253
Dolenci.
Ko vigred premila se zopet rodi, In veter pomladni  že  sneg odpodi,
Dolenci pojejo,
Veselje ženejo: „Le pojdimo v gorco!" veselo doni.
Je tertica spala pozimi mirno, Dolen'c jo obrezal, osnažil zdaj bo;
In h kolu priveze,
Ter vez ji prireže, Nektero pa vkoplje pod rahlo zemljo.
Ko biserna zarja nebo pozlati Že rajda kopačev prot gorci hiti,
Veselje razseva,
In sladko prepeva Ter s slavcekom v germu Stvarnika časti.
Veselo kopaja, ker kapljica je Moč novo rodila, oz'vila serce;
Ko sonce zahaja
In lunica vstaja — Vernivši prot doma pojejo si še.
Ko tertica nježne mladike rodi Dolencu se serce veselja smeji;
Nesreče varuje
Bogu jih zročuje, Naj milost nebeška na nje zdaj rosi!
Ko sončice zlato že grozdje zori, Se novo veselje Dolencu rodi —
Mu čriček naznanja:
„Prišel je čas branja!" Tergatve, tergatve se vse veseli! —
Nabita je kad, pa pripravljen je sod, In preša že poka po goščah povsod. —
Dolenci veseli,
Zakaj bi ne peli? Saj vživa veselje zdaj revni naš rod!
Svojim rojakom: Karol Kalliger.