Slovesnost v spomin 401etnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Beaeda v predgovor. nHrast se oinaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane". Koseski. Slovenski Barod kiačate prelepi laataosti, udaaost ia zvestoba! Paatir ia pastirica, hlapec ia dekla udaaa in zvesta sta svojenm gospodarju. Sloveaski uradaik udaa je zveato avojemu goapodu. oziroaia svojej gosposki. Slovenski posestaik izpolujuje udaao ia aataako povelja, aaj si pridejo, od katerega koli urada. Sloveaskemu vojaku je vrstica ceaarake pesaii: ,,Vse za dom ia za cesarja" vodilaa zvezda, katero zvesto ia z veaeljem zaalejuje. Vaaceaiu SloveBcu, aaj ai bo staavi kakoraaega koli aoče, pa aluži geslo: ,,Vae za vero, dom, cesarja ia Barod!" Ni tedaj čudo, da ae Sloveaec živi a podložaik veseli blagoataaja avojih aaprejpoatavljeaih ia da je sočutea, ako je ajim oaoda aemila. Oboje: avoje veaelje, ako ao arečai ia avoje sočutje, ako ao aearečai, pa kaže očitao in iz daa arca. Letoaaje leto, 1. jaauvarija, podala se aam je priložfloat, da smo pokazali avojo udaaoat ia zve3tobo vidaemu poglavarju sv. katoliške cerkve, sv. Očetu papežu Leoau XIII., ko so služili avojo zlato sv. mešo. V teku tega leta podala aam pa ae bo še priložaost, da bomo pokazali avojo udaaoat ia zveatobo avojemn občaemu očetu, presvitlemu ceaarju Fraacu Jožefu L, ko bodo obbajali 401etaico avojega cesarjevaaja. — Ta sloveaaoat bi ae morala 2. dea decembra letošajega leta obbajati; kajti takrat preteklo bo ravao 40 let, odkar preavitli ceaar Fraac Jožef I. aašo očetajavo vladajo. Pa v istem mrzlem času je vaak rad v hiši za pečjo. V istem času mi Sloveaci ae bi mogli te slovesaoati tako obhajati, kakor amo aavajeai; kajti, kakor ao stari Slovaai avojo bogove pod milim nebom, pod košato lipo častili, Gorotaaci avoje vojevode pod vedrim aebom uataaavljali, ia sploh aaai predaamci ae le aa proatem ahajali, tako aaj tudi mi pod milira aebom obaajamo aloveanoat v spomia 401etaega vladaaja Njih Veličaaatva, aašega cesarja, da bomo pri tej priložaoati mogli reči: čujte gore ia bregovi, čujte aebeaa, čuj svet! mi siaovi Slave ia zvesti Avatrijaaci smo! Mi, pri av. Bolfaaku aa Kogu, amo to sloveaaoat vže 15. dea aprila obbajali. Kako se je ta alovesaoat pri aas vršila, ti hočem, dragi čitatelj, v aa. topaih sestavkih aazaaaiti. Ne miali pa, da ae hočem a tem poaašati! Nikakor ae; kajti mi atorili smo toliko, kolikor je takim ubožcem, kakoršai smo mi, sploh mogoče. Priprave za svečaaost. Težko je daadaaes kaj početi in izvršiti, če cveaka ai. Tudi nam bi ae bila taka godila, ako bi ao ae bili ravnali po cesarjevem geslu: rSe združeaimi močmi". Goapoda učitelja pripravljala sta otroke za aekaj posebBPga; to smo vedeli, če tudi aista otrokom aičesar aataačaega povedala, posebao prve dai ae. Učili pa 80 se peti cesarsko ia druge pesmi; boljši učeaci učili so se deklamovati; jedea učeaec ia jedaa učeaka morala sta se aaučiti, kar so ajima g. aadučitelj aapisali. Popevali so tudi aa prostem, kar sicer v tako zgodaem času ai bilo v aavadi. Castiti gosp. župaik ia g. aadučitelj ata ves božji daa tičala akupaj ter se poavetovala o tem ia naem. Sicer pa moramo na tem meatu omeaiti, da omeajeaima gospodoma ae miae dea, da bi ae bila skupaj. kar aam vrlo dobro dopada. Taki gospodje, katerim je izročeao v ajihovo varstvo toliko duš ia dušic, imajo maogo skrbi, ia ajiai tedaj ae pomaajkuje skupaih posvetovaaj. Da bi pač v vsakej fari tako bilo! V soboto, 14. dea aprila, aesle so deklice aadučiteljevej gospef aekšao zeleaje: zimzelen, pa aekaj, da so spleli potrebae veace za okrašeaje. Cerkovaik g. M. Rubia priaesel je iz Ljutomera strelaega prahu. Po peaeze za istega segaoli so g. aadučitelj v žep. Proti večeru priali so godci, le-ti morali so se tudi za prihodaji daa aekoliko pripraviti. Na cerkvišču, aa desaej ia levej straai cerkve, izkopal je viaičar A. Stamul pod aadzoratvom g. L. Pavliaa dve jarai, določeai za dve drevesi. A o pripravah, katere so bile zgol v aadučiteljevih ia župaikovih rokah, pa aiamo poprej ničeaar vedeli. — Ia tako je bilo vse pripravljeao za Slovesaost, katera ae je vže predvečer, 14. daa aprila pričela. Zvečer, predea je zazvoailo ,,Zdravo Marijo", zagodli so godci ia pokali ao možaarji, da se je iz aaaega prijetaega hriba aa vse straai razlegalo. Takoj se je zbrala precej velika maožica ljudstva okoli cerkve. Godbi ia atrelbi pridružilo ae je še petje. Vse troje vršilo se je meajavao tako dolgo, doklor ai udaril zvoa ter zbraae opomeail, da aaj skupao pozdravijo ,,Nebeako kraljico". H kratu je bilo vae na koleaib. Po vaakem odatavku ,,Aageljakega češčenja" zapeli amo kitico atare, pa še vedno priljubljene peami ,,Aageljako pozdravIjeaje". Ko ae je odpela zadaja kitica te peami, podali amo se k počitku. Tako je prav; tako bi aioralo biti vselej ia povsod, kajti, kakor nam ai mogoče v temi aekakoraajega dela opravIjati, tako aaj v aoči tudf aičesar druzega ae počeajamo! (Dalje prih.)