že pred leti. ßili smo prvi, ki smo v Celju uvedli to obliko rekreacije. Hidi danes se v okviru kluba Izvaja šola nordijske hoje. Vanjo se vključujejo predvsem srčni bolniki, a tudi sorodniki, ki predstavljajo pomembno podporo. Vs^ ponedeljek se ob IS. uri dobijo v mestnem parku po-hi^nlki in vaditelji. Točka srečanja je pri splavarju. Poraba kalorij se med nordijsko hojo v primerjavi z normalno hojo poveča za 40 odstotkov. To je posledica aktivacije večje količine mišic, saj se pri normalni hoji uporab- lja za obremenitev le spodnji del telesa. Hoja ima ugoden vpliv tudi na splošno vzdržljivost, stres, migreno, na srč-nožilni sitem, osteoporozo, sladkorno bolezen, artritis in bolečine v hrbtenici. Ker palice prerazporedijo obremenitev in s tem telesno težo na vse štiri ekstremitete, so sklepi na nogah razbremenjeni za kar 30 odstotkov, To omogočajo palice, ki so obvezna oprema in brez njih ni prave nordijske hoje. Nordijska hoja zahteva specifične palice. ki so elastične, imajo ergonomsko oblikovan ročaj, ki omogoča sporočanje palice med hojo, konica pa oprijem in odriv na cestišču, na skalnem. blainem in travnatem terenu. Da nam uspe pravilna uporaba palic, morajo te us-uezati naši velikosti oziroma višini in načinu hoje. Palice so praviloma fiksne (ne teleskopske) . Dolžina palic je izračunana po formuli: 0.70 x višina. Pri hoji se moramo zravnati, glava se rahio dvigne, ramena potisnemo rahlo nazaj, roke so v rahlem pr^bu, hoja pa mora biti enakomerna. Nordijska hoja se v šoti prične s hojo po ravnem terenu. Tako se najlažje naučimo pravilne uporabe palic, ritma rok. drže telesa in koordinacije med uporabo palic z obremenit vi j o in razbremenitvijo. Gibanje povečuj e veselje do življenja in ustvarjalnost. Za to so odgovorni hormoni, ki se med naporom izločajo v možganih. Začnite s hojo. tudi če niste športnik ali niste vključeni v kakSno športno društvo. Ne odlašajte, raje se pozanimajte, kje v Celju se lahko opravi osnovni tečaj, kje se nabavijo palice itd. Nordijska hoja je primerna mdi za srčne bolnike po mio-kardnem infarktu, bolnike z ishemifno boleznijo srca, motnjami ritma, s povišanim krvnim tlakom a tudi po operaciji na srcu. Je pa dobro, da se predhodno o višini obremenitve (priporočeni frekvenci srca med hojo) posvetujete s svojim kardiologom. Vsi, ki bi radi hujšali tudi z nordijsko hojo, se lahko vključijo v program Cindi, ki se izvaja v Soli hujšanja v ZD Celje, tretji pa v programih rekreacije, ki jih preko programa Celje zdravo mesto izvajajo skupaj s sodelavci medicine dela, promeu in športa Celje. Če imate vprašanje za zdravnika, ga |wšl|ite na Novi tednik, Prešernova I9> 3000 Celje, ali na elektronski naftiAv tpdnil<@nt-rr <1 ROŽICE IN CAJCKI Paprika za boljši krvni obtok Za papriko, ki med vso zelenjavo premore največ vitamina C. velja, da ob bolezni pospeSuje ozdravitev, če pa je Človek zdrav» Čisri telo in kožo strupenih snovi. Med drugim Izboljšuje pre krvavitev in vid ter preprečuje aterosiüerozo. Paprika (Capsicum an-nuum) izvira iz Južne Amerike, od koder so jo zanesli v Evropo, Azijo in Afriko. Pri nas se pojavi nekje ob koncu 16. stoletja. Dandanes vzgajajo 25 vrst in 400 različic paprike. Med'najbolj poznanimi so babure, podolgovate paprike, paradižnikove paprike, feferoni in majhne pe- koče paprike ali Šipke. Največ vitamina C premore paradižnikova paprika, sorte rotund rumena. Izmed osnovnih sestavin premore paprika največ ogljikovih hidratov in vitamine BI, B2, ka-roten, proviiamin A ter velike količine vitamina C - vsebuje ga več kot limone, pomaranče in vsa zelenjava. Poleg teh. vsebuje tudi vitamin P, ki ugodno vpliva na prožnost krvnih žil skupaj z vitaminom C. V rdeči papriki se nahaja tudi rutin, ki vpliva na Čvrstost kapilar. V ostri papriki je denuno več energije in več mineralov kot v sladki papriki. Za rdečo papriko - pekočo, sladko ali čili - velja, da učinkuje proti vnetno in vsebuje veliko antioksidan-tov, ki se bojujejo prod nastanku rakavih celic. Raziskovalci z nottinghamske univerze v Angliji naj bi ugotovili, da kap sa i ein, brezbarvna, pikantna in pekoča spojina, ki je navzoča v pa- priki in feferonih, uničuje pljučne in pankreatične rakaste celice. Uživanje paprü« ni rezervirano le za kulinariko, pač pa lahko deluje tudi terapevtsko. Tako se njeno zmerno uži-vanje priporoča pri umiranju delovanja srca, slabi pre-krvavljenosti in za krepitev srca. Pomaga preprečevali zamašitev krvnih žil oziroma aterosklerozo. Ker vsebuje snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi, lahko nekaterim povzroči težave, česo nagnjenj k spontanim krvavitvam. daj lahko poveča krvavenje In zavira celjenje ran. Paprika pospešuje tudi izločanje seča, želodčne kisline, nadled-vične žleze, sline v ustih, kar vse vodi v izboljšanje prebave, zato jo dandanes pogosto priporočajo pri prebavnih motnjah, pomanjkanju apetita, pa tudi pri revmatizmu in ledvičnih kamnih. Zaradi Piše: PAVLA KUNER vitaminov, ki jih je polna, preprečuj e prehlad, paradento-zo in izboljšuje vid. Sestavine, ki jih vsebuje, naj bi celo spodbujalerastl^, zato jo skupaj s hmeljem uporabimo za masažo lasišča. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da krvni obtok izboljšamo, če kožo masiramo s pripravkom, ki ga dobimo tako, da zmešamo žličko zmlete pekoče paprike in deset žličk vinskega kisa. To mešanico pustimo stati tri dni in jo šele po tem času upora- bimo za masažo. Tirüctura bo zvečala prepusmost kapilar in omogočila, da bo tkivo bolje prekrvavljeno, Če želimo izboljšati vid ter preprečiti prehlad in parodontozo, čim pogosteje uživajmo solato iz paprike, začinjeno z malo soli, jabolčnim kisom in olivnim oljem. Bolniki, ki imajo preveč želodčne kisline, naj ne uživajo paprike. Prekomerno uživanje pekoče paprike je lahko nevarno - povzroči preveč želodčne kisline, hujše okvare želodca in zaprtje. Tudi pri papriki je kakor pri vseh stvareh v življenju potrebno najti pravo mero. s • 12 kg mes»eno Dr. PIRNAT www.plmat.si b fUfU^HMp*« Linea Snelia RADIO CEUE PODARJA OB 54. ROJSTNEM DNEVU (19. 9. 2008) TREM SREĆNICAM SKUPAJ S CENTROM LINEA SNELLA V CEUU ČUDOVITE NAGRADE - pozorno preberite! « m Si želite Izgubiti odvečne kilograme, preoblikovati svojo postavo, izboljšati počutje in poskrbeti, da bo vaše življenje bolj uravnoteženo in fit? V centru za oblikovanje telesa LINEA SNELLA v Celju bodo trem srečnim izbrankam dokazali, da je s celostnim in strokovnim pristopom svetovno razširjene metode dela LINEA SNELLA® ter z obilico pozitivne energije resnično mogoče doseči tudi najvišje dljel V sproščenem vzdušju, prijetnem okolju ter ob podpori prijazne In strokovno usposobljene ekipe boste uživale v pozitivnih vibracijah in vsakodnevnem napredku na poti proti ciljul Izpolnite prijavnico, morda boste prav vi med srečnimi izbrankami! Prijavnico s priloženo fotografijo pošljite do 18. septembra 2008 na naslov: Novi tednik & Radio Celje. Prešernova 19.3000 Celje, s pripisom: Rojstni dan Radia Celje Objava izžrebank bo 23.9.2008 včasopisu Novi tednik. - 1i • .V« celje 95.1 95.9 lOOJ 90.6 MH2 iBitnotfimrt! NadH: WonskaimifkB (Qsni]: Surosf: le^»: Kifcino ja wit tdfBrtPrtno siaraie? Kakieftj» vaS ihrljenjski ^g lp;?hrana. gAsnjt fliss, dMvno okole, diu^insko okoije...)? Št» 71 - 9. septecidwr 200B m 20 iNröRMAClJE NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Ne. ne odpustim ti. Stria si mi srce. Odidi, zdaj, preden ... Preden me se bolj prizadene«... Šmrfc... ($005) Ha. ha. jaz sam pa na varnem pred vrtnico! Upam samo, da se tele noge ne bodo premaknile ... Ker potem sam pa v godlji! (6002) Osvežitve Lep poletni pozdrav iz zavetišča Zonza-ni od miške Zonzi! Mm. kako so prijetni poletni žarki» Še bolj pa mokra osvežitev na koži. Imam prav? Kaj je Še boljšega kot prijetno hladna voda, da sečlovek (miš, pes, mačka ... saj je vseeno) malo ohladi? Mogoče skok v vodo, a Če te možnosti ni na voljo, je dober tudi tuš ali voda i2 cevi. Vaši ljubljenčki, še posebej kužki, težko prenašajo poletno vročino - sploh, Če imajo daljšo cüako. Zato je priporočljivo vaše na-vihance malce ohladiti z ne preveč mrzlo vodo. Kužka lahko »zalivale« večkrat na teden, odvisno od vročine in od njegovega zdravstvenega stanja. Kopanje s šamponi pa je, po drugi strani, priporočljivo le nekajkrat na leto oziroma takrat, ko je kuža res zelo umazan. Pri tovrstni negi pazite na to, da uporabljate šampone, namenjene izključno kužkam, in ne tistih za ljudi. Če uporabljate slednje, lahko porušile naravno ravnovesje kože (po domače povedano, sperete koristne bakterije in s tem odstranite zaščito pred nevarnimi mikroorganizmi). Pojavijo se lahko prhljaj, srbečica, izpuščaji, razna vnetja ... Po kopanju oziroma zalivanju je premočenega in zadovoljnega kužka dobro obrisati zbrisačo, da slučajno ne stakne kakšnega prehlada. Ko pa se njegova dlaka posuši« jo še lepo skrtačite in kuža je pripravljen za »špancir« po vasi [aH mestu). Naši zavetiškl kužki se tudi ne bi branili kopeli, še bolj navdušeni pa bi bili nad preprostim sprehodom. Zato brž v Jarmovec pri Drainljah, da si ogledate pasje lepotice in lepotce, se za katerega odloČite in ga posvojite aH pa katerega izmed njih preprosto peljete na sprehod. Vrata so odprta od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, med vikendi pa med 8. in 10. uro ter med 17.30 in 20. uro. Spletni nasbv www.go. to /zortzani ponuja og-vseh kosmatih prebivalcev, telefonska številka 03/749-06-00 pa je na voljo za vsa vaša vprašanja! Pa-pa od miške Zonzi! NINA ŠTARKEL H!TRO NAROČITE mmm Dvalvat na teden» ob UnrUh in petkih, lanimhro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki piačajo za obe izdaji mesečno € 7»90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3.5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačiiu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki Imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na ff adlu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2008 4 m^ prilogoTV-OKNO! ^^ ^^ ^ Vsak pelek 41 birvift ttieri teMajsIwgi Prešernova 19 mimsoooS NAROCILNICA Ime in priÖMk: M. Dotum rojstva: Ulfca:_ NeprtliNcno naročam Now tednik a najmanj 6 messcfiv pfldpis: NT&RC do.o. bo podđdce uporebljo) samo za potrebe (bUDćnilke službe Novega iMlnika Ali je prijazen 4inasečni muc. Žetvovinasta Fleksije prijazna 4^es0Ćne muca. Oraiuko Robi je zelo igriv In prijazen 4,S^esačni muc^k. Rokec je izredno prijazen 3-mesečni muc. Akcija sterilizacij in kastracij Društvo za pomoč Živalim v stiski iz Celja organizira v septembru in oktobru akcijo kastracij in sterilizacij lastniških mačk na območju Celja in okolice (po dogovom tudi od drugod). Cena je bis* tveno nižja od običajnih. Lastniki muc in muckov serijskega območja imate priložnost, da končno za ugodnejšo ceno preprečite njihov nekontroliran razplod in posledično njihovo trpljenje in umiranje v mukah, pa tudi mačje bolezni in poškodbe mačkov, ki branijo svoje teritorije. Največja neresnica je mišljenje, da vaš kastriran maček in sterilizirana mačka ne bosta več lovila miši, Tisti, ki to razglašajo, nimajo pojma, kako se obnašata kastriran maček in sterilizirana mačka, zato upam, da jih nejeverneži ne boste poslušali, temveč se boste odločali po lastni pameti in se v velikem številu odzvali ter sprejeli ponujeno pomoč. Prav tako vas zakonodaja na nek način prisiljuje v sterilizacijo oz. kastracijo vaših muc, saj je razplod nezaželenih mladičev po zakonu nedopusten in so za nespo-štovanje založene visoke de-name kazni {od 400-1200 eur). Proüiakonito je tudi vsa-kršno odstranjevanje mačjih mladičev na najbolj krute načine ali njihova zapustitev v smislu odvrgli jih bomo tam nekje. V pripravi pa je tudi zakon, kjer bo vsako leglo moralo biti prijavljeno in se bo kršitelje kaznovalo §e z višjimi denarnimi kaznimi. Za vse informacije pokličite na tel 031 326-877 ali na e-mail lan.hacin@siQl.net in se dogovorile za termin ter podrobnosti. HELENA J.HACIN Dru^o U POMOČ ŽIVAUM V STISKI $\0 M Vse brezdomne muce, ki iščejo posvojitelje, so zdrave, testirane, 2-krat cepljene in sterilizirane oz. kastrirane, navajene bivanja v stanovanju in se oddajo v posvojitev odgovornim posvojiteljem. TigrČekTlgi in mesanec s siamcem Gogi sta 4^esecnd mucka. www.novitednik.coiii it. 72 - 9. september 2008 NOVI TEDNIK LASI - INFORMACIJE 21 o WDtednik NaroćnM Novega teMca boste MkD naroCntSfce uqodno&ü' a mcHe ogfose v Novem tedttliru do 10 besed m tesHtko ra Radhj Cel|e - tiMsm^iklHitm s swionmCriSkD kartico, nafofniSto položnico oiiroim t osebnim dofcunentom raročnBca Novega tadnika NelsiKoHfttene vnodhoetl m ne preneselo v ttoslednle letof TTTPTTT VOZILA PRODAM OSONlGyloVWpolodffiäc. 1600 om,reg. do julijo 2009, prodom za 2.300 EUR. Telefon D4M74-923. 4453 SEAF cordoba 1,8 gbc, letnik 1995, ugodno prodom.T«lefon041 983-308. 4469 KUPIM OSEBNO vozilo, od tehiikd 20IHI, bkrino yi, kupim. Tdefon 04136im 435S STROJI PRODAM SILOKOK^N Silo 80 B prodom. Telefon 041953-969. 4440 THAKTOI^ Rat, 80 konjev, prodam. Telefon 041780-243. L360 POSEST SKB it—Ing d^^ oddajt v st» ravanjska poslmni 2graDi hUksunlijan v Cfi^ Icsmer Ce^al poilovne store« 93.67 m', primerni a opmvljinje pisamilci) dq^vnufi. Zs DStaEe rnfomaa-■fl pokJiot» na 01/3MM0-«1. PRODAM NA lepi, »oćni lok«iji blizu Nove Cerkve prodam porc^, 2.500 m', z gmdb^ niffl dovolj^iem za gospodor^o bivol-ni objekt (monjšo stonovonjsko hHo]. TelefM0313mi6. 4057 60 let sloro, 85 m^ n pnd 10 leti pfeflavf|8flfl hisoter 10 let staro gospodari po^pi^, no pobočju ZabukavKe, zemljBn pribfiž* no 6.100 m?, prodom. V ranm vzornem sionovonje, ceno 159.000 EUR. TeMon 041 605-786. Zm Mr^lo PoTt^ljnko, prodorno, tnformod-je: Pod vrbco 16, Šentjur, telefon 041 59S406. d474 SAMOSTOJNO Uc^ 1972, v Šentjurju, Pod vrbco 16, prodam. Ceno po ogledu. Telefon 04) 59^06. Š474 KUPIM VIKEND hi» ali zidonko, v okolici Celjo, kupim. Ploülo: gotovim. Telefon 031 480^73. 437B STANOVANJE PRODAM STANOVAMJE, Novo vos, 71 m^$taro 24 fet, novo okflo in rodiotorji, vpisan v prodom. TeMof) 041982-270. 437t SIANOVAHJE, 34 m', monsordno^ Skalno klet, lepo tokocijo, no novo adoptirano, Ickoj vs^iro, prodom zo 34.990 EUR. Telefon041 33(^97. 437s tU Müzqskem Agu v Celju prodm pritlično Mruwnje, velikost 116,43 n^, možnost preuredrtve v dve stonovonji, ceno 1SO.OOO EUR. Nepremioilna je v lostni nepremičninske dnižbe. Telefon 051 30S432, www.moksvTDfijaas. Moksimi-^on, d.o.o., liubljonsko cesto 5, Ce^e. n fU Sonnjskem nol^ezju v Celju prodomo stonovanje v 2. nodstropju, velikost 121,95 m', 2 bolkonom in Idetjo, možnost preureditve v dve stonovonji, po-^ na celjski Slon grad in mestni park, ceno 160.000 EUR. Kepramicnino je v bstni nepremičninske dniibe. Telefon 051 305^32; wvrw.moksimiirton.si. M^milijon, d. 0.0., LjubTjonska cesto 5,Cele. n CEUE-Otok-Trubo^ uKco. Pradomo dvosobno stonovonje v 3. nodslrapju, vdv kos) S4;21 m>na 78.000 m. Nepremičnino je v lostni nepremičninske drvz-be.TelefonOSl 30S432;www.mobi-milijon.si. Moksimilijon, d. 0.0., Mub-ljonskacesfa5,Ce{je. n CBJE, Nova voi Enosobno stonovonje, 42 m^, 4. nodsTropje, klimolisrono, zoste-kljen bolkon, pvc okna, mirao okolico, ^ »le, trgovine, pode, banke, vrtco, zfibodno kp, prodorno. Ceno po dogovoru. Telehm 051 435-900. 4441 STAMVANK, 96 n', v cvitru Cdjo, (Äno^ Ijeno, opremljeno, možnost delnega po-slovnego nomeno, pradom za 17D.IK)0 EUR.Telefon041 60^786. ži69 DVOSOBNO stonovonje prodom oli menjom zo monjše zdoploSlom. Telefon ivec», (03)5772-603. 44S5 ODDAM OBNOŠENO in opremljeno stanovanje, v centru Celjo, možnost uporobe tudi zo poslovno dejff^osl, lozelen dolgoročni nojem, oddom, fon040869481. 44oe PRODAM SUHA melr^ drve prodam. Ceno po dogo-voni.Telefon(03) 5739^55. 4432 D8VA, 20 metrov, ^odam. Telefon 041 753J24. Š473 SRESNO krrHno Bidirovec, 1.700 kosov, pradom. Telefon 041763r237, (03) 54S2-543, zvečer. 4460 ŽIVALI PRODAM RiAVEjefoa, te^pesme,» meso in jaja, ter mlode težke peteline, prodojomo vsak delovnik no formi R^e pri Šempe-tni. S^momo noroS^a zo enodnevne ter piščance za dopitonje. Ostale vrste nesnic bodo v prodoji od )5. septembra. Telefvi (03) 700-1446. 4333 TRJOQ simentalki, stori 14 dni, prodam. Telefoti031 233-178. 4430 ni spomiodonske {ogenjcV I sonw, 2 somićki, posrw, poceni prodom. Telefon 831U2-504. $467 BIKCE simentolce, store 14 dni, prodom. Telefon041 794-185. ^469 ZAICE or^b, mešone s hollanderjem. zo zakol oli nodoljnlo rejo, prodom. Telefon 541-9554. 4449 TFUĆKI »nentolki. težid 200 in 80 kg, okolko Motnib, ugodno prodom. Telefon 041946-759,0599-33525.2i64 TEUCO srvko, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon031 67M97. 4463 KRAVOsteletoniinl^,270l^simenlol-ki, prodom. Telefon 031 233-170. L3&Q OVNt 80 EUR, ovcBpo50 ORin vtefnomske pujske, po 50 EUR, prodam. Ekol^ko i^.Telefon031660-743. 4467 l£PO telida) simentolko, težko ISO kg, primerno ZD nodoljnjo rejo, prodom. Telefon 5829-179,041222-375. 4466 PODARIM PSIČKA m^nđio, storego 4 mesece, podo-rim. Telefon 070 311-764. 4462 KMETIJSKI PRODAM RDEÖ vino, po 0,50 EUR in gmzdje no brojdi, pradom po nizki ceni. Tomoz Orehek, Samovo4, Ostrozno, Ce^, telefon 5472-772. 4436 GR03)JE bokui, približno 200 kg, ceno 0,40 EUR, prodom. Telefon 041 599-490. 4466 VINO, beb, bski rizing rnmäanobelo, cena ugodno, jobolko, neskropljeno, »rte jonoton, krivopecelj iit bobovec, pro-dom.Telefon041448-885. 4464 OSTALO PRODAM IRAKTOR (mt 540, sti^kio zn sadje. 750 f In domod kis, prodom. Telefon 031 782-263. 4431 OBLIKO zo krst, voziček ki bojico prodam. Telefon 5794-236. 4421 SUHA drva, zomtiovalne skrinje, steklo ta omore, pn^fesioralnemibcivakivnepeo-ce, prodom. Telefon 031 614-757. 44^4 BDOROMOTM, 4 Kw, 2.800 obrokov, roz-lezno posodo FWi, zo centralno ogrevanje, novo, prodom. Telefon 031 890- 188. S47I SKORAJ nov kombomBi otr^ voziček prodom. Telefon 041 26M74. 4452 BREJOte&co, lik pred telitv^ in belo žkihtno vino, prodom. Telefon 579^718. 447i SNTfNA posredovalnica Zaupanj, ki je uponje v ljubezen v preteklem letu povrnilo već kot 35.000 osefam, posreduje zo vso storastno ebd^jo, brez- 5726-319,031 505^95. Leopold Ore-iniki p., Do^o vas 85, h^d. n 30.000 poKdtfovanJ. 11.000 nov^h poznanstev j« bilo v preteklem letu sklenjenih 2 neSo pomoć{o. Letos kd< že, Oa ie već. ŽerMna posredo-veimca za vse aeneraciie. Zeupanje. Dolenja ves 8S. Prabcld. 03/57 26 31«, 031 50S 4d5. 031 636 376 SIMPATIČNA 3D4etno v79ojitefrKa ieß pfv jffieljo do 45 let. Resno. Agencijo Abn, telefon 041 248-647. 4426 PREMOŽEN Slovenec, poslovnež. 48 let, b« želel, zorodi pomonjkonja coso, no tok nočin spoznoti žensko oli mamico. Agenitja Alon, telefon 041 248-647. 4426 teKrenI fantje t&öejö preprosta, zvesta deUBta. MnoQO i«!^ le. zato pun* ee, pozaMte-na razočaian^lerjAibrez stroakov spoznajte. Tet.: 03/57 26 319, gem: 031/836 378. U«p«U Oninft. tp. CVIaeJ« m 66. PibMd. 42-letnl direkter vos M spozno^ :o trajno rozmerje. Telefon 041 959*i92. Zaupati, p. p. 40,3312 Prebold. 2167 LJUBEZEN je nojlepia stvcr, ki Soveku se zpodt. Dekle, poUia, ceže^ si jo tudi K. Telefon 041 229-649. 2i67 MLAD, skromen, veren moški zeli spoznati preprosto, zveslo dekk. Telefon 031 807-376. ž 167 ZAPOSLITEV Oininriöio pedjfli» potnbsji 6 unitAHi. towaftetwili wetiaiilevlieinwitf. MpInOft tiDRonma uppslltve. ke^neja nolnosi redne laposIlM. Infomac^e od part do padca od 8. do 14.30 nit. JakoDva dM. fManU 144,3«» Ce1ie Adijo. očka ljubljeni, ijubaen naša ti ^ledi, naj bosta mir in bog s teboj. uüvaj blaženi pokoj! BoieCifui. ki nam v srcu tU, te v življenje več ne obüdi, slejkoprej izbriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne i2gine. V SPOMIN Mineva pel žalostnih jeseni, zavitih v l^olečino. kar si nas za vedno zapustil, dragi ati« dedi in tast OSKAR JELENKO iz Landeka pri Novi Cerkvj (17.9.1946-9.9.2003) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali s prižgano svečko počastite spomin nanj. Žalujoči; tvoji najdražji 447? ZARADI povečanega obse^o delo voUmo v svojo sredino kuhorj^co z večletnimi ddomimi tzku^jami. Nedelje ki prazniki prosto. Stimulottvno plo^. Informo-oje po tefe^ (03)5461-452. Gostilno Kolor,Obrtnfiko12,3202Mubeoio. 4367 KUHARICO 2» samostojno bbofije, v enoti (elje, zaposlimo. Prednosti; dopoldon-sko deto, stimulotnni osebni dobodek. Ouollta, d. 0.0.. Stondrovo 26, 3250 Rogosko Sbtina, t^fon 040 383-554. n ZAPOStJMO sodelovce za izvajanje bsad, s^ikoie. Ni pogoj iiobiuzbo^or-jo, khko ste tudi priučeni. Ponujamo dobra in redno piooio. XTiöte samo rasnt interesenti. Kontoktna osebo g. franc, telefonska številko je 841 632-210. Franc Jus, s. p., (esto no Ostrozno 4 o, 3008 Ce^. 4456 PARKETAKNAJoger, ProseAHko 14,Šentjur zoposli delavco/ko ot\ ftudentko zo določen čas 3 mesece zo zkgonje por-kehfh ploix 0^ je no normo, delovni as po želji. Pogojo: iznoidlfrvost, spretnost. Telefon 051 654430, od 16. do 18. ure. MUmniADE d.o.o. Gubčeva ulica d» 3000 Ceije objavlja prosto delovno n^esto; kemično Čiščenje Pogoji: • V. stopnja izobrazDe kemijske ali tekstilne stroke, • 5 let izkušenj, - vozniški izpit B^esorijd. Enoizmensko delo samo dopoldan, Pisne orijave po^jite na gornji nastov v 8 dneh od objave. Stopv LB Design d.o.o« PVC oima in vrata, eeflčiia ŽelezarsKa cesta 3,3220 ŠTOAE Zaposli: - osebe za »leiavo in montaže PVC oken in VT^t • 1 os^zaadministraltvnadeia Pisne pnjave postjite na ^ji na* slovdopeU(aJ19.2008. 8£E Plestenjok, s. p,, Konino 144, Ploni-no. Adoplocije, bonronje stonovonj, oken, vrat, his, fosod, nopuk'ev, Gorsko delo, v Celju in okolici. Telefon 041 810-717. n wwWiradiocelje.com METRO trgovska družba d.d., Uva d« Celje išče PRAVNIKA Od kandidatov pričakujemo: ' VlLstopnjoizobrazbepravnesmeri ' znanjean9l^kegajeziica(pisnoingovomo) • usposobljeno$tzadelozračunalnikom - organizacijske sposobnosti - sposobnost logičnega razmišljanja in sklepanja - komunikativnost • vsaj dve leti delovnih izkušenj v gospodarstvu • vozntSkiizpicB'kategorije Z vami bomo sklenili delovno razmeijeza določen čas z možnos^o zaposlitve za nedoločen čas. Vaio pisno vlogo z dolazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom inopisom dosedanjih delovnih izkuSenj pošljite v pemajstih dneh po objavi na naslov: METRO, d. d.. Lava 3000 Celje Direktor: Srečko Šrol Pod iei)? opr2v}j2 časopisnoz^ožnlSko, radijsko iA agen-cljsko-irzn o dejavnost Naslov: Prejemava 19,30QO Celje, telefon [Oi] 422S190, (03)5441012. Novi tednik izhaja vsak lor^ in petek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1^5 EUR. Tajnica: Tea Ridpeän Veler Naročnine: Majda Klanček. Mesečna naročnina Je 7,90 EUR. Za cujino )e tečna naroćnina 189,60 EUR. Sievilka transakcijskoga ra- čuna;06000 0026781320.Nenaročenihrokopi$ovinfo(o> grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.i Tlskanko središče, Duna;ska 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje S,5% davek na dodano vrednosi, NOVI ICDWK Odgovorna uredDiMi Ta (fan a Cvlrn Namestnica odg. ur.; Ivana Stamejčič Računalniški prdom: Igor Šarlah. Andreja IzUkar Oblikovanje: www.minj^esign.com E-m&U uredništva: tcdriik®tii-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.iednik@nt-rc.si RAMO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Uränica informativnega programa: Janja Intihai E-mail: radlöd^m-rc.il. E-mail v studiu: info^Pradiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČk0'P0kl!Č, Brane Jcranko. Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška SeUlnik, Branko Stamejčič, Simona SoliniČ. Dean äuster, SaSka Teržan Ocvirk AOmCUA opravlja trženje oglasnega prostora v Novem ledni- ku in Radiu Celje (er nucH ostale agencijske sioriive. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna t^ič propaganda: Vd^ Grabar. ZLatko Bobinac, Viktor KJenovšek, Alenka Zapušek. Rok Založnik Telete (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sinejean oglasov po el^ pošd; agendja€>nt-rc.si Št. 71 • 9. «eptombor 2008 m 1 BORZA DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpulčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (deto za določen Ča$. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: > na oglasnth deskah območnih sluSb in uradov za delo zavoda; na domaČi strani Zavoda 8S za zaposlovanje; http://wwvkr es8.gov.si; • pfi delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. IKCEUI OSaOVNO&OLSKA IZ06RAZBA HATUAR • M/2: DEU3 V ^TIKäl PE BAfiAIK BAH. UUU MBTA 6flEV0IGHH0i 9. 3080 ClLl UUĆEN tK. I M!sa; snrn^ uftoixoii. vm-DMSnD. smvm m gostikstvo. m mm lf:«0fC24S.323Tnuan tenifc nit täinii smdtu »jektov. POSUmiH HttSrOROV. SEJUESHK PflBSTOIIOV: nala tß&. a meseo. ^aaoue cai GaimtSTVD IN mm nzst uiiuarska csiAfitaoMcajE (KUVEC v PAKIRMIQ ICSMH mm M/t' PRPfUVA Pf PANRUS HESIII IZDEUtOV ID 0(L Wim raiPRAVA EMeAužE ZA mmil m jAUi n ütisiff oaJMi« nn^ik aoutoi tß&nuisaa.msoi^mimmDim OEIAVO H mutji HUNIHIZKIKOV. SAD; CELE. mnmm. tmMk'Whii^ifmitiMmsmN, ušća iAl 3 MESKE. IDiJtet fANIftSUdS&UE IH1RS8VlllA0J).O;AfUAVASIIUn)PEn)OVCE šCu. oaočEN tM 3 MESECI liiaici; mm nsnvđ^. iRsoviNA. izrasojAiu^. luiii: nKAAJIK.3Z2IIQiARJE 2NA KU v TAI>EnilM. DOLOtiN CAI 3 MESECE. BIRO ocu posrowStvo. nßOVIU. imaMUlILaO:TIKAflJEU,a22l TEHAIUE VIUtUlST H/l DELO z VUtARJEM. NUMLIlČDi Cas. M37m mi w^rA transport, tb-GOVlU. POSLOVNE STOftfTVL OUa* DUMIUfVA UUCAa,36UCEUE HATAKAF • M^ ^TRÖBA H WiC H PUAC, NEDOUh C8IČA11lB.200E:TnaVHA naST« SKHiPUON STANISLAV KRAJŠeC S.P; ZAOOBROVA S8.3211 UAVAS MONTER M/t H0MTA2A OPS PUä, OOIOČEII&U. e MESECEV. iMM BHAMBUSTVI in TR^A mu D.fliL' SALON TttOSS tiUi TEKUU12.3UI TEHARJE OEUVECBRG POKLICA VOZNIK TOVOflUAKA • VDZHIK TDVORUAKA V MEOWROONEH PROMETV. VOZNH V CEST^IUil PflOMfni. NEDOUlfäi ttö. i&9J»l:XAffiO TRASE PREVOD m OUSMA CSTA U. 2212 VßJHK nsvüsmt STROiEV u/i rzvuA posluh VAUE STPUEV GLEDE NA ZAmEVE PlttANE Z OEUtVUM NALIHSV IN SPREMNO OOKUMENTAim PREVERI US1RE2NGST MATERIALA (VALOVITEGA KARTONA, LPÜIKE -j IN SA ĆULAVI ZA OBOEIAVD. OOJEMA RAZaEZAN MATEfUALOO STROJA. USORTV RA PO OEBaJNL KUDVOSH RAZAEZA IN ISmm V1HZU IN ODLAfiA NAOQIACALNQ HIZO AU PAITni, ?ROIZVOOE SORHRA. Rfit tN OZNAä TER PRIPRAVI ZA KASAÜUO OSHOAVO OZIROMA PREVZEM; OOU^ tik £AS. 3 tf SEK. 10.2006: STOBRA TRADE fm ZVOWUA.TRGOVIKA IN STORITVE 0.0.0; HUKOVCEVA UUCAISIUICELK POMOLI DELAVEC SPtlEMUEVAliC eOUtiKOV M/t'flSMOĆPRi SPREM» STVU IN PRWI BOÜNKDV MED AMBUbWIAMI, FimUAUllMI DIASNOSnUMI 02. BOUilSXIMl OOOQJU: NEDOIOCEN £AS, IG17W: SPLOŠNA BOL NLStf CA CCUE. OBLAKOVA UÜCA 5.3000 CELJE SPRBIUEVAliC BOLNIKOVIVt: POMߣ PflISnEH STV1I IM PREVOZU BOLNIKOV MQ AMBULANTAMI. RJNKI30IALNHIOIM)W)niKAIi DZ BOLNäüMI 0^ UUU: OOÜÖN £AS. 2 MESECA, \li29SJt: SPID§HA BOUHShKA CELJE. OfiUKDVAUUCAS. 30MCCUE NIŽJA POKUCHA KZOBfLAZBA 1003 L£D OSTHEC VOZtL hVl PRMÜE IN ÖStENJE VQZJL. OOUttN CAS. 12 MEStSV. ?3.9i6K; AVTO CEVTBI CaEIA. AVTOM&L. TRGOVKA IN ZASTOPSTVO. DJLQ: MAMBORSKAtHTA 107.3080 CEUE KOWSlOUR II • M/t Z NAftRAfUEM BlAOA V SUAßäu IZPQUUUJE NAffläLa ß CA DOBI NA PRENDSM RADIO AU KOMISIONUH LJST. OOCOV» NO RAVNA Z BLAGOM ^ ODlOCfN ČAS. 3 KSECE. iy .2000: ENGROTllS POUETJE ZA TT!60VIHO, 0.lh CESTA V nUVUE 10 A, 3000 COJE VQOMAVrmALm hVt PRANJE AVTDKOaiOV NA aaONSXEM SERVSU OHV SUIVHUA HA KOVI CESTI 39 V CaJU, DOLOČEN tfiS. t MESECEV. 13.12001; CE • BBC. GSRAZfl Wmt S.P: OECKDVA CESTA 3(13000 CaJE MOHTGI SUAOäMH KAL IK Simm • MONTAŽA m OanaAŽA SAADiSeHIN HAl IN ännav. DOtOCDi CAS. 3 MESECI M3M BIRO »S. POySONI$TV1L TmiN^ IZPOSOJANJI D.aO; Tf HARJEU.a221 IWRJE OBDELOVALEC KOVIN OBOaOVALK KOVIN M/t OPRAVUAUE VSfil DEL U STROJIH IN NAPRAVAH OPRAVLJANJE DEL POVI^ äNSKE ZAttTE IN KDNCNE MONTAZE VPEIUMLS BRHia \H OltOOU DNEVNO VZORb^AUE STROJEV IN KAFRAV ^ NEOOLOĆDi ČAS. 21.S JNS: CONU-NER PROIZVODNO PODJETJE. OJUL' eC^SftUSKA CESTA E, 30» CEIJE kuuCavnićaa XUIOvNICAR VZElfrŽFVALEt M/t'VZDRZEVAUlA OELA V SKlADläU IN NA TIRENU, OOIDCEN £AS. 3 IfiSECE. IE.9.20SB: BiRO 06IS. POSAEDNISTVO. TRGOVHA, IZPOSOJUUE, O.OJl' TEHARJE U, 3221 TĐUBJE aiuUVNlCAR M/2: OPKAVUAUE VSEH KUÜCAV-XICARSW DU upoeibahje HA HROJIH REZAME NA STROJIH OC10 Z ROČNN OROCUSI PRBHE^E 8RUIENZ0VIGUQH .^NEinU)C8l£AS.2T.6.2BaS: CWnAINEa PROIZVODNO POOJfTJE. Q.aO: BEŽIGRAD SKACESTAS.»I}ĐC£UE AVTOLtĆAR AVTOUtU-M/L PRIPRAVA VOZIL H UCENJE VOZL NEDOLOČEN CAS. 9.9 JDOB: AVTO BUC IVAN SOUC S^ OBRTNA CESTA ZE. 3000 CEUE PREOSUKOVALK M SPAJA1CCK0VW VARILE • Ufl OPRAVUAIUE VSBI VAftU^ DE URJENJE nOSKLOPOV VMJEttJE KONSTRUKCU OPRAVUAUE VSEH OaMA STHUIH« NAHtAVAH NED0U3ĆEN Ctö ZUmCOKTAHER PROIZVODU PODJETJE. ULO: K^BUSA OSTA B. 3fiOO CBJE KOW«aiSIUUKALK \MiUi ■ M/t LBAftK »SNFEKflJSKH CSEUtOV. 001^ Us. a MESECE, aiZOOB: MLITTTRAU STORITVE U«6EGA äSfCWA. HM CBJE. GUB-CEVAIUCA0.3OSOC8JE SREOfUA POKUCMALZOBRAZBA KOMUONAH • OaüVNO MESTO CEUE M/t' Vim SUIVENSK0 L06IST1CW) POOJEUE ZARADI PQftCA. NEU nSBA IfiA V SVU KOLEKTIV VASI NOVE OEiAVCE NA PROSTO DELOVNO MESTO KOMISOWA VAiE NALOGE BODO 06SE6AÜ OBtASEN TRWm MATHWAHAPALETMZVUIURJEMT? PMPflAVQ XOMISIONOV: DQLD&N (AS. 4 MESEQ. 10J.2BIB: TRBAWALflER KAOflOVSXE mW/l 0.00: LESX& ŠK0VAaSTA9E.YmijUBLMU SnCDIUA SnWKOVHA AU SPlOSaiA aOBRAZ&A PROMETNI REFEREVI • li^Ž: nOMFINI REHRENI V HECNAA08NEM PROMETU. NEEHU^ ttö. IU.208t KAffiO TRADE PREVOD 000; CEUSM OSTAU. 3212 VOJNIK ZAVAROVALNI SVETüVUfC ZASTOPNK I • M/l: SVETOVANJE STTUNUM. PfllOWVAlUE PONUOa OQIÜSEH CAS, 24 MfSeTV. ZB.9.200I; GHAHE ZAVAROVALNICA D O MARIBOR PONOVNA OtOTA UU-tkm. KOMENSKEBA UUCA4. laOOUUBUANA PQ( m • KOMISIQNAR • MOä(t PRIPRAVA KOMISMMOV. PAKHAWE COELKOV. ZLABAfUE KRUHA V XOU-K. SKLAOĆČKA BELA.' OOlOfEN 3 MESECE. 10J.200S: KLA&R MUNSKO PREOdDVUM PODJt TU CBJE. 0.0: RESUEVA lUU 18.3008 CEUE PEK- SLAŽ0£AR M/t PRIPRAVA W PEKA KRUHATER OSTAUH PemOH IZDELKOV DELD POTKA V NObll IZMOt DOLO^ ČAS. 6 MESECEV. I3MI88; ADeXD Hi»: KAteOVSKD SVETOVANJE. OJSiL POmUŽNlU CEUE. UUUnv. OnCUEG, 30N(XUE KUHAA nora • M/t TUWätA PflFHiM 2lVL PRIKAVA JBI ra PO NAROäUL SKRB ZA UREJENOST KUHI NJlPmnAIN POSODE. DRGAMZACUSß NALOGE. OSTALA OOA PO NAVOOUH NAORÜBIEfiA: DOLOČSl £AS. B MESECEV. ISJiOtt: MANPOWR OJLO; MANPOWER DÜ.O: PE CEUl STMETOVA ULCA K 3600 CEUE PlCOPa PEKPCINKQAPA M/tPEKAPlClNKE^ BAPA. DOLOiSlCAS. 2 MESUA tB.9.200B: ZlUAVCA • BDSrHSTVO W TR6QVIKA MAJUAN lUNOER %f: UUeUANSXA CESTA 7.3080 CEHE PRODAJAUC TIffiOVKA V PO^i ENOTI LAVA • M/t KLD V TRGOVKI Z ŽMU POMOC V mm. RAZOEUEVA KJE PRIPRAVUENIH 08UK0V, OELO V OLAGjUW. IZMENSKO DELO ffiPOLDA^PDPOLOAN. ZA OOLOČ» ĆAS 2 MOŽNOSTJO POOAUSAUA V NEDOLOČEN £AS: NEDOUJäH CAS. laiZOOB,' LEDAS PODJETJE ZA PRE-DEAVO IN PROOAJD ME»« GDELKOV. tJiSt CEUl LAVA7F.3IHOCEUE PfWlUALECREIDELOV OSEBNIPROgRAM M/l NA8AVA IN PROOUA REZRVNIH DELOV. NEDOLOČEN CAS. f(LB.2in: MARKO KEBRIĆ S.P; PE MARIWfl. i^U^KACESTASa.ZOOOIMRlBOR PflOQAJALEC M/t PRODAJALEC, OOLOtEN CA£. 3 VESEO. 16.9 JOO^ DEAZEM. PEXARMAIN SIORITVE. OiLOrŠHARJElA PR] CEUU 213211 SXOfJA VAS PRODAJALEC REZHIVN« OELOV ZA FRANäZNO PflOOAJALM TRGQAVTD CÜJE • M/t mOAJA IIE2£RVNIH AVTOOaOV. OOLOCEN £aS. $ MESECFV. 1312008; POSREDNk^ RUNS fSPH S.P: S10VAUUCAt(La2Q2UllB££)iA PROIAJALJCA M/tPROOAJALXAVTRjKMNISTEK^ TIUM W NEREHRAMBENNi IZDELKL DOU^ I MESEC )19iOOS: KK TEXTLJEN UNO NONfOOO 0RO29A ZA TRGOVna POSREDNE^ IN STDRnVE 0.0.0: RUSKA lAiCA 6.2000 MARIBOR PROOAJALE MOSU PMQAJA BELE TEHNKE. AKißnß. eosnoiusxiH aparatov ter oao na BLAOAJNL D0U)£EN CAS. 12 MBECEV. \mm two. TBSOVINA NA OSELOIH DROBNO O.OO: BE-ZBIUJSXA CESTA 7.3000 CEÜE nuzER RUZĐI • VSA RIZBISXA DBA. HUČEN ČAS. 12 MESECEV. T2J.200ft HAIR EENTEfi OAIUA OAUA KOntCT S.P: ULICA FRANK0L0V5KIH 2fITTV 34,3000 CaJE BOLNIČAR NE60VALEC BOLNI^ NE60VALEC' H/Ž: POMOC PRI ZORAVSTV& NI NEGI M OSKRSI STANOVALCEV W NJIHOVEGA OKOLJA. POIMC nt! nOUKAlUU V fflOSTORU IN PREVOZIH IN PRI VSEH OSTAUH ^VUENSKtH AKTIV NOSTIK STANOVALCEV. THAfiFER ZDRAVSTVENEGA MATStfAlA. VODENJE EVIDENC ^ DOIOČCN ČAS. 3 HESEK IliTOOB; OOM UPA ORU^A ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI. D.0.0; LAVA 11.3000 CEUE BOLNIČAR boüü£ar necovalec. spremlievalk • M/t m SABÜANA ZA SPRHSTVOIN PREVOZ BOLNIKOV HEO AMBULANTAML rUNKdONAUOMI DIAGNOSTIKAMI OL BOLNiSUMI DOOBXi; DOlOttN CAS. S MESECEV, 13.02009: SPIOSna BOLNällU CEUE. DBüUOVA ULJCA^»S8CajE STROJNI TCHNIK VOOJA POSLOVALNICE V CEÜO • M/l' VODJA PROOi^ JE REZERVMH Oa 2A VSA GOSPODARSKA VOZItA. GRADKNE STRUE W AVTOBUSI OOUKüi £AS, 12 KSECEV. l7iJ008; SOMIK SERV& PRIBIUA OO O KLEPQVAUUCA39,2260PTUJ EiamtlKAR ENERGniK STROJNIK KOnOVSKH NAPRAV tf/Z: STROJNK KOTIOVSKIH NAPRAV NEOOLDCEN US. ISJ.2B0S: MERKSCHA mRNICA OAO: MARIBORSKA CESIA 119,3000 CEUE 6C08IOMSXITBMR RACUNOVOCUA . M/t SAMOSTOJNO ZNAUE RAĆU HOV. S10RITEV. NEOOLOCEN CAS. mim RAMiC LOGISTIKA. TRANSPORT. TRGOVINA. POSLOVNE STTttk TVt 0.0.0: CANKARJEVA ULU 9.3000 (tUE PROMETHMISPQNENT • PISARNIŠKO DEliL NEODLOČEN &AS. 1U20DS: RAMIČ LOGISTIKA. TIWßPORT. TRGOVINA. POSLOVNE STOAfTVl OO.O: CANXAUEVAULJCA9.3000CEUE STROJMITĐIMK 71HN0L06 (S POOftO&JA ANAiiZE ČASA] • M/l PO OROSNEJä PLANIRANJE. SPREMUAUE IN ANAUZ^ RAUEIZDEUVNIH CASOV SPREMUANIE RAZVOJA STRDKE IH UVUANJE SODOBNIH HIHOLOGU IN POSTOPKOV V PRAKSO IZDOAVA jPROIDOlRANJE) T&NDLDSHH POSTOPKOV IN NIIMVD UVAJANJE V nAKSO IZKLAVA ELEMENTOV ZA PONUDOE XON TROURANJE STROSKOV OPTMIRANJE PROfZVOONIH PROCESOV u OOLDCEN £A& 12 MESECEV. 21.9 JOOB; CONTAINER PROIZVODNO POOICT31000 OäfiUl^ SKA OSTA B. 3000 (HJE 6RAFIČM TEHNIK OFfST TISKAR • M/t TIH WOSUR. PflOSPEKTOV KUS IN OSnUTI» ZRAVHE PLOSKVI NEOQLOÖH CAS. ISiina: FOTOUK TRGOVINA. GRAFIČIE BI RnOGRAFSKE STOf^ OOJ): UHARSKA CESTA 4. 3800 caJE ELEKTMTBINfK VARNOSTNI TEHN» / CA- «HTAŽA. INSTALAA. Ut SERVSnVUE NAPRAV TEHNIČNEGA VAm fUA^OOlOtEN 3 «Sa 19 9.2008: VARNOST MARMR VAffiVAklE PHEHOŽENIA. T14G0VIIA. snnrrVE IN PROIZVODNJA DJ; KRAUEVICA MAfKA ULICA 9,2800 MAMBOfl TRGOVMSKiroSLOVOOJA POSLOVOOJA. NAMESniK POSLOVODJE • M/t VOOt NJE IN DflSAMZlRAUE TRGCMNE PO HAVDOBJtt HA& REJEHH PflOOAJA RASA. OOLDCBI ČAS. I MESEC. iaJia0B:ßKTlXTILjefUNDN»fO06,0RU2DAZA TRGOVML POSREDNIŠTVO IN SIWTVE QiLO: RUSKA UUCA8.2ONMARB0R UMVERzrrniu EzomzBA Vlili SOOElAVa I • oao SE 30 OPmiALD NA 06MOČJU CtUA »E2R in UUBUANE • M/t IZVA. iAUE PROMETA Z GQZDOW, PRIPRAVA PROGRAMOV ZA 6DSP00ARN0 ZAOMOZDMU ZEMU1$£. PRIPRAVA SHAAZUHOV Z BOZDNIMI BOSPOIARSTVI ZA ZAMENJAVO KDNCESUSKBI PAJICEL IZVUUUE DRUGIH nm PO NAVODILU NMBUENBIA: fi» LOfiEN ČAS. 13 J JOOB: SKLAD KMETIJSKIH ZEMLUSČ IN GOZDOV REPUSUKE SLOVENUE. DUNAJSKA CESTA tt.1BOOLJUBliAKA KOMERClAUCTjVSŠ} KOHEROALJST • M/l KOMERCIALNA DCIA. OOLDĆBI ČAS. 3 KSECE. 16.9^008: BIRD OES, POSREDNA ^ TRGOVMA IZPOSOJANJE. OOO; T!HARJE 32Z1 TEHARJE EKONORHIST ZA TRANSPORT IN lOGISmO PROMEIVKOtSPĐMBrTVMEONAROOHai PROMETU OfiHSftO KSTO VOUU {PE SKDFJA VAS] • tVt ZARADI SiRfTVE NAi&H PREVOZNIK STWTEV NA NOVE DESTIKAQJE ORiAIß EU. ZAPOSüMO OSPONEVTA ZA THZUUE DI OR&AMZACUO: NEDOLOČEN ČAS. I3J.2008; GV PREVOZI ROBENT GflUOMK S^ OOL PRI mSTAVI 2 C. 32S3 PRISTAVA Pffi MESTIUU EKONOMIST ZA OOUANI&TVO. FW ANS. RAČUMOV(»$TVO RAfuNovnjA • U/l vmauE sum kuke n POMOŽNIH KNJIG. PHPRAVA POOATKLIVIN POROät O POSUIVANJII TER RILANC; NEDOLOČEN ČAS. l3i.2D09; GRAfllSGRADBBID PODJETJI CEUE 0J): ^KOVilAK 71.900B1ZUE DIPIONHRANA HdEEHONStA SESIKA (VS» VOUA KNTRA/^ZB^LOVN! ENOTE D hVl ORGANIZIRA, von, KOORDINIRA. NADZIRA DELO ZVA JALCEV V ZDRAVSTVENI NESI. USMERJA STROKOVNI RAZVOJ ZDRAVSTVENA NEGE. ITD: NEOOLDČCK US. 209.2008: SPlOlNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCAB. 3000 CEUE MEODHSKA SESTRA VOOJA DMA • M/l STROKOVNO VOOEIUE ZDRAVSTVENE NEK IN OSKRBE NEGOVALNE ENOTE IN DODEIXA IZVAJANJE ZAHTEVNIH MEUQN SKD TEHHbHH P0SE6OT PO NAROflU ZDRAVNIKA. STROKOVNO n ADMINESTHAlIVNDOaO V AMBULAN TI SntEMUAHlE IN OBVEäAhJE D ^EMEMSAH ZDRAVSTVENEGA STANJA STANOVALCEV V OKWRU PRSTOJNOSn IH POOeLASm. ORGANIZIRANJE IN VOOEUE SKUPINSKEGA DBA iN TERAPEVTSM SKUnOSTI NanLObN iUs, 13.920»: OOM UPA. DRU26A ZA SOCIALJIO VARSTVENE DEJAVNOSTI ODJI: LAVA n. 3000 CEU OIPIORHI RAW EKONOMIST (VS) VODJA GOSPOOJUUDUA Z JAVNIMI OUEKTI • M/t ZAGOTAVLJANJE ZMOWTM P060IEV ZA UPRAVLJA Ui COSPOOARJEUE, UPORABO IN ZASEOHOST DUEXTOV. PfRPRAVA IN KONTROLA IZVAJANJA M-TMR PROGRAMOV UPRAVIIAHIA COSPOSARSNJA. DOOAJE IN ZASEDK DUBCTOV. OOOUO POSLOVNIH IN ŠPORTNIH PROSTOROV V UPORASO OflSAMZRA. KJE it^mv^. KULTURNIH IN DRUGIH PfiAEOnEV, PROMOCUA IN REUAM9tAHJE UPORABE OUSnW. SKia ZA USTREZNO ZAVAROVANJE LASTNINE IN DE-JAVNOSTI V OBJEKTIH, ZA60TAVUAIUE VARNOSTI PRI liraiUB PROSTOROV IN NJ^V: NEDOLOČEN ČAS. ZPO JAVM Gospoouisn zavoo za UREJAfUE JAVNM PARKIRKä IN GOSPQOJAJENIE Z JAVNMI OeJEKTI CEUE. OECKDVA CESTA 1.3000 CaJE DIPU3WRANIINŽ£NIR EL£KTnGTEKNW£(VS} PflOJEKTi VODJA / PROJEKTNA VOOJA. M/t PRO J^RAWl TRŽBUE PROIZVODOV W STORITEV. VttoUE IN CDEUVA PflOJEKTOV; DOLOCEN ČAS. S MESECEV. IliJOOB: VARNOST MARIBOR VAROVANIE mmÜJüK TRGOMNA. STORITVE IKPROfZVOQUA Sit KRAUEVĆA MARKA UUCA S. »00 MARBOR UNIVERZITETNJ O^PtOMIRANI HRATE-MAT1K -A9STENT ZA KVAfOTTATIVM METODE V LOGISTIKI (OQTQOOI) • M/t VODENJE TTOREISKIH. ?Wl\t MK ALI DRUSH OBUK VAJ OZ. USPOSAfiUAUE iTUElCKTOV PRI PREOMETH PO NAVOOOJH NOSILCA PREDMEIA, SODELOVANJE Z UCTHUEK m POlPRAVI IN IZVEDBI PREIZKUS» ZKAUA fniOENTOV UZPni. KDIOKVU] A PfllORUfiHPEOAGQSxiH AKTIVNOSTIH, AKTIVNO SOOaOVANJE PRI PRIPRAVI IN IMPLfKN T1RAHJU E^BADIV. AXTIWO SttlElDVANJE Pfll E^ZOORAZEVAUU, SOOaOVAME PR( ZNANSTVENO RAZISKOVALNEM OaU. PRIPRAVUAU« UCNEGA SUOrVA IN PRIPOMOČKOV ZA IZVEDBO VAJ. SODELOVANJE PRI OSTAUK AKTTVNOSHH. VEZANIH NA PEQAGOSKfl IN ZNANSTVENORAZISKOVALJIO OEiO NA POOROČJU STBOKE 0PRA1UA DRUGA SORODNA OQA PO KALDGU NADREJEHM.*: OOlDttN ČAS. 12 MESECEV. 1002009: UM.* UM. R. MARIBORSKA CE STA 7.3000 OLJE UNIVBOnnNI DIPIDHURAM PRAVNIK PRAVNIK M/t SVETOVAUE IN SOKIOVAUE mi PRIPRAVI IN IZVEDOI NOTRANJIH AKTOV ORUZBE. SVnOVANJE IN PRIPRAVA RAZWH POGDGB. D» &ATKOV. SIVUZINOV lER REAUZACUA Lf TD4, SPREMUANJE NOVOSTI V ZVEZI Z ZM0N08MO IN PODZAKONSKIMI PREDPISI PRAVNA POUOC PRI IZVEDBI POSAMEZNIH POSTtfXOV IN REZANJU ZAKTEfflU^H PRIMEBOV HA DELOVNEM POOHOČJU, KORPORACUSXEM POOOO&JU IN ORUCIH POOROČIIH PRAVA SODELOVANJE PRI OZ. PfSPMVA V106 V P& STOPXM PRED SXHSb UPRAVNIMI ORGANI. DRUGA DEU PO NALOGU DIREKT0RJA0RU2K; DIUI^N ČAS. 3 MESEI^ 2B J JBOB: METRO TRGOVSKA DRUŽBA O JI: (AVA S. 3009 CEUE MAGISTEA ZNANOSTI SVETOVALEC Wl. M/t VDOUiE PROJEKTOV ZA PO DROČJE INFDRMAnZAflJE V MEONW, NEDOLOČEN CAS, 13.0.2001; SPLOŠNA BĐUUSMCACELU OBLAK» VAUUCAISBOOCBJE D09(T0ft9i9E0«QNe ZDRAVNIK SEKÜMMU V/t IZVUAME PROGRAMA SeunDARUATA DOLOČEN CAS. 8 ME9CEV, 10L2UB: OOlNltNlCA CEUE. OBLAKOVA UUCAS.3BOOCaJE UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOZNA (3IAD69IA DELA - MDSH: ZWUUi^A BflAOBDIA ORA. DOLOČEN ČAS. 3 IKSECl tB.9.290B: NIKODEMUS ZAJOJUCHA BRADBENA DGA HKO BRC^ NASJ;;HAfUEZ,a2lOlAiKO POMOŽNA 6RM)B01A OaA • M/2 • M/t ZAKLJUČNA BRAOttNA OeA. DOLDČa £AS. 3 MESECE. 19 JifiOB: NIKODEMUS ZAKUUfiNA GRADBENA DEU NtKO nfr NASJ:HARJE2.32701A&0 DELAVEC V PROITVOOIUI PANELDV IN KABEISKM POUC • M/t OPERATIVNO IZVAJANJE KL HA STROJM ZA PROEVDONJO PROGRAIU PANELĐVIK KABaSKHI PĐUC. OOU£» CAS. )2 BKSECEV. E.TII.2008: EW Eli^ KTRIKA. KLAOWSTVO OGREVANJE OAO BREZNO 7' A.32701A^ DčUVGC BREZ POKUCA POMOZNI SKLADänK-M/tOFlDVSnADÜCUGt^ TDIflH IZOEUO». «OaOCEN ČAS. IU2008: PAROA LESNA DfOOSnUA 9.00.: SPDffiUA REÖCA 106. 3270LAiK0 GRADBENI DELAVEC POMOZNA GRADBENA OQAM/t POMOŽNA ORAOBE^ NA OGA. NEOOlOČEN ČAS, I0.0200S; MEGA TLAK. ZA-KLRICNA KLA V GRADBENIŠTVU OOJ): TRUBABJEVO NASQJE 9,3372 UMSKE TBPUa OBUKOVAUC KOVIN SKUPINOVOOJA V PROIZVODNJI PANELDV IN KABR-»M PĐUC. M/t VODENJE NAfUSESUPUE SOK UVCEV U (PERATTVNO (ZVAJANJE DE NA STHUIH ZA PROIZVODNJO PANaOV IN KABELSKIH POUC. NEDOLOČEN &AS. ÜOiOOB: EHO ElfXIUKA. HlAOIL NI$TVO OGREVANJE DiLO BREZNO 7 A. 3270 lAŽKO NBOiniR HLADILNIK MAP1UV MONTER STROJNIH M^TALAOJ HLADILNE TBINIKE DOMA IN V TUJN M/t SESTAVA ELfMHTOV « MONTAŽA HLADILNETUNI« NA OBJEKTIH NAKČNI. KOV DOMA n V TUJIHL NaULOCEN CAS. S.lOiOM: EM) ElEKTRKA. HLAULNI^ DGREVANIE OOJt 9flEZH7Aa2?0U$H) SREDNJA POKLKNA IZOBRAZBA NATAKAR STREZBA PUAt • M/t STRE^ PUAČ EZ PONUDBE ORmUALCE NEDOLOČBi ČAS. tI9.?00B: VS GOSTINSTVO. TRGOVINA. STORITVE. KO; BOLHOVA ULX:A43.IOUUUOUANA SREDKIA STROKOVNA AU SPLOSNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI SVFTOVALE • ZASTDPMK I • KVt SVFTOVAUE STRANKAM. PROOBIVAfUE PONUDB. OOLOCEN ČAS. 24 MESECEV, 29^^008; GRAWE ZA VAROVALNICA D.O. MARIBOR POSLOVNA ENOTA Ul^ BLIANA. KDHENKEGAUUCAA. 1000 UUOUANA MIZAR POHANI MIZAfl • M/t OBD NA iZDÜAVI PO» STVA PO NAROČILU. DELO KA LESNOOOOE^VALNIH STROJIH. HONTAZA POHEIIVA NA TERENU H OSTALA DEU V SKADU S SPOSOBNOSTMI; OOUICEN ČAS. 12 MESECEV. 1712008: PARON LESNA INUSITILM DJ3 JL: SPOOUA REÜCA1«. 3270 LA^KD MONTER POHI^A NA HRENU M/t PREVOZ IN MONTAZA FDHßTVA PRI STRANKAH IN V SALONIH ^ DI&DČEN CAS, B MESECEV. 17.02008; PARON L£> SNA INDUSTT^UA 00.0: SPOOUA REÖCAIBO. 32» LAd(D KUHAR KUHAR M/t PfBPMVA JEOl V SUADU Z KORftATTVI INRECEPTURAML SKRBZAfiSTOCOlN UREJENOST 0E> LOVNEGA OKOUAJiAOZOB NAD UPORABO NEOPOREČ NIH lWL DOLŽAN SE JE IZOBRAŽEVATI WSPREMUA TI TRENDE NA POOROtlU KULAARIKE; NBHLDČOl ČAS. I0020D8; RIMSKE lERME. ZSRAVJC PROGRAM 006REBA POilrJA TURlZBri. TOPUCE10.327Z RIMSßIVLJCE DIPLOMIRANI EKONOMIST |VS} SAMOSTBJM RAäHOVffiJA • M/t KNKZBU, OBR/^N PLAČ, PRPRAVA IN IZKLKA ZAKU1I& MH RACUNOV- BBANC. OOlDČBi ČAS. 12 KSESEV. 2ĐliD0l EVTO MATUASNAJOER S.P: RAČUNOVOO SKE STORITVE W SVmUlE. SAViUSKO NABftEtlE Z3Z70LASH) UNIVERZITETNI OIPLOMIRANI INŽENIR STROJNICA VOOJA KAKOVOSTI M/t OKAUZIRANJE. (ZVAJA NJE n iz60u!evanje sstema VODENJA wm sn mOLR POSL0VHH PROGSOV. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANIA S PDOROČIA KAKOVOSTI. IZDELAVA ANALJZ IN F^ROČa HR POOflOČlE UPRAVUAKIA S Vni: NEDOLOČEN ČAS. OlOiOOB; EHO ELĐCnUKA. HLADILNI^. OttEVAUE 0.0.0; BRE> ZMI7A.327DLA$KD UNIVEHZTTHNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE PROGIAMER . M/l PROGRAMIRANJE. RAZVOJ IN VZDRŽRAKIE OISTDJEČBI IN NOVIH RAČUNAINV Skih apukacu. razvoj in vzorževanie spletnih STRANI. RAZVOJ NOVM REŠITEV V OKVIRU DRUZBE A DRUSA OBA KA POOROČIU IT: NEDĐ1DĆEN CAS. 5.10J009: m ^KTRIKA. HUDILNISTVO, OGREVANJE 0.0.0: BREZNO 7 A. 32?G lAä(0 UE MOZm JB SREDNJA POKUCNAII0BRAZ8A mm NA HHNl&ilH PHGLiOPI N/t REBKTTIA CUA VOZIL ZAVAROVAUUSTVO. P£ARNI$KO POSLft VANJE. SPREJEM VLOG; NEOOLOCEN ČAS. 18^.2009: AJiMKLAVC TEHNICNI PREGLEDI D.OD: NIZKA 21, 3332 BEČKA 06 SAVIIUI PRODAJALEC PRODAJALK • M/t PRODAJA IN PflEVai BUlU. Nt OOLOČEN ČAS. I3.0Z008;UNIT^TIL PMNZVOOfUA. ORAOSeilSTVO. TR^t BOSTINSIVO, PREVOZI. SVETOVAfUE. STDRnVl D.OJ% SAVIHOVA UUCA 4. 3006 CEUE SmOJMITEHNBC KONTROLOR NA TEHNIČNIH PREGLEDIH ZA OSEBNA V& ZU M/t' PREGLED VDĐLA. RAČONAINISKI SCTEM. HOMOLOGACUA VOZIL VZOR^EVAUE DBDVNEGA OKDUA..'NEDOLOČEN ČAS, 19 92008: A.IIMIKLAVC TEHNICNI PMGLfOI DÜ.D: NIZKA 21.3332 REäCA OB SAVINJI KDNIBDUM NATBilČNRI PREGLiDIH ZA OSEBNA VO ZU M/Ž'PRECL^ VHZU RAČUNALNISH SISTBd, HOMDLOGAOJA VOZIL VZDfl^ANlE OBOVNEGA OHIUA..^NEOOU)ČENČAS. IBJJOOB: AM.HIKLAVC TEHNICNI PREGLEDI ODJL tt2(AZI. 333Z KÖCA R SAVHUI KONTROLOR NA TEHNIČNIH P«GLfiBH ZA OSEBNA ŽILA - M/t PREGUD VOZU tUälNALNßlQ SSTEM, HOHOLiKAajA VOZH. VZDRŽEVANJE OEiOVNESA OKOÜA..: NEDOLOČEN ČAS. ll02008:AJri.MliaAVC TINNIČNIPREGLIDI DJUt HZKA 21 »32 REČCA OB SAVINJI VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VOOJA TEHNIČNIH PRE6lE00VT!ilWČNI PREGLiDNIK-UMTROU» • KONTROIATQNIČNE BKZHIBNO& sn VOZIL HOMOLOGIOJAVOZL PISARHĆKD F13SL0-VAML' NEDOLOČEN ČAS. IBiJOOl' A.liU9IUAVC TEHMni PREBUDI OO.O; «OA 21 3S2 REČICA OBSAVMJI UE SLomism kobubce OSMOVNOiOLSKA IZOBRAZBA GRADBENA DEU • M/t IZDEUVA (»10 fASAD. PlESKAHJt VGRAJEVANJI »MVKirTAZNA DEU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2102068: STRNAD SAMt MARINA STOm. PfKIZVDONJA OOJI; KAJIBKSK UUUI3210SIJIVBISXEKQIUKE VOZMK TOVORNJAKA • U/h VOZNIK TOVORNJAKA V MEQKAROONEK PROMETU. DOLOČEN CAS. 12 Mt SECEV. 13.9i90fc AVTOPREVOZ fütfi KOHNE S.P: ZBELOVO 19,3218 LOČE DEUVEC BREZ POKUCA MONTER • M/t WAZA NIK KANALOV. DOLOČEN ČAS. a bSSES, 2.M2VA KORAL TROOVSKD IN STDRrT\C« PODJETJE OJLO; STARI TB6 H. 3210 SLOVEttSSKDUlCE POMOZNA 6RAD6ENA DElA M/t POMOČ PM 23-DARSKM DEUH. ROČNO KOPANJE JARKOV. OSTALA POMO^ OBA V GRADBENIŠTVU: DOU)C£N ČAS. B IfiSEKV,»JiOOS; VDPPS nOTVĐONO PODJETJE. D.0il;SVEnJERNEJ22.321$U)CE OBUKOVALEC KOVIN COEUVALiC IN MON^R STAVBNEfiA POW$TVAM/ t VARJENU W RAZREZ PVC PROfUV. STBOBUE ELEMENTOV, MONTAŽA 01 VSRADNJA STAVMEKA POHlilVA' DOLOČBI ČAS. 12 MESEKV. 2fli2008.' V13PPS PROIZVODNO PKUETJL OJLO; SVFn JERNEJ 22. am LOČE NATAKAR STRÖfiA WANE M PUAČ - IVt STREŽBA HRANE n PUAČ. NEDOlfiCa CAS. 28 JiBtt: PSOVB BLANKA MERMK HUU S.P: UPTOVSKA MA i 3ZI0 m VENSKE KONJKE KUHAR KUHAftflCQPĐ( • M/t DELAVK ZA RKO PIC V OKREPfrnwa OWA. SLOVENSKE KONJICE. Ot^ LOČEN ČAS. Z MESECA. 2052008: OKREPČEVALNICA DRV» LORBER iP: UÜCA HEROJA SARANOVIČA 10. 7000MARIWJR PRODAJAUC PROftAJALKA • M/t mOOUALXA VTRGOVINISTEKS ThOM IN NEPREHRAMBENIMI IZDELKI. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. tTJiBOB; KIK TEXT1UEN UNO NONfOOO. ORUZEA ZATRGOVnO. POSBEONl!lVO M STORfTVE OJJ.O: RUSKA ÜUCAB. 2000 MARIBOR ELEKTItOIN^AUTEfl SERVISER HLADILNIH NAPRAV • M/t VZDRŽEVAIUE m SERVIS HLADIUIE OPREML NEDOLOČEN ČAS. IOSJĐ08: KRAČUN D.OO: PROCVOOH. TRGOVSO M STOf^NO POOIETJE. ^M^KDVA UUCA S. 3216 U)ČE CRADBENI DELOVODJA 6RAI0ENI DELOVODJA • M/t NEPOSREONK) VOOE> NJE DEL NA OBJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS. II.BJOOB: KDNCRAO »ADBENO. OBRIKO. INSTALACUSKD H PROIZVODNO PODJETJE 0.0; TOVARNI^ CESTA I 3210SUIVENSKEK»UCE PROFESOR OLASBEU VZGOJE UČriEU GLASBENE PEDAGOGIKE • hVt POUČEVANJE GUSBENEVZSOJEVOiVDOBUE PEVSKIH OOROV NEPOSREDNO IZVjUANJE VZBOJMHZDBftA^VU. NEGA OEU U DRUGEGA DELA V ZVES Z V)0 T!R PO LfTNH DELOVNEM HAČinU OOLDČBI ČAS. 12 MESECEV. lO.OZOOft OSNOVNA ^ OB ORAVWJr. UÜCADL^ JEREBA 1.3210 SÜNENSKE KONICE KEMUSKI ntOCESNNNŽENiR PfflOUNI INZENIR, v PISARNI IN NA TERENU • M/t OaO PDTBU NA NASEM SEOEZU V SLOVENSKIH KONJICAH TER PRI STRANKAH V SLOVERUL SKHBZA VZDRŽEVANJE ODKSmZ DBSTDJEČMISIRANKAMI IZ ZASEBNEGA H JAVNEGA SEKTORJA TER PRIDOBIVANJE NOVN SIBANK POTIKA Pfl6(0 OSEBNM KOmAKTOV PRI STTUNKAK. NA KAŽI LOKAOfl TDI PREXO TELEFONA IN EIKTRDRStt POSTETIR NA JAV-NIH PRtfSDfTVAN IN SEMMAUH. PRODAJA POTEKA V SLOVnUIW DELOMA HRVAiH D&O VKLJUČUJE PRIPRAVO PRODAJO W VODENJE PROJEKTOV S PtK OROČiA PRODAH PRIPRAVO PONUDB \H PREDSTAVITEV PRODUKTOV W STORTEV S NASEGA PROGRAMA. DED VXUUäUE TUDI PftOMOCUO NAŠM H TUJIH IZDELKOV Z NAMENOM POVEČEVANJE P(£PQZNAVN& sn POOJETJA V SL0VENUi: OODČEK ČAS. 3 MESECE. 17^2008; ECHO RAZVOJNO TIMD^ HŽEMRING. DJlil; STARI TRG ST. 3210 SLOVBISKE KOHJCE UNIVERZTTFTNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA KOMERQAUST • KALKULANT l^t IZDEUVA GRADBENIH KALKULACIJ. NEODLOČEN ČAS, 1I0.2D08: K0N6RA0 GftADOENO, OBRTNO INSTALACUSKD M PROrZVnWD POOJETJE OA mmUA CESTA X 3210 SLOVENSKE KOfUKt DOKTOR DENTMNE MEOlCiNE ZOSOZDRAVNIK • M/t' DELO V ZOBNI MBUUNU NEDOLOČEN ČAS. 28.8.29)8; SANlOUn STORITVENO PODJETJA D O O KOVASKA CESTA 26 8,3214 SIEČE Ui ŠiHTJUR PRI CiBJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAOA DELAVECIAURE) INVIUČARjST{4 URE)M/tOBDNA liSNOOBDELOVALNIHSTRDJIH M NLOZVlUCARJEH. DOLOČEN ČAS, 12IKSCEV, 21.9^088: PAFKFTARNA JAGER PMZVOOHJA IR60V1NA. STORITVE OiLO; PROSENISKOI4,3230IENTJUR OaAVECBRCZ POKUCA MONHR. POMOŽNI Umfl • U/l MONTERSKA DEA. MONTAŽA PVC DßH IN KONSTRUKCU. OOtOČEN ČAS. 3 MiSECt 13.9m BU» BONA GFAOBENt$TVO PROIZVODNJA. TRGOVINA STORITVI OJIJI: UUCA RANJA MALGAJA SB. 3239 ^JilR NATAKAR' H/t STREZBA PUAČ. TOPUH M HLAOHIH NAPITKOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1S.9.2D08; POSREDNIŠTVO PRI PRODAJ GORIV. MARKO RATAJC tf: GROKUU- oa 183.32316R00EUID KMETOVALEC VOZNIK TRAKTORJA • M/t OPRAVLJA KMETUSKA DEU S TRAKTORJEM. OOLOfZN ČAS. t MESECEV. 17^.2068: MEJA KMEIUSKO PO&JETA &ENTJUR. 00 CESTA LEONA OOBROTIHSKA 3.3238 ŠENTJUR VILJČARIST- M/tomAVUA DEUZVtUČARJEM KA-LUANJE. RAZLAGANJE BLKA: DOLOČEJt ČAS 1 ME SEC. 17iJim; MEJA KMETUSXD POOJEUE iENTJUK D.O: CESTA LfONA DOBROTINSKA 3.32» SETTliUR SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA GRADBENI DEUVEC • M/t VRTAKJEIN REZANJE BETT^ NA IN ČiSCEKR BETONAZVOONIM CURKOM NA VISOK PRmSK DOUJČEN ČAS. 12 MESECEV. 1112008; GMS MEDVEO STORITVENO POOffUE. OÜ.O; DQl£A GORA IB. 3132 PONIKVA SESTAVUALK EUKTRONIKE ll^' ROČNO VSTAVUA NJE ELEKTRONSKIH KOMPONENT. ROÖM) SPAJANJE. HKTROU IZDELKOV. SESTVA IN MONTAŽA; DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 1712068; RA PO&jn^ ZA PROIZVO OfUa IRŽDUE. TR6CMN0 H DRUGE STORITVE OD O; CESTALEQMA DOBROTNIKA 2] Aa23o ŠENTJUR SRE09UA STIUiKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALI SVETOVALK • ZASTDPMK I • M/t SVETÜVAIUE STRANKAM. PflIDOftVAfUE PONUDB. TRZBUE ZAVAROVANI' DOLOČEN ČAS. H HESSEV. ZLOZ008; GRAWE ZAVAROVALNICA 00 MARflOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMBfSKEGA OUCA 4. lOeOUUOLJANA SntUBAR STRUGAR M/t IZVAJANJE OPERAOJ STRUŽENJA PO TB1N0Ut$K£tt POSTOPKU. DOLOČBI CAS. 3IRSECE. 1l9iB0B: TAAN PLANINA ITOfZVOOlUA STROJEV. DJLO: PLAUNA PRI SEVWQ 41A 3225 PLANINA PRI SVNn MOirTSl ON UnUVLJAlfC ENER^rnKIH NAPRAV MWTER. UPRAVUALE ENERGETSXM NAPRAV • M/t HONTERSKA DELA OGREVALNHI NAPRAV. RAZNA ORa GA DELA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 13 JiOfil BUSX BONA. CBADBENI^ PflOtZVODRJA. TRGOVINA. STORITVI OO.O UUCA FRANIA MALGAJA SB. 3230 ^JUR SKUUHŠĆNIK POMOČMK SKLADIŠČNIKA MOŠU PfSVZEM IN mUk DU6A VODUUE SHiOdČNIH EVIDENC, POMOČ ZARADI POVEČANEGA OBSE&A PROGVWE: DOLOČEN ČAS. 3 MESEC1 1012008; DESIGN KOŽEU nSK. REKLAMNI NAPISL OSUKOVAME HffiJBL ER^ XA KOZEU S.P.: PUWNSKA VAS44.32» PIAWHA nfSEVNKI VOZNIK VOZMK. OOSTAVUALB BUfiA (ZEL£NJAVA SADJEj • M/l NAKLADANJI RAZtlAOANJE. DOSTAVA BU6A STRANKAH. VQZWKV OSTNEM PROMETU: DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 10B.2008.' m KMflllSKD PROIZVODNO POOJETJE. OOJl 008£ Pfil PIANIIN. VEČtf BRD09.a224DOBJEPRIPLAHM PRODAJAUC SKLADIŠČNI DELAVEC. KOMISIONAR • M/t NAKLADA KK n RAZKLADANJE KAMIONOV, PRlPRAVUANJE GLASA {SADJL ZELENJAVA SUHO SADJE) ZA RAZVOl DELO Z VUČARJM DOLOČEN ČAS. 12 NESBIEV. ID.i2009: HHIB KMETUSKO PROCVOOHO POOJETJE. 0.0 JI; fsm PRI PLUlINI, VEČJE BRDO B. 3224 OOBJE pfs planin; KOMERCIAUST TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZEL/^ČNONEGOVALNE IZDELKE • M/t' TERENSKA PROOAJA ZEL£ČN0NE> 60VALNIH IZDELKOV. DEU) POTD» NA TERENU PO GOSPIOIHJSTVIH. UER SE VRä SAttA PREDSTAVITEV W SVETOVANIE: NBHLDČEN ČAS. I9.ID JOOB: UNO TRAOE TRGOVINA IH ZASTOPSTVO OO.O UUBLJANA. TBtA^ CESTA 411000 UUBUANA GRAHĆNIT1HNIK TAMPOnaCAR M/t' TAMPOnSK OOLOČEN ČAS. 3 MESEQ. 109 2008; OFSfiN XD2EU TBK. REKLAMNI NAPISI 08UKDVAUE WO 061 ERIKA KOŽEU IP.: PIANHSKA VAS 44.3226 PLANINA PRI SEVNIO DOKTOR MEDICINE 2)RAVNH SPUäNE MEDICME AU DRUŽINSKE HEDia NE Z ZAKUUČENH SEKUNOARLIEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVHCI • ZORAVNIK V SPlOiNI AMBUANTI. NEOOUlCtN ČAS. 1B.92008: ZDRAVSTVENI OOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBftt^ T1N$KA3B.3230^NTJUR ZORAVNK SPHiAUST SPUŠNE AU DRUŽINSKE MEOl-DNE AU ZDRAVNIK SPlOälE/DRUäNSIS MEOlCUE Z ZAKUUČEMM SEKUNDARUEM AU ZDRAVNIK SPECIA-UZANT DRUŽINSKE HEDICWL M/t ZDRAVNIK Oftt^ Zimske medicine v spio^ ambulanti nedoločen ČAS. 2102008: ZDRAVSTVENI DOl SENUUR. OSTA LEONA 008R0TM&A 3 O 3230 ^JUR UE iMARJEPRI MliAH OSNOVNOlOLSKA IZOBRAZBA STREŽBA PUAČ M/t STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS. !Z MESECEV, Zl.iZDOB; KAVA RAR AS flARJA ANK-UWSf;SUKEt32S4P00ČETBTEK VOZNIK VUZNIKTOVQRNEGA VOZILA VO^IKTDVORUA KA V MEONAROONEM PROlO. VOZNIK V (ZSTNEN PROMETU. OOLOČEN ČAS. 12 MESIfV, 10jiOOB; AVTOPREVOZ BOGDAN KAMPUS SP: STRANJE O 3240 Sharjeprijel^K SNAŽILKA ČISTHKA • M/t ÖäENJE POSUlVNiH PROSTOROV IN SOB. OOLOČEN ČAS, B MESECEV. 108.2008: SMT tV^ TOVANJE IN TRGOVINA fLdSk TRG SVOBODE 26.23T0 SUlVEHSKA BISTRICA ELEKTROMONTER VZDRŽEVALEC • M/t VZDR^ANJE POSLOVNHt PROSTOROV jOBJEKTOV). OOUliEN ČAS. B MESEIXV. 1LBZOOB: SVTT SVETOVANJE IH TRGOVINA OOO: TRG SVOBOOE 20 2310 SLOVENSKA OSTRICA RECEFTOR RECPTOR • OaO V RECEPCUL DOUlČEN ČAS. S UESEIXV. 109.2008: SVIT S10VAKJE W TRGOVINA O.OO; TRG SVOBOOE 26. Q IG SLOVENSKA BISTRCA SOBARICA S06ARICA M/l: PRIPRAVA W ttČENJE SOB. OOU^ m Žt. 71 - 9. septoBnbftr 2008 NOVI TEDNIK BORZA DELA - INFORMACIJE 23 C0iCAs.8iisscrv.ioi2nK:nnsvnuvjuuEiH 1r6cmna im. ne svqboql 26. 23t8 ^mska eismcA smuom^ STCK^PMUiC ivt mmi nUüNIH IZOaXDV. mtiH ttö. 12 srauarska nova. pfioizvonua stexia slatina uft snkümkkauuca 13258 rogaška suhna KROVEC POHOdlA UOVSKA DOA • U/t: XftOVSM) KlEPAf^ SU IN ZIDAItSM OEIA. mfOi 6 MESECEV, niitU: WÜR jsy. SIQRnVE, ntCOVlNA. nFvonćrva mevoouA. DM poižmska VASasaUäUAREPRlJEl^ VOZNIK VOZNK TOVORNJAKA • U/t VOZNH TOVMUAKA V tiimtKmrnmivmitstmBim m mfiHH (Us. 3 MEsea. mim KRAMEA TUMSfWT aiarej wiamül S P: KUN^ 17. 32fiSBimAOBSOm SREDNJA STROKOVNA AU SStOiMA SOdAAZBA ZAVAROVALNI tm/USl ZASTOPMKI M/1 SVE. rUVUUE STflAMCA. PflIOOOlVAfUE KWUldA ZA RAZUCNE ZAVAROVAiJIE Pf^OOUKIE. DOIOČEJI 24MEStC», U.9m6RAWE ZAVAROVALNO DJ). MADßOR POSLOVNA DlßlA UUBUANA, KOMÜiSKf- uiniCA4,inouueuMA NATAKAR NATAKAR • H/t SUA NATAKARJA (STI^äBA). OOL& £bi Čas. s mesecev. mm^ svir svetovanje ih tbsovka D.U' TR6 SVNOOE 26.2310 slgvinska einnca mlvm pua£ ' m/t $thc2sa pua£. ooloCen 6 mescev, mim. m m janku janko nzkr^k sp: 0080vec pri rogatcu 40 b. 32s2 rosatec KUHAUKlPOMOiMK KilHAR poho£mr • h/ž ponoć pfll KUKAUU (ph-ffuvi hban^. doulia ttö. s hokfv. 1q.9j0n; svrr svnovAfii£ in trgovina m tiib svorooe 2S,23iqsuiyoisu BISTRICA KUHAR KUKAfi h/t HiRAUE [PRIPRAVA HRAME). mtiH £AS. 6 MESECEV. 1012808: SVTT SVETOVANJE W TR60VINA O.OJl TRC SVOMDE 26.2310 SUlVEASKA BISTRICA mićićAii aAiätAR H/t PRIPRAVA VSEH VIST SLADIC DOU^ än £A& 3 MESECE. lOimTERHESPROSTnVENI ?flÜCAAM AKnVMSn ROGA^ HOTE; IN niREZEU 0.0:ZQRAVUŽIJTlKlt3^ROGA§KASl>TnA KAIS MA2R • Vi/l imvUAklt V»H VRST HASAI OPRAVUAUE OOUl&MK KBDVAIMI KOZHETliMH POSTOPKOV. OPRAKJAXJf DOlOteOH NBOVALNO TERAPEVTSKIH POHWIIV. mtBi U ME< SECEV. mJOS; TIRME OUNIA OA ZMAVlUSu CESTA 24.3ZS4?QD£EnrTĐ( EUMOMSMTBM HA1ERIALW KNJIGOVODJA M/t vodenja HATE RIAUIEGA POSLOVANJA. »LOCEN CAS. 6 MESECEV. 10.9.2008: SVTT SVETOVANJE in TmNA OiLO: TRG SVOBOOE 26.2310 S^NSKA 8ISTBICA STNOJNIMBUHK VZORZEVAIH Vf • h/t PfllPflAVUANJE HDIUEV W OROOU ZAOaO V RObU H POLAVTOMATSKI OSNOV. NI PROtZVOOHJL TEMICE VZOR^AWE STROJCV H OROOU za rOĆNO IN POIAVTOMATSKU OSNCMO PROfZVODUa M0NTA2A IN (ffHONTAZA STROJEV W OROOU M SOffilDVANJE Pffl VECJIH VZ0R2EVALJHH OEUH, OniAVUANJE DRUGIH V?0R2EWJIIH KL IN PISPRAVA TER POPRAVILO PRIPOMOČKOV ZA 0^ STEKLARJEV; OOLOCEN CAS. 3 MESECI 13.9.2B0S.' STEKLARKA ROGA^ OÜ; ULiCA TALCEV 1 32S0 RDGA^SIATINA EKONOMIST ZA TUR IZERd VODJA HOTEiAfflECEPOIE > li^t VODENJE HOTELA N RKEPCUE. OOUICEN CAS. 6 HESEOV, IDÜOM; SVTT SVETOVANJE IN TRGOVKA tLüJy. TRG SVDROU 2B.23ieSL0VEttSKA6ISTTllCA PROfESOR LJKOVK UMETNOSTI PROFESOR LJKOVNE KIlAfioeiKE H/t' POJ^A NJE UKOVNE INfTNOSn OOlO&N tis, 3 HESECE. 10.12)08: taSK CENIEB ROGAIKA SlATVIA. KLARSKA UUCA t S» ROGAiU SUTWA UEWtCWJE ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ionn. PREVOZ BLAGA S TOVORNIMI VO£U S PRIKLOPNIKI AU BREZ MJH. NEDOUI^N CAS. 1.9.2081' CESTW TOVORNI PROMET • AVTOPREVOZ NISTVD. ROBERT KLDSTERMK Si: SEVfič 19 A. 3320 vailUE OBOaOVALf CI • M/l POMOŽNA OQA V PROIZVODNEM PROCESU SANITARNE OPREME. DQOEUVA IN POPRAMLO (ZĐELKOV. SESTAVUANJE IZ0E1XDV. PAKIRANJE V USTREZNO EJilBALAŽO.OSttiA m PO KAVDOUH NAOREJBIEGA: DOLOtBI 6 MESECEV. IBOOfi: HANPOWER OJUL: HANPOWER D.8J1; PE CEUE STANETOVAUUCA 1i3000C£lJE SBOEL0VALK miZVOHlEGA MATEfiiAU it/l QEUI BO OBSEGALO POMOŽNA OEiA V PROIZVOONEH PROCESU KOPAUlinH BLOKOV. ODGOVORNI BOSTE ZA POPflAVIlA IZOCLKOV. SESTAVUAAJE IN LEPUC-HIE KONCWH HAT9DAL0V. PAHRAUEIZOOKOV V USTREaO EHBALAäL IZVAJANJE AVTOKONTROLE m OSTAU OEIA PO NAVOOlUH NANEJEHGA: OOLOĆEN cAS. \2 MESCEV. 10 SJ008: MANPOWER OJLO: HANPOWER DM PECQJE. STANfTOVA LUČA 14.3ddq CQJE DOAVECBItfZRMQJCA HAW ZAHTEVNA SAMOSTOJNA DUA • H^- HAU ZAKfEVNA SAMimWA ULA. Đ01J3ČO1 US. 1 litf-SEC. mmk FORI, HiKSlBlLNO ORGANIZIRANJE RAZV&WH OEJ. QÜÜ: PRäBNOVA CESTA I A. 3929 VELENJE NATAKAR M/l STREŽBA PUAČ. NEIKKDČ8I US. 1812088; BAR "SOVA*. M) KANDUA^ iP: STARI TRG 3328 ^CLEMJE GRAD^I OOAVe • H/t'GRAOefNA DEIA • POHOf NA GRADftiäH/DELOVäM. DOLOČEN £AS. 12 MESECEV. BWIIN- POOJETA ZA GRAIBČNI INŽBCHNG H TRGOVna OJLD; UHE R«AMA X §0$TAIU. CESTA IM HBAIUA Z 3325 äSTILEC. H/l ClSII VS TEKSTENE. PVC. lESOlE. XGlAMiCW iN KAMNITE TALNE POVR^N^ bSTI STEKLENE POVA^ ^ DOLO^ tAS, 6 MESECEV. 19.1.2008; PLASTIKA SKAZA. nOtZVOONJA. TRGOVINA. STORIVI 0.a0:SEl020A. 33ZOVE10UE NlllA POKUCNA EOMAZBA {D02l£n^ VARILEC M/l VARJEWE 2HEZNM KONSTRUKDJ. DOLOČEN ^ 1 HESEC. 28.92808: KO TO« XOVI-NARSTVO NUE DJEROJf %Jh. 2AfiOVA CESTA 21,3320 ALĐUE SRSMUA POKUOU COeRAZBA K»OVECIiVZ:RAZKRIVAUE.DESKAIUE, POKRIVANJE OSTREČ: KOOLDČEN US. ZSIZSR: ZAKUUČNA OaAV(UWlBENi^URD$STl(m&P; ŠKALE 91,3320 VELENJE MIZAR • M/t MIZAR. OOIOCEN ČAS. ia9>280S: LE SUSTVO HUOOVERNIK. PROIZVODNO W TRGOVSKO POOJFTJE. 0.0.0: CESTA TAL£EV M 3329VEUNJE PRODAJALEC • AVt PRODAJALEC. DOUlČEN &AS. IC.OiOOO: LEStf STVO HUOOVERNIK. PROIZVODNO Vi TRGOVSKO PODJETJE OiLO: CESTA TALCEV 11.3320 VEEUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLO&NA 1Z08AAZBA ZAVAROVAL SVETOVAUC -ZASTOPNIK I M/t SVE TOVAIUE STRAWAM. PRDOemUE M SKLEPARtf Pfr NÜQ9, OOLOCEN CAS. 24 MESECEV. 28.9.2668: GRAWE ZAVAROVAUICA OJL MARI80R POSLOVU SKHA UUBLm XOHKKEGA UUCA 4.1006 UUBLJANA NATAKAR NATAKAR • M/t POUOt PRI STBEŽft V BARU XA BEW3N»EM SERVtSa OQUÖN ČAS. 12 HESECEV, 20.92681' PDSREOMirva ROMANA OSAJ^EX &P: OnHNA 14.3201 ŠMARTNO V ROäil DOLJM NATAKAR • M/t IZVAJANJE VSH OPRAVIL V ZVEZI S STREZRO GOSTOV. ODLOČEN ČAS. 8 MESECEV, ID.9JD08: NARAVU ZDRAVILiSČE TOPOLA OJI: TO?OL^77.3326TOPOläCA CVCTUČAR CVmJČAR ARANŽER • H/t DELO V CVETLJČARNl IN NATERSAl OOlOi^ ČAS. 3 HESECE. ^SmCVE» TI£ARXA HAČICA. BARBARA AfilEŽ S.P: RUDARSKA OSTA 1.3320 VEDLA FRIZER fflSl. h^ VSA RIEZERSKA OOA. 0010^ ČAS. 12 MESECEV. \Um: FRIORSKI STUDIO BOOM, VANJA OOBNIKSi:UL£$KAa5TA 19A.332DVH£HJE PROOAJALfC PROOAJA-NUII STORITVE UUBO SRNDVRiNIK Sf: SELO 7. 3320 VfiiNJE TWVMtW POUOVOOJA VnUA TRBOVINVTRGOVSn POTNDC • H/t' OSEBA NA QEiOfflEM HSTU VDOJA TRGOVINE BO SKRBOA ZA GRGANIZHWUE IN VOOEUE KLA V TRGOVH, NABAVO HATERULA. POSPE^AfUE PRODA.«, TU) OBISK STRANK HA TERENU: NE13010CEH ČAS, B.lOiHR: TBMO SHOP OiLO: TRGOVINA « INŽEMRING ZA TVUITNG IN HLADILNO TQNRIO. CESTA TAL£fV 1 332DVH6UE MbM afiCTNOTBMKE DIF1. IM2. EL TE>«.- AVTOHATIZACUA M/t PRO-JE)aiRAIUE INO. AVTOMATIKE. NEDOLOČH ČAS. 11.9J008: ATM SI AVTOMATTZAEUA IN TEHMKA VDQEKIA PROCESOV. DilO: PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320VELEIUE IMPVaZTTETII OVUMMAM MŽEMHfTNOJartTVA INŽENIR ENERGETIK STRDJi • H/t PftPRAVA P& NIHIB. SPREMÜANJE IZVAJANJA FGNUOB, P0GDD6. VOOĐUE PROJEKTOV. IZOEUVA PROJB(TNO TEHNO LOSKE OOKUMENTACUE: OOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. wvAv.novite(liiil(.com 219.2108: KR HARMONIJA TEHNQL0GUE IN ZNAUA. »(VAlASKOPtNUEliE, VELENJE, PAJmZANSKA CESlA78.33ZaVB»JE Ui ŽALEC OAJA • H^ PROOiUA NA TERENti pd CEU sidve , NEOOUm ČAS. 2L9.2008: TORRO TRGOVINSKE OSNOVNOŠOISKAIZOMAZBA PQMOÖIIK PRI OU M/t POMOČ PRI KROVSKO KLEPARSKIH STORTW OOIOCEN ČAS. 2 MESECA. 2BiJin8: SIAVMO KUMRSTVO IN KROVSTVCt JAN- OEŽEIAK S.P: RAKOVU 33,33146RASlOVČi HONTER iNSTAliOl OGREVAUE W VOOOVOO • U/h H0HTA2A INSTALACU (OGREVAMO VOOOVOO. PREZRAČEVANJE] PO TEfSNth NEDOLOČEN ČAS. I192B81GOZNRAR MOMTj^ TRGOVINA IN NIRI« 0013; NOVI DOM 20.1428 TROOVUE NATAKAR H/t STRCäA HRANE « PUAt NEOOi:^ Č8I ČAl n.SiOOB: 60STUA GOIAANKA OAJUA KORENINA SJ^ eniUXO 45.3303 GOMIISKO ČtSTUA. H/i 0SČPUE POSLOVNIH PROSTOROV, 0& U&n ČAl 3 MESECE, 15.SJ006: PANHYG1A Čl^enje INTRGOVHAOO.O; ARJA VAS 101.3361 PETItOVfE DBAVEG BRC POKUCA NATAKAR - H/t' TOČENJE PliAČ IN NAPnXOV. Ö^-NJE POSLOVNIH IN POMOŽNIH PROSTOROV. ODLOČEN ČAS. 12 HESECEV. ITiiOOfi: DNEVNI BAR IN T9m NA SEBd. TAVČAR BREDA S.P: ZGDHUE GRUSOVUE16. 33n^P?nfl V SAVINJSKI OOUNI ČtSTIliC • ČIŠČENJE TRGOVINE IN OSTAUH PROSTOROV. OnoCSN ČAS. 3 MESECE 19.9.2008: ZAUS POSLOVANJE Z NEPREMICMNAMI IN OSTALE STOflT\ft OiLO: OOftJA VAS 17B. 2390 RAVNE HA KOBOŠKEH TESAR TESAR • m/h TESARSKA OßA. NEODLOČEN ČAS. 295J0D8: GftADIKOM GRADBENO POOCTJE OJLO: UUCA IVANKEURANJEK 1.3318 ŽALEC 2IMR ZQAR H/t' ZtOARSKA OEIA. NEDOLOČEJI ČAS. 20,12008: 6RAD1K0M GRADBENO PODAJE OJLD: UUCA IVANKE URANJEK l.33t02ALEC VOZNM VOZff IKTOVOmEGAVOZIlA • hvt PREVOZ m RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH. NEDOLOČEN US. 29.92006: 6RA0IK0M GRADBENO PODJETJE O.OO: UUCA IVANKE tllAAJEK 1.3319 ŽALEC OfUOBHOajWEC BRADflEM DELAVEC ^^ ENOSTAVNA OEA V SUIPIM. NEOOlOČEN tK, 2052061 5RADIK0H SUDSaO PODJETJE OOi): ÜUU (VAME URAIUEK 1.3310 ŽALEC OilKOMlCCNOWi POMOŽNI KOVINAR • POSUlŽEVAJUE VRTALNIH. REZKALNM STROJEV. POMOČ KI POSUl&VAUU STROJEV. MNTIHAUE STROJMH (£UK DOUIČCN ČAS. 3 IfiSEÜ mm SP STTOAA WOUSmjA. OD; SEMPETHI V SAVUUSKT DOJil. JUHARTOVA UL^ CA 13311 iWPETER V SAVINJSKI OOJNI fTAVB«Kl?AN STAVBNI Kl^AR KROVEC • M/t KLEPARSIVO IN KROVSTVO. NEDOLOČEN ČAS. ZBiitttt: STAVBNO HEFAflSTVO IN KROVSTVO. JANKO O^EIAK Sfr RAK0VUE33.33146RASU)VČE KLW6WINCAR UJUČAVNCAMONTER ZA OUO V DEUVNia NA MONTAŽI • SEIOV OELAVNIQ H NA MOmAŽl. N83010ČEN ČAS. 16.92008: XOTA EJIER6ETSU NAPRAVE. HLAJeUE. OGREVANJE TOPUITK ČRPAU(E OmPETROVČL PETR0VČE237.33OI PETROVČE AVTOKLfPAR AVTOKLEPAR • Wt SAMOSTOJNO OEU) V AVTOK^ PARSn OEIAWCI: NEDOLOČEN ČAS. 10.S2008: AV niKAROSERLlA m, 0RA60 PIRH. IP; U3ŽNICA PRI ŽALCU 62 A 3310 ŽALEC AVTOM EHAMK VOZMK TOVORNJAKA M/t VOZNIK TOVORNJAKA PO EUROPI NEDOUIČEN ČAS. 29i.2006' 8DM6EK MAKSIMIUAN. AVTOPREVOZM^TVO IP: SLANOROV TRG 19.3319 ŽALEC VOZNIK AVTCNHEHANIK VOOIK TOVORNJAKA M/t VOŽfUA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MQJNAROONEH mm. NEOOUlČEN ČAS. 4.11.2008: AVromoZM$TVa LJUBOHIR VIGNJESt S.P: 6EW0VA UÜCA 10.33?Q ŽALEC SREDNJA STROnmu AU SPLOiNA LZOMAZBA ZAVAROVAL« SVETOVALEC • ZASTOfHK I NA TBE NU M/t'SSeOVAlÜE STRANKAM. raiDOHVANJE TERMINOV. PRI006IVAU PONUDB ZA SKLfiWLf ZAWtOVANJ; mtiH ČAS. 24 MßE^. 28J2ffi| GRAWE ZAVAROVALNICA Oil HARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBLIANA. KOMENSKEGA UUCA 4. lOOO ÜUBLIANA 0SKR8NIK AVTOMATOV - SERVISER - OEUMiO MESTO ŽALEC - H/t' OSKRBOVANJE SAMOPOSTUE^H AV TOMATÜV ZA TOPLE IN RLAONE NAPTTKE TER OSTALE PRIGRIZKE. OOUČfTt CAS. 9 MESECEV 13.92088; ATOMATC SERVß (ZDEUVA AVTOMATOV ZA'RJAČE OÜÜ: VANGANEliKA C^A Si 6000 KOPER CAPEOk STRIA NATAKAR STREŽBA PUAČ • M/t SIRäfiA PUAČ, 00U}CEH ČAS. MESECEV. 1S.i26n: Rfl • LK TRGOVSKO • GOSTM-SKG PODJETJE DJ3 JI: UUCA HEROJA STANETA 4.3310 ŽALEC STREŽBA PLiAČ. PRIPRAVA HRANE V KLWU - Hl/l STREŽBA PUAČ. PRIPRAVA HRANE V XiHML HEĐO-LOČn ČAS. 1192008; MARLJA ČUU Si: DKBEPČ& VALNIU Pfll GASOOJ. HATKE 38.33^2 PREBOU) PROOAJAUC PROOAJAIE V TRGOVINI Z Žn/lU -H/t'OaO NA BLA GAJNl STREŽBA STRANK V OEUKATESl ZLA&AUE. 8LAGA NA POJI HtmtOt ČAS. I2J2S08: PALSR OÜ.O: ORASIOVČE: PAUER D.OJ): 8FIASUKČE 26.3314 BRASUIVĆE fTMUMTBMK SPREJEMNIK POd(OOOVANIK V02L • H/t SPREIEN STRANK NAROČILA IN Pf^MI RCZeiVMH DEUJV. KAlJUKAiaJE POPRAVI fAKTWRANJE: NaODČEN ČAS. 10X2088: AVTOKARDSERUAPfti DRAGO PIRK Si:U}ŽNICA PRIŽAUai S2A. 3310 2ALEC GRADBENI DEUlVOOJA - hVt VOOEHIE SKUPINE NA GRAOB!^, RAZPOREJANJE OEIOVNE SLE NEOOlO ČEN ČAS. 2092008: GUDIKOM GRAD^ PODJETJE UA ULXA IVANKE URANJEK t. 3310 ŽALEC PMäMAU99klTBMHK RAČUNALNIKI TEHNIK • H/i TRŽENJE SPIETMK DOMEN, UKJANJE SPLETNIH STRANL TRŽENJE m ALNIH RAČUNALNIKOV. POVEZAVA VtOEONAOZORNIH SISTEMOV Z VIRTUALNIH RAČUNAUEKOK DEUIVNO MESTO JE V ENOTI ŽALEC. OSUKOVALEC SPLETMH STRANI fEOOUlČEN ČAS. 10i2008; RAMON TIM NE-SnCUUZHtANO POS8B3Ne^ iüSk lEVSTKDVA UUCA 7.2800 MARIBOR mHmfnmtmfr^A vdoja graobdča • m/t'vooeme in cvuaue da GRADSISCA. MBHUICEN CAS. 2U20C8: GRADIKDM 6RADBEN0 POO^iE ÜM UUCA IVANKE URAWEK 1.3319 ŽALE iNžannnojfBžTVA delo na področju tučnih pre1zxus0v • m/t oeu] na področju tlačnih preizkusov, neodločen čas, mm: mk energetske na?rav!. hlajeue q6revaue TOPim črpaike m. petrovče petttovče 237.3301 petrovče UKIVERZITFTNI DffUMMtRANI INŽENIR STROJNIŠTVA zahtevno oed xa računainiku s programom avtdcao • zaktevno oeui na računalniku s programom avtocad. določen čas. 8 hesfizv. s.izns; razvoj. wžbbrw& prttzvniua in td-govinjl 0jlabrasuniče.m