Listek.
451
Čakamo še vedno, da nam priredi kdo zbirko vsaj že zbranega, tiskanega in netiskanega ndrodnopesniškega gradiva. Naj nam kompetentni učenjak, ki se je lotil tega važnega dela, ne da čakati predolgo. Upamo, da v naše dni vsaj ne naleti na nerazumno spod-tikanje in na druge težave.                                                                                M.  Murko.
Češko narodno gledališče je doseglo na glasbeni in gledališki razstavi dunajski velikanski uspeh. Vsi listi stolnega mesta so ne glede* na svoje strankarsko stališče slavili češke predstave in poudarjali, da se češka drarnatiška umetnost po pravici lahko meri z nemško umetnostjo. Sosebno je navdušila preodlično občinstvo Smetanova opera ,,Prodana nevesta", ki se je igrala v Pragi že nad dvestokrat, katera je pa šele dne" i. in dne" 4. rže"nega cve"ta na dunajski razstavi zaslula daleč izven domovine. Češke umetnike je občinstvo kar pri odstrtem prizorišči viharno klicalo na oder, naj odličnejši gostje so osebno čestitali ravnatelju g. Šubertu, kritiki pa so oduševljeuo proslavljali češko glasbo in nje izvršujoče umetnike. Igrala sta se dalje takisto uspešno Smetanova opera ,,Dalibor" in Dvofakov ,,Dimitrij", mimo njih tri drame in Vrchlick^-Fibichov melodram ,,Namluvy Pelopovv", čegar snov je zajeta iz grške mitologije. Razstavna komisija sama je morala dodati nekaj večerov za češko gledališče, Ravnatelj Subert je dobil vabilo, naj gostuje na dunajskem gledališči ,,an der Wien';, takisto v Berlinu in Frankobrodu, vender za sedaj ni bilo moči ugoditi tem željam. — Iskreno mora veseliti tudi nas takšno priznanje ndrodu češkemu; sijajni uspeh na glasbeni in gledališki razstavi dunajski pa nam bodi zajedno dokaz, kaj vzmore požrtvovalna sila in vztrajnost tudi razmerno maloštevilnega n.-iroda!
Novi grobovi. Na Veliki ponedeljek je umrl na Cetinji minister prosvete Ivan Pavlovic' v 49. letu dobe svoje. Bil je že delj časa bolehen, in zato je bržkone tudi prestal cerkveno-šolski list »Prosvjeta«, katerega je uredoval Pavlovic je bil porojen v Sremskih Karlovcih, kjer je dovršil gimnazijske nauke. Modroslovje je poslušal v Belem Gradu, potem pa je šel na vseučilišče v Genevi, kjer je pomagal uredovati »Slobodo«, ki je leta 1865. izhajala v Genevi v srbskem in francoskem jeziku. Pozneje je v Mona-kovem dovršil narodno-gospodarsko fakulteto in prišel za profesorja na trgovsko šolo v Pančevo. V Zemunu je osnoval list »Graničar« in za rusko-turške vojske v Belem Gradu »Novo Srbijo« in »Serbische Correspondenz«. Leta 1878. ga je črnogorska vlada pozvala na Cetinje in mu izročila uredništvo »Glasa Črnogorca«, katerega je uredoval do leta 1885. ; mimo tega je izdajal leta 1884. do 1885. poseben književni list. Knez črnogorski ga je imenoval za upravitelja cetinjski gimnaziji, kesneje pa za upravitelja mini-sterstvu prosvete in cerkvenih del. Njega smrt je bridka izguba za črnogorsko šolstvo in prosveto.
V "VViesbadnu je umrl dne" 19. malega travna Friderik pl Bodenstedi, sloveči nemški pesnik in prelagatelj Shakespeareja, Puškina, Lermontova in Turgenjeva. Porojen je bil dne" 22. malega travna 1819. leta na Hanoveranskem. Od leta 18^4. do 1846. je potoval po Kavkazu, Krimu in Mali Aziji, živel potem v različnih mestih in leta 1866. prevzel vodstvo meininškega dvornega gledališča; od leta 1871. je živel zasebno v 'VViesbadnu. Bodenstedt je bil znamenit lirik, čegar »Pesmi Mirze Schaffvja« so pravi biseri svetovne književnosti. Tako mojstersko obliko, kakeršna diči te iztočne pesmi, imajo morda samo še Platonove poezije. Na slovenski jezik njega pesmi niso preložene, toda lepo so jih preložili na srbski oziroma hrvaški jezik Zmaj Jovan Jovanovič, Senoa in Trnski.
Dne" 26. malega travna je umrl vseučiliški profesor za državno pravo in statistiko v Gradci, dr. Herman Ignacij Bidermann v 61. letu dobe svoje. Dr. Bidermann je spisal   dokaj   ndrodopisnih   razprav,   izmed   katerih so   nekatere   važne tudi za  Slovence.
452
Listek.
Imenujemo zlasti razpravi »Uebersicht der Slavenreste in Tirol« in »Steiermarks Be-ziehungen zum kroatisch-slavon. Konigreich im XVI. und XVII. Jahrhundert«, o katerih je naš list v lanskem svojem letniku priobčil posebni književni poročili; dalje članek »Župe na Goriškem«, kateri je izšel v »Kresi« leta 1881. ; »Zur Geschichte der Uskoken in Kram« (Schumi, Archiv II.); »Bestandtheile des heutigen Konigreichs Dalmatien« i. t. d. — Pokojnik je bil precej let blagajnik podpiralne zaloge za slovanske (pozneje slovenske) visokošolce in se je kazal našemu ndrodu vedno pravičnega. Letos še je o Veliki noči potoval v Gorico, da bi se seznanil z narodnostnim razmerjem po Istri in na Goriškem. Bodi mu blag spomin !
Dne" 6. velikega travna je umrl v Pragi slikar Lev Lerch, šele v 36. letu dobe svoje. Slikal je zlasti portrete, pridobil si pa tudi častno ime v figuralnem slikarstvu. Na lanski razstavi je bil za podobo svojega očeta odlikovan s častno diplomo. — Dokaj posnetkov njegovih del je priobčila  »Zlata Praha«.
Listnica.    Lavoras. V pesmi ,,Vrbskemu jezeru" pravite mimo drugega:
,Jezero, oj,  na stran nekdaj"  — te vrstice sploh ne umejemo —
,,In objokuj rojake svoje,
Ki bili so,  ki so še zdaj
Posestniki obale  tvoje." Jezero   naj   ,,objokuje"   svoje   rojake?    Močno dvojimo,   da bi ustreglo Vaši želji! Toda čujmo:
,,Zastoče tužnih glasov  val,
A iz globin buči preteče —
Poslušaj  ta nemir,  drhal !  —
Kaj li preti, kaj de" besneče?"
Kaj neki de te ,,besneče" jezero? Prav žal nam je, da je pesmi že konec. Domoljubna je res, dobra pa zato venderle še ni! — F. F. v Sodražici. Radi potrjujemo, da niste Vi poslali pesmi, o kateri smo v poslednji številki najprej govorili na tem mestu. —  Batog. Pride na vrsto o  svojem   času.  — Doran  v B.   ,,Vrnitev"   ni za natisek :
,,Mol/l te bil bi kot bog«, Pretrgala si pa razmero (!), Iztrgala mi s srca vero, Me z neba vrgla v dno  peki«."
Začetek druge pesmi preveč spominja znane Schillerjeve pesmi , ,Der Eichwald brauset, die Wolken ziehn" i. t. d., potem pa nje dikcija ni pesniška. Morda o priliki kaj  drugega.
„Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr.,  pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«  Gospodske ulice št. 12. v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.
¦