Stev. 36.
V Ljubljani, 6, septembra 1812.
Lil. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
tpue, s oceno poslane knjige itd. je pošiljati jamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ti ii ii dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Krivica, izvršena nad Schmeidkom.
Kdo je Schmeidek? Eden izmed naših tovarišev, majhen — skoraj neznaten po osebi. Toda ni vse majhno, kar je navidez neznatno, in tudi Schmeidka moramo šteti med prve v naših vrstah!
Pred 15-leti je zapustil učiteljišče in pred 12 leti je prišel na novo ustanovljeno šolo na Revah. Kot mož dela, skromen v svojih željah in nadah, se je oprijel dela v preprostih Rovah z vso ljubeznijo. Mislil si je pač: Lepo je samo tam, kjer dobi mož zadoščenje v delu!
In Schmeidek je mož dela! Njegova šola, njegovi učni uspehi so bili vzor sosedom. njegov vrt pa stoji med prvimi v kamniškem okraju. Iz pustega, težkega ilovnatega sveta je napravil vrt, ki omili vsakomur poset rovske šole. Koliko dela, skrbi, ljubezni in stroškov je zadelanih v šolskem vrtu rovskem — to ve ceniti samo tisti, ki je ta vrt videl in ki ve vrtno
delo tudi soditi! ¥
Schmeidek pa ni delal samo v šoli in na vrtu — delal je jako plodovito tudi v občini. Vodil je nekaj let na novo ustanovljeno mlekarno, tako da je bila glede gospodarstva prvn v deželi, in ustanovil je tudi sadjarsko zadrugo. Ker pa je zahteval končno Schmeidek za svoje veliko delo pri mlekarni neznaten zaslužek, mu nehvaležno ljudstvo tega ni pripo-znalo, in od tedaj živi Schmeidek le šoli in vrtu.
Smoter mu je bil: »Tu ostaneš do svoje smrti.« — In po tem smotru je uravnal vse svoje delo! Izbral si je zato za družico svojega življenja domačinko, da bo bolje razumevala in pospeševala njegovo delti za občino. In res — razumevala ga je, kakor bi ga malokatera ženska mogla: delila je z njim zvesto skrbi in nadlege.
»Tu ostaneš do svoje smrti!« Zato se ni strašil stroškov za napravo dvojih res uzornih ulnjakov, ni se strašil stroškov za napravo kokošnjaka in stoterih stvari, ki jih rabi vzoren gospodar, ki
meni zapustiti dom šele ob pozni smrti! Celo podstrešno sobo si je napravil na lastne stroške! Da, s težkimi novci si je napeljal ob stenah šolskega poslopja ži-často napravo, po kateri izpelje vzorne špalirje!
»Tu ostaneš do smrti!« Da, da — do smrti — ko bi klerikalnih hudobij ne bilo!
V lovski fari ni živel samo Schmeidek, ampak živi tudi katoliški župnik, ki je z zavistjo gledal, da živi v fari še nekdo, ki je večji po delih, kakor je on, to je — Schmeidek! Pa župnik manj kot učitelj? Ne, ne — to ni mogoče!
In začelo se je tisto podrobno skrivno in očito delo proti učitelju. Schmeidek pa. svest si svojega dela, svest si, da je bil več kot zvest izpolnjevalec zakonov, se je drznil klerikalni oblasti oporekati! Ni zlezel pod klop — ne, temveč rabil je v svoji razburjenosti besede, ki so sicer sameobsebi malenkostne, izrečene na nepravem kraju pa so bile vendar zadosten vzrok tožbi zaradi žaljenja časti.
In Schmeidek je bil obsojen! Malenkostno sicer, a popolnoma zadosti za svoje nepremišljene besede! Če pa velja tudi v Turčiji: enkrat kaznovan, zadosti kaznovan! — ne velja to na Kranjskem!
Schmeidek je grešil, ker se je uprl klerikalni prepotenci! Župnik in učitelj ne moreta živeti skupaj! Eden mora proč — in ker nad župnikom nimamo oblasti — ergo: proč z učiteljem!
In res! Iztrgali so Schmeidka iz njegovega doma, z njegove njive, ki jo je obdeloval tako skrbno! Da, da — sejal je in negoval, ko pa gre pšenica v klasje — proč s Schmeidkom — žanje naj sadove kak koritar!
»Tu ostaneš do smrti!« — Tako ponavljaš svoje geslo, tovariš, kajne — in kar verjeti ne moreš, da je res, kar bi tudi v Turčiji ne bilo mogoče! Po tebi polje srd in divja obup, v očeh ti blišče solze, ko gledaš svojo dozorelo pšenico, ki jo pa požanje — kak koritar!
Pa zaman tvoj srd in obup in solze! Že enkiat kaznovan, moraš za svojo malenkostno nepremišljenost doživeti drugo neprimerno hudo kazen: iztrgali so te iz
tvoje dozorele pšenice na Rovah, pa te poslali v neobdelano ledino — na Krtino.
Schmeidek! Saj tam dobiš prav tako pust svet, kot si ga nekdaj dobil, v Rovah! Lahko se iznova znojiš in potiš, da iznova nova trpiš deset, dvanajst let, da iznova gledaš — zoreti sad!
Daj, daj, duša ubita, daj, če moreš!
Tako se je delila pravica Schmeid-ku — in tako se deli naprednemu uči-teijšivu! Si'me se vprašujemo: Je li še zapisano nad portalom dunajskega gradu geslo: »lustitia fundamentum regnorum«?
O, še je še — pa saj je tudi po vseh duhovniških knjigah zapisano, da je naša vera vera ljubezni, izvrševalec te ljubezni pa je duhovščina! Kako se izvršuje ta ljubezen, pa izkuša najbolj napredno učitrljstvo!
Toda — gospodje! — nikar ne mislite. da na> strete! Ne. ne! Posoda krivic se naglo polni, in kadar bo prepolna, takrat izbruhne vse na dan — in grehi storjeni na naših glavah, se bodo maščevali nad varni še v četrti rod!
„Edinosti" in drugim, ki jim gre.
»Piccclo« je prejšnji teden prinesel poročilo okr. šol. sveta v Kopru. V tem poročilu je razbrati, da italijanski okr. šol. svet ne ovira otvoritve C. M. zasebne ljudske šole v Sv. Luciji pri Piranu, a da se mu čudno zdi. čemu se za otroke »par« slovenskih priseljencev otvarja hrvaška ljudska šela.
»Edinost« z dne 29. avgusta je nato v notici »Kako nesramno lažejo!« odgovorila, ali tako, da je sedla na besedi »par« in »priseljencev«, drugi važni moment, ki je za prespeh pouka merodajen, namreč zadevo o učnem jeziku bodoče šole, je pa potajila, da, celo smisel »Pic-colovega« poročila je potvorila s »par privandranih Slovanov«. Potem člankar v »Edinosti« našteva več popolnoma slovenskih (ne hrvaških!) vasi v Piranščini, ki so bile slovenske tudi tedaj, ko je Be-
nečan zapovedoval onemu delu Istre.« Govori tedaj »Edinosti« člankar o Slovencih. Kako pridejo sedaj ti nakrat do hrvaške ljudske šole, in če jim jo poklanja tudi družba sv. Cirila in Metoda za Istro? Ljubeznivosti narodno nestrpnih Lahov o »par privandravcev« (slovenskih n. b.) nas puste povsem hladne. Na take Lahom prirojene fraze je skoro škoda odgovarjati. Ali važneja je nam zadeva glede učnega jezika. Za slovenske otroke je edino .primeren slovenski učni jezik. Ce so v Piranščini Slovenci doma, jim gre slovenska šola. nikakor Pa ne hrvaška. Presenečeni smo sami, d/a bodo morali slovenski otroci v tej novoustanovljeni šoli sprejemati pouk v drugem negoli domačem, t. j. slovenskem jeziku in to celo po zaslugi C. M. družbe za Istro. Slovenec in Hrvat sta res »brat in brat«, ali prvi pogoj bratstva je, da drug drugemu ne vsiljuje svojega jezika. Borimo se li proti Nemcem in Lahom morda zato, da bomo na jugu prepuščali slovenske postojanke, in bodisi tudi bratu Hrvatu? Za tako kavalirsko radodlarnost smo menda le premaloštevilni! Sveta dolžnost družbe sv. C. in M. za Istro je tedaj, da uvede na tej svoji šoli v Piranščini slovenski učni jezik; če ji je namreč pri srcu napredek slovenske dece in Slovanstva v Istri. Ne vemo. kdo je imel pri ustanovitvi te šole in določitvi njenega bodočega učnega jezika glavno besedo, tudi o učnem jeziku te šole »Edinost« pred časom, ko je o šoli cesto pisala, nikoli ni zinila jasne besede. Prosimo pa v imenu dece ki bo šolo obiskovala, in z ozirom na pro-speh obeh slovanskih narodov v Istri, da se zadeva z učnim jezikom v tej šoli čimprej uredi po resničnih narodnih razmerah v Piranščini.
Nove odredbe za srednje šole na Hrvaškem.
Zagreb, 2. septembra 1912. Nedavno je hrvaška vlada izdala nove odredbe za sprejem v srednje šole. V teh odredbah zopet predpisuje v posa-
LISTEK.
Ellen Keyeva — učiteljica.
(Konec.)
Kakor mu otopi razum in volja, isto-tako postane površen v svoji pravičnosti do sebe in do drugih, površen v svojem čuvstvovanju sploh. Vsa intelektualna vzgoja pa je brez pomena, če ji ni podlaga močno razvito duševno čuvstvovanje. Samo oni, ki je imel zmožnost vzljubiti samo nekaj ljudi tako globoko, da bi umrl zanje, samo oni je zmožen, da živi krasno življenje za mnogo drugih.
Rekli smo, da ni mogoče otroku, da bi razvil svojo osebnost in moči, ki spe v njej, če mora študirati vse predmete ob enem v določenih porcijah. In zato pravi Ellen Keyeva: Otrok si naj izbira predmete, ki ga interesirajo in za katere ima talent, sam in naj se poglobi vanje. Sam naj najde učenec pot. sam naj si poišče svoj smoter, kakor mu je dano, in potem bo tudi natančno vedel, česa se mu je lotiti, spoznal bo, v koliko so se mu razvile dušne moči, kako daleč bo mogel priti z njimi. Kar se tiče glavnih predmetov: zgodovine in zemljepisja, prirodo-znanstva in matematike, bi se ne smeli nikdar poučevati vzporedno, ker poglob-
ljenje ni mogoče. Glavni učni pripomoček v tej moderni šoli je muzej. Toda tu ni učitelj, ki vodi celo tropo otrok kakor ovce od omare do. omarp, kot se godi pri nas. Ne, muzej ima za otroka šele takrat vrednost, če ga pozna iz lastnega raziskovanja Šele takrat lahko reče učitelj učencu: Pojdi in si oglej, kar se tiče tvojega predmeta in preštudiraj natančno! Učitelju niti ne bo treba iti z njim.
Razen muzeju pripisuje Ellen Keye-va veliko vzgojno vrednost knjigam in umetnosti sploh. Vsaka šola naj bi imela veliko knjižnico, v katerih bi bile vse najznamenitejše knjige domačih mož in pa prevodi znamenitih pisateljev drugih narodnosti.
Vsi prostori namenjeni učencu, kakor tudi zunanjost poslopja naj bi tvorili harmonično celoto, za vsako šolo zahteva tudi znamenitih slik • ali vsaj kopij. Ker samo, ako otrok takorekoč živi v umetnosti, se mu more razviti iskrena ljubezen do umetnosti. Ako prouči umotvore dodobra. tedaj samo si more ustanoviti samostojno sodbo o njih.
V tej šoli bi bili otroci približno do petnajstega leta. Gojenci bi bili pripravljeni za življenje, in sicer nekateri s to, drugi z drugo stroko, in potem bi mogli vstopiti v uporabne šole, kakor jih imenuje Keyeva. šole za klasične študije, razne znanost!, za umetnost in rokodel-
stvo, za stanove in urade. Iz šole izgine vsa plašnost, ves strah za dosego smotra izgine, saj je ta obstal samo zaradi tega, ker ni učenec nikdar vedel, ali njegove moči zadostujejo, saj jih ni nikdar poizkusil; vse to bo minulo. Ne, šola bo imela takrat samo en smoter: narediti sebe nepotrebno in pustiti življenje in srečo na svoje mesto.
In v tej šoli tudi ne bo nobenih izpričeval, nobenih pohval; tudi izpitov ne bo. saj bo vendar vsak učenec sam deloval na to, da doseže samostojnost, da se izpopolni v tem, kar ga zanima. Samo, če si učenci sami zažele izkušenj, tedaj se te vrše. toda učenci se morejo javiti k izkušnjam popolnoma neodvisno drug od drugega.
Če pa samo malo mislimo na to, da bi se vse te sanje, ki jih sanja Ellen Ke-yeva, mogle kdaj uresničiti, tedaj moramo pred vsem vzgojiti učitelje v tem smislu. Patentirana pedagogika bi se morala umakniti individualni, in samo oni učitelj, ki bi se znal z otroki igrati, z njimi živeti, se učiti od njih in jih ljubiti, samo dotični bi smel biti aprobiran. Na učiteljišču bi mu bilo treba biti samo eno leto, že potem, ko je dovršil najvišje šole. Pri aprobaciji pa bi ne odločevala samo komisija, temveč v prvi vrsti otroci! Zakaj samo otroci vedo dobro, kdo jih razume in kdo jim hoče dobro.
Ej, in kašiie načrte ima Ellen Keye-va še za učiteljstvo! Njeni učitelji bodo imeli le malo ur na dan, veliko miru in jako veliko plačo, da se bodo brez skrbi za obstanek lahko posvetili nadaljnim študijam. Službena doba pa bi znašala največ 20 let! Nikar pozabiti, da so to samo sanje, in Ellen Keyeva jih sanja daleč, daleč proč od Kranjske, najmanj tako daleč kakor je daleč solnce od zemlje!
Po preteku teh dvajsetih let stopijo potem učitelji v razsodišče na učiteljiščih. Pripada jim tudi naloga, da vzame vsako leto vsak izmed njih nekaj, največ 5 gojencev učiteljišča s seboj na potovanje po domovini in tujini!
Zrelostno izpričevalo, oziroma zrelostni izpit gojencev odpade, saj si ga je prislužil v pogovoru s svojimi voditelji na potovanju in med vso učno dobo.
Ellen Keyeva pravi h koncu o svoji šoli: Moje sanje se ne bodo tako dolgo uresničile, dokler bodo države žrtvovale vse za militarizem. Šele kadar se konča to. takrat bo prodrlo spoznanje, da leži obramba države v šoli, v vzgoji otrok, vzgoji velikih individualnosti.
Vkljub temu pa, da se zde te sanje skoraj neizvedljive, vendar ni ostalo delo brez uspeha. Prvi so bili Angleži, potem Nemci, ki so ustanovili nekaj šol po tem principu.
meznili slučajih sprejemne izkušnje, ki jih je narodna vlada po nasvetu profesorjev in ravnateljev 1. 1908. odpravila ter s tem dala lep zgled naprednosti naši učni upravi. Da se sedaj zopet uva'ja sprer jernna izkušnja, je znak hude reakcionar-nosti. Še hujše pa je, da se sprejemna izkušnja ni: zahteva splošno, ampak le v »dvomljivih« slučajih. Obenem se ravnateljem srednjih šol nalaga, da ne sprejemajo dijakov, pri katerih moralne, zdravstvene ali gmotne (!) razmere ne nudijo sigurnosti, da bodo mogli dovršiti študije. S tem se daje ravnateljem, ki so seveda večinoma vladni zaupniki in morajo biti vladi na uslugo, moč, da odklanjajo dijake, ki bi mogli biti »nevarni«. Prepad med prostim narodom in inteligenco bo se še povečal, ker bo siromaku še težje pridobiti si boljšo izobrazbo. Že zdiaj na Hrvaškem jako malo kmetiških in delavskih sinov študira. Ti so navadno najbolj »revolucionarni«, dočim so sinovi uradnikov že od doma dresirani na štre-berstvo. Značilno je tudi. da se je šolnina na vseh srednjih in njim sorodnih šolah podvojila za one, ki nimajo na Hrvaškem ali Ogrskem domovinske pravice. A to še ni dovolj; takšni inozemci (n. pr. z Istre, Dalmacije ali Bosne) sploh ne morejo biti oproščeni šolnine! Kaj bi hrvaška vlada rekla, ako bi se dijakom iz banovine, ki v velikem šleviiu obiskujejo avstrijske univerze, zlasti medicinsko fakulteto podvojila kolegnina? Ali hoče Čuvaj obdati svojo »kGmisarovino« s kitajskim zidom?
Ali ste že prijavili svoj pristop k društvu „Jubilej ska samopomoč"? — Ako ne, storite to takoj v interesu svojcev!
Klerikalci — učiteljstvo — uradništvo.
Vsak trezno misleč človek bi moral misliti, da ni mogoče, da bi bil na Kranjskem še sploh kak učitelj ali uradnik pri klerikalni stranki. Kar počnejo zadnji čas klerikalci z učitelji in kakor se sovražno vedejo proti službeni pragmatiki državnih uradnikov, to bi menda vendar zadostovalo, da se odpro oči še tako zaslepljenemu učitelju m uradniku. Žal, da je med učteljstvom in še več med uradništvom ljudi, ki za skledico leče prodajo vse svoje stanovske tovariše. V čast učiteljstvu moramo priznati, da je med učitelji več značajev ostalo, kakor pa med deželnimi uradniki, akoravno žive učitelji v najhujšem preganjanju. Starejši učitelji so že v izjemnem stanju. V dobi nemškutarstva so bili tudi narodno-ngpredni učitelji zapostavljeni pri oddaji služb, a ne tako, kakor sedaj pri klerikalcih. V splošnem so pa nemškutarji jako mnogo storili za učiteljstvo in za šolstvo. Takratnim koritar-jem torej ni bilo toliko zameriti, ako so se prodali, ker so s tem pač oškodovali svoje bolje kvalifikovane in starejše tovariše. nikakor pa niso škodovali s tem vsema učiteljskemu stanu. Isto je bilo z uradniki. Sedanji koritarji so pa naravnost v pogubo vsemu učiteljskemu stanu.
Klerikalna stranka ni samo sovražna naprednim učiteljem, ampak šoli in učiteljstvu sploh. Ona pač plačuje izdajice, a ne iz ljubezni do njih, ampak samo zaradi tega, ker jih potrebuje. S pomočjo Slomškarjev sklepa postave, s katerimi
A zato. če so jih ustanovili na Angleškem, Francoskem in Nemškem, imajo še strašansko dclgo pot do Avstrije, posebno pa do Kranjske. In morda bi bilo pri nas najbolj treba reforme, reforme v vseh ozirih. Saj so nas zatirali povsod, na vseh krajih, tako da smo si časih komaj upali dihati, a skrito ni ostalo; morda je ravno to vzrok, da smo si vendar obdržali svoje mnenje. In sedaj smo si upali ven, čeravno je komaj teden dni tega, ko se nam je reklo, da naj nikar ne nastopamo, ker blamiramo sebe in njih. Njih namreč, ki so nas vzgojili. Izpričevalo so si dali s tem sami. Morda bi blamirali, a ne toliko sebe, kakor njih, če bi nastopili samo s tistim, kar so nam dali na pot v življenje oni.
Vzgojili smo se v mnogih ozirih sami, a ravno zalo bomo znali vzgojiti učenčevo individualnost, da se bo zavedal svoje muči, kakor zahteva to Ellen Keyeva.
Sani naj si črta pot, po kateri mu bo hoditi, ljubi naj delo ne zaradi plačila, nego zaradi dela samega in zaradi svojih bližnjikov. Izpolnil bo svoj čas popolnoma, tako da bo lahko slednjič rekel: Vso moč sem uporabil, nič je nisem zapravil. Popisoval bo življenje resno, ljubil ga bo in imel bo moč, ga živeti. Ne bo ljubil smrti in ne bo imel vzroka zapuščati življenja, ki je lepo. in če mu ne bo lepo, si ga bo znal ustvariti lepega. V tem bo dobil svoj pcklic in pomen.
utesnuje učiteljske pravice S pomočjo Slomškarjev odklanja predloge za izboljšanje učiteljskih plač. Kakor smo omenili, da je častno za napredne učitelje, ker v takih razmerah vztrajajo, tako moramo v sramoto vseh Slomškarjev priznati, da v nobenem drugem stanu izdajice niso tako nizko padle, kakor ravno učitelji. V vseh stanovih imamo brezznačajne ljudi, ki se hočejo koristiti na škodo drugih posameznikov. Kadar so pa splošne koristi dotičnega stanu na dnevnem redu, takrat se pa vendar zavedajo in izkušajo škodo zabraniti. Pri Slomškarjih pa njih voditelja prostodušno glasujeta za vse predloge, ki oškodujejo ves učiteljski stan. Ko sta bila izvoljena za poslanca, so klerikalci vpili, da so s tem pokazali, kaki prijatelji so učiteljstva, ker so jim dali dva zastopnika. Ako jih pa sedaj kdo opomni, kako je mogoče, da učitelja-poslanca glasujeta proti učiteljskim interesom, pa kratko odgovore, da jih niso volili učitelji, ampak ljudstvo. Radi bi vedeli, kateri poslanec-duhovnik bi glasoval proti interesom duhovščine in bi potem »rekel, da ga niso volili duhovniki, ampak ljudstvo. To je pa tudi skrajno neljubo Slom-škarjem, ako se jih vpraša, kako morejo biti pri stranki, ki deluje v pogubo vsega učiteljstva in ki sili celo njih tovariša-vo-ditelja. da morata proti njih interesom glasovati. Pri tem se jako radi poslužujejo izgovora, da tudi liberalna stranka ni nic storila za učitelje. Tudi to se jim mora pojasniti, da brez laži in zavijanja niti živeti ne morejo. Res je, da so bili med liberalnimi poslanci tudi možje, ki niso bili posebno naklonjeni učiteljskim težnjam. Res je pa tudi, da niso sami imeli nikdar večine v deželnem zboru in da so storili, v kar so veleposestniki privolili. Največja zasluga napredne stranke pa je, da imamo osebni status. Kaka krivica bi se učiteljem zgodila, ako bi bil krajevni status. Priznati pa tudi moramo, da takrat. ko je bil sklenjen osebni status, nismo bili tako na slabem kakor smo danes. Od tistega časa so se življenske potrebščine podražile najmanj za 100 odstotkov. Naj nam klerikalci zvišajo vse naše istočasae dohodke za 100 odstotkov, in videli boste, da bomo prav zadovoljni.

Vabilo na
III. redno veliko skupščino
„Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani"
v nedeljo 22. septembra 1912 leta ob 11. uri dopoldne v Trstu v veliki dvorani „Narodnega doma" (Piazza della, Casertna štev. 2).
Vzpored.
1.	Nagovor prvomestnika.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Volitev članov v družbeno vodstvo.1
6.	Volitev nadzorništva (5 članov).2
7.	Volitev razsodništva (5 članov).3
8.	Slučajnosti.4
Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani",
dne 27. avgusta 1912.
1 Iz vodstva izstopijo letos gg.: Aleksander Hudovernik, dr. Janko Šlebinger in Ivan Vrhovnik, odpovedal pa se je g. dr. Gregor Žerjav. Voliti je torej štiri odbornike za dobo treh let, enega za dobo enega leta.
V odboru ostanejo še gg.: Fr. Črnagoj, dr. Ernest Dereani, dr. Ivan Merhar, Fr. Pahernik, Matija Prosekar, Andrej Senekovič, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar.
2 V nadzorništvu so bili gg.: dr. Fran Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Miloš Štibler.
3	V razsodništvu so bili gg: dr. Vinko Hude-list, Jakob Kogej, dr. Fran Rosina, dr. Fran Te-kavčič, dr. Karel Triller.
4	Do dne 27. avgusta t. 1. so podani predlogi, o katerih bode sklepala velika skupščina: a) za Štajersko se ustanovi mesto posebnega potovalnega učitelja; b) glavna skupščina se deli v zaupno in manifestacijsko zborovanje; c) tajnikovo in blagajnikovo poročilo naj se izroči tiskano delegatom 14 dni pred veliko skupščino.
Dostavek: Dne 21. septembra ob 7. uri zvečer bo zaupno zborovanje po § 2. društ. zak. v veliki dvoradi „Narodnega doma" v Trstu, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo „zglasnice", ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju.
V pomislek.
Ah, besede! One izzvenijo!
Delo le nas približuje večnosti! Večnost pa je vendar to, po čemer vsak človek na skrivnem hrepeni!
Zaradi nam neugodne politiške kon-štelacije se je vprašanje o slovenskem vseučilišču, kjer bi se osredotočila narodova znanost in na njeni podlagi ustvaril narodni vzgojni vzpored, pomaknilo v daljno bodočnost. Prisiljeni smo svojo vzgojo na drugi način pospeševati.
Vsak posameznik pride enkrat v življenju — č"; namreč ni pretop! — po krajši ali daljši križevi poti do samovzgoje. In
samovzgoja je pa vendar cvet, ideal vse vzgoje.
Isto je pri narodih. Tudi oni morajo enkrat začeti s samovzgojo, zakaj drugače utonejo v morju človeštva. Oni narodi pa, ki nimajo te moči v sebi, imajo napisano smrtno obsodbo že v svojih očeh in kdo ve, če že ni blizu eni vek, ki jim bo pel — miserere. Naš narod pa kaže vendar toliko žilavosti pri zidanju raz-dretiih najnaravnejših postav, pripadajočih vsakemu bitju eo ipso, torej ima bodočnost! Zato se pa mora že vendar enkrat začeti intenzivnejše vzgajati v lastnem duhu, ne samo v lastnem jeziku. Saj je že Tolstoj dejal:
»Šola je dobra samo tedaj, če se seznani z vsemi zakoni, po katerih živi narod.«
Vsi narodi to že davno upoštevajo. Poglejmo na primer samo sosede Italijane ali Nemce! Če je še tako ničevostni znak naroda, a povzdiguje se kot bivstvo, svetinja.
Samo mi Slovenci se vzgojujemo še zmeraj po diktatih mož, ki ne izhajajo iz naroda, dasi dobro vemo, da rabi naša narodna psiha nekaj drugega nego italijanska, nemška itd. Obdani smo res od težkega obroča, toda od juga nam sije izza merskih temin še blagodejen žarek upanja in v sebi še čutimo moč.
Zaraditega pa: sestavimo si lastni vzgojni program!
To je sicer jako težko, a če pomislimo. koliko je slovenskih profesorjev, učiteljev in drugih, ki bi k temu lahko veliko pripomogli, se nam nI treba ničesar bati.
V svojih društvih in potom svojih glasil bi začeli polagoma zbirati kamenčke in če bi vztrajali, nastane v kratkem iz tega lep dom, ki nam bo v ponos in čast. Pri tem pa moramo pomisliti, da je največja moč naše duše v čuvstvu in da bi bilo treba umstveno in voljno stran duše malo bolj izobraziti. V poštev vzemimo samo vprašanja: Kaj smo? Kam hočemo? Kako bi prišl; tja?
I": am, da ne pridejo te besede do gluhih ušes!
Začetek šolskega leta se bliža. Slovenski starši, bodi Vam geslo: Slovenski otrok v slovensko šolo!
Iz naše organizacije.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo ima
svoj redni občni zbor dne 8. septembra ob 10. uri dop. v Kobaridu. — Nadejaje se številne udeležbe, pričakujemo zlasti onih, ki dosedaj le od strani gledajo naše društvo.	Odbor.
Književnost in umetnost,
»Zvonček«. Vsebina 9. številke: 1. Fran Žgur: Poletna. Pesem. 2. Kimavec. Vinjeta 3. Kristina Kešetova: Povest vr-nivše se lastovice. 4. Nova obrtna šola v Ljublajni. Podoba. 5. Fran Žgur: t Frančišku Ks. Troštu. Pesem. 6. Maja: Kralj vseh kraljev. Pravljica. 7, Tone Rakov-čan: In v čolniček... Pesem. 8. Po sadje. Podoba. 9. M. K.: Pogovor vrabcev. 10. Tone Rakovčan: Otožna. Pesem. 11. Kristina Kešetova: Moj najljubši učni predmet. 12. Na obisku pri stari materi. Podoba. 13. Ivo Trošt: Leseni Jakob. 14. Čmrlji. Podoba. 15. I. E. Rubin: Stepano-ve sanje. 16. Fran Žgur: Nevihta. Pesem. 17. Tone Rakovčan: Narodna. Pesem. 18. Pouk in zabava: J. K. Demant. — Rešitev in rešilci. — Kotiček gospoda Doro-poljskega.
»Popotnik«. .Vsebina 8. številke: 1. Pav. Flere: Delovna ali dejanjstvena šola. (Dalje). 2. Anton Skala ml.: Slovenski pesniki in pisatelji. 3. Ana Pfeifer: Prosto spisje v I razredu. (Konec). 4. Dr. Iv. Lah: Uvod v jožefinsko šolstvo. (Dalje). 5. Razgled. Pedagoški paberki. Šolska higi-jena. Šolske in učiteljske vesti. Srednje in višješolski vestnik. Inostransko šolstvo. Prosvetna kronika. Razne vesti. Mala poročila.
Zemljopisni atlas za narodne osnovne ili pučke škole. Sestavili Franjo Peyer i Stjepan Širola. — Prema pedagoškom principu: »Od bližega dalnjomu, od poz-natoga nepoznatomu«, koji vrijedi naro-čito u osnovnoj ili pučkoj školi', sastavljen je »Zemljopisni Atlas«, koji je izišao u drugom izdanju — upotpunjen i usavršen tako. da može stati o bok najboljim mo-dernim. reformnim školskim atlasima. — »Zemljopisni Atlas«, koji su pregledali naši najvidjeniji stručnjaci, a na čelu im kr. sveučilišni profesor Dr. Hinko pl. Hra-nilovič, te izrekli pohvalni svoj sud, — sadržajem je bogat, opremom ukusan, a cijena mu je umjerena. — »Zemljopisni Ailas« sadržaje: Geografske elemente u 32 kolorirane slike, da se djeca najprije upozna ju s kartografskim znakovima i priuče citati zemljovidni načrt. Kako zem-
Ijopisna obuka počinje sa školskom so-bom. počinju i karte u ovom »Zemljopis-norn Atlasu« sa školskom sobom, ško-lom i okolinom škole. Iza toga dolazi naj-noviji tlocrt glavnoga zemaljskoga grada Zagreba, a onda se nižu redom karte Kraljevine Hrvatska i Slavonija u večem mjerilu i to dvije karte, jedna: oro- i hy-drografska, a druga: politička. Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Herceg - Bosna i Istra. Austro-Ugarska. — Evropa i Pla-niglobi. Sve su karte izvedene najtočnije modemom kartografskom metodom, te su tiskane u sedam boja tako, da če zadovo-ljavati i higijenskim propisima. No da »Zemljopisni Atlas« prikaže što više zorno naše krajeve i prijedjele, dodano mu je oko 60 krasnih fotvografskih snimaka iz svih krajeva Hrvatske i ostaloga svijeta, prikazane su najznameniteje crkve i ma-nastiri, historijski spomenici, spomenici zaslužnh ljudi, kao i narodne noše u ko-loriranim slikama iz svih krajeva Hrvatske, Slavonije. Dalmacije, Herceg-Bosne i Istre, ukojima če »Zemljopisni At'as« moči u školama poslužiti kao izvršno pomagalo kod zemljopisne obuke. A da i spoljašnošču svojom bude djelo ukusno opremljeno, priredjen je krasni naslovni list u hrvatskoj narpdnoj ornamentici i koloriranim grbom kraljevina Hrvatski i Slavonije, koje su slikovito prikazane i tu u posve malom mjerilu. Več prvo izdanje našega »Zemijopisnoga Atlasa« pripustila je visoka kr. zemalj. vlada, odio za bogo-štovlje i nastavu, u Zagrebu svojom na-redbom od 30. rujna 1904, broj 15.530, za porabu u nižim pučkim, opetovnim i šegrt-skim školama, a od onda je sva velika naklada potpuno rasprodana. Nakon povolj-ne i pohvalne stručnjačke, ocjene ovoga usavršenoga i popunjenoga »Zemijopisnoga Atlasa« bila bi izlišna svaka preporu-ka, to više, jer mu je udarena niska cijena od K 1.80, da ga mogu nabaviti i siroma-šniji učenici. Sve narudžbe za »Zemljopisni Atlas« neka se uprave na kartografa Franju Peyera u Zagrebu (Prilaz Djure Deželica, 69). Kod večih narudžba daje se i popust.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov n» ladruea s omejenim i&rastvom.
Promet do konca avgusta K 125.967"75.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/«2.—V« 3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih iuformacij, naj za odgovor priloži Ž0 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Obrambni vestnik.
** O razpustu strokovnih organizacij francoskega učitejstva smo poročali v zadnji številki. Navedli smo vzroke, ki so dovedli vlado do tega, da je te organizacije razpustila. Tudi smo povedali, zakaj je šlo učiteljstvo v te sindikate. — Istočasno z nami poroča o tem dogodku tudi »Slovenec« ter piše končno takole: »Nepatriotične izjave francoskih učiteljev in pa združenje z revolucinarnimi delavskimi organizacijami, so vendar zganile tudi vlado in naučnega ministra, da sta stopila brezverskim in revolucionarnim učiteljem ostrejše na prste, kot navajamo uvodoma. Znano je, francoska Confédération generale du travail že leta središče antimilitaristične propagande, da so bili njeni člani zaradi te propagande neštetokrat že v ječah, da je njeno časopisje neštetokrat zapljenjeno in da policija stalno nadzira delavsko borzo. S tem, da je učiteljski sindikat postal član tc organizacije, ga francoska vlada obtožuje, da hoče jrenesti antimilitaristično akcijo in odgajati mladino v nepatriot-skem duhu. Da ta domneva ni brez podlage, je iz navedenega razvidno. Razvidno pa je tudi. da postaja francoski narod sit revolucionarnih francoskih brezvercev in da ni daleč čas, ko bodo za katoliško cerkev v xej državi prišli lepši časi.« Prosimo svoje čitatelje, naj naš v zadnjem listu objavljeni članek še enkrat prečkajo in naj prečitajo vse tiste notice, kolikor smo jih doslej priobčili o organizaciji francoskega učteljstva; vse to naj primerjajo z gorenjimi, iz »Slovenca« dobesedno citiranimi besedami, potem bodo razumeli stavek, ki z njim zaključuje sobotni »Slovenec« svoje poročilo in ki se glasi doslovno tako: »Pripomniti je samo še, da so te francoske učiteljske sindikate naši liberalni listi vedno hvalili in se je svoj čas »Učiteljski Tovariš« zanje zelo navduševal.« Naš odgovor na to »Sloven-čevo« denuncijacijo označuje ena sama beseda, pa še ta ni slovenska Qlasi se: Šuft!
i
Kranjske vesti.
—r— lidefežniki na počitniškem tečaju Slovenske Šolske Matice, a) Učiteljice: Bole Viktorija, Rojan pri Trstu; Čok Irma, Prosek pri Trstu; Debevec Milena. Šmihel pri Postojni; Heren Marija, Ljubljana; Jelšek Amalija, Dörnberg; Kene Zinka, Globoko pri Brežicah; Klančič Milka, Podgora pri Gorici; Kle-menčič Lina. Toplice; Košiša Katinka, Moravče; Krajnik Franja, Kanal; Krapš Zdenka. Idrija; L.ampe Ivanka, Predoslje pri Kranju; Majer Ivana, Hromeč v D. M v Polju; Medic Lina, Ljubljana; Miku-luš Mara, St. Sebastian; Mozetič Josipi-na, Miren pri Gorici; Novak Fanči, Ledine pri Idriji; Orel Franjica, Zgonik pri Proseku; Pfeifer Mar.. Ljubljana; Pipan R., Ročinj; Pirc-Gabričič A., Artiče; Sa-badin I., Sv. Ivan-Trst; Sajovic T., Št. Lovrenc p.Štorah; SkrbinšekLj.,Sv. Marjeta na Dr. polju; Soršak Angela, Rakitna; Strauss Marija. Zameško na Dolenjskem; Šmid Matilda, Podgorje pri Slovenjem gradcu; Vereč Josipina, Valta vas; Vilhar Slavica, Miren pri Gorici, b) Učitelji: Richholzer Fran. Matošče pri Beljaku; Ambrožič Jožef, Ljubljana; Čok Andrej, Trst; Dequal Ciril. Ljubljana; Fink Konrad, Vel. Lašče; Gantar Ivan, Št. Jernej; Grčar Viktor. Ribnica; Haupt-man A., Sv. Križ pri Mariboru; Hergouth Josip. Šmartno na Paki; Jekl Josip, Sp. Galicija; Kiferle Ivan, Preska; Kočnik Ivo, Dobrič pri Brežah; Kokot Ferdo, Pišece pri Brežicah; Kovač Zdlravko, Strmec nad Vrbo; Luznar Franc, Prim-skovo pri Kranju; Močnik-Peter, Sv. Peter pri Vašinjati (Velikovec); Novak Alojzij. Ljubljana; Novak Rajko, Idrija; Orel Rihard, Šmarje nad Vip.; Pilgram Janko, Wolfsberg; Praprotnik Edvard, Miren pri Gorici; Rostohar Drag., Veliki Trn pri Krškem; Senica Robert, Sv. Jurij ob Taboru; Spenko Josip, Ljubljana; Svanjak Mihajlo. Strojna; Šentjurc Ferdo, Sromlje pri Brežicah; Šimon Rudolf, Globasnica; Škufca Janko, Žužemberk; Toman Janko, Moravče; Urbančič Alojzij, Vogersko pri Gorici; Wagner Josip, Spodnja Šiška.
Tridesetletnico mature so 2. septembra t. 1. praznovali v Ljublajni sledeči tovariši: Benedek Dragotin, Kecelj A., Kruleč Iv., Spetzler G., Stiasny Lj„ Toman J., Tomitsch M., Tramte Ig., Vogelnik Iv. in Zupan Ig. Med obedom pri Novem svetu, kjer smo bili prav dobro postreženi je sklicatelj Ljudevit Stiasny, c. kr. šol. nadzornik, prisrčno pozdravil navzoče omenjajoč, da je od 22 maturantov izza leta 1882. še 13 aktivnih, 2 sta vpokojena, 1 je učiteljski stan zapustil, umrlo pa jih ie šest. Štiri je pobrala učiteljskemu stanu posebno naklonjena sušica, 1 se je ponesrečil v mrzli zimski noči, ko se je vračal s poseta pri sestri na svoje službeno mesto, 1 pa je podlegel drugi bolezni. Izmed navedenih udeležencev so po videzu sodeč vsi v zdravi koži. Glede avancemen-ta je omeniti, da je po eden dosegel VIL, VIII. in IX. činovni razred državnih uradnikov, ostali pa vživajo dohodke I. plačilnega razreda ožje domovine Kranjske. Ti trije tovariši činovnih razredov nas ne bodo zlepa došli. Ker so po treznem premisleku prišli na to pot, jih ne moremo pomilovati, pač pa jim prav iz srca kličemo: Prav jim je! Vsem skupaj, tudi onim, ki se slavja niso mogli udeležiti, pa želimo trdnega zdravja in uspešnega delovanja :ia kulturnem polju!
—r— Izjava. Zvedela sem, da se nahaja v imeniku »Slomškove Zveze: med njenimi člani tudi moje ime. Izjavljam, da jaz nikdar nisem pristopila k omenjeni zvezi in da nisem dala nobenemu dovoljenja, da me sme vpisati. Kdo me je tedaj vpisal, ne vem. — Klotilda Kunasz, učiteljica na Suhorju.
—r— Na L državni gimnaziji v Ljubljani se po uradnem poročilu ne bodo več sprejemali učenci v prvi razred v letošnjem jesenskem terminu, ker se je že julija meseca zglasilo nad 160 učencev, tako da bodo trije prvi razredi docela napolnjeni. Manj učencev se je bilo zglasilo na II. državni gimnaziji za sprejem v prvi razred. Tam je še prostora za eno para-lelko in se bo vpisovanje za prvi razred vršilo, kakor je bilo prvotno določeno, v ponedeljek dne 16. septembra. Upati je, da bi se do tega časa tudi že rešila vloga občinskega zastopa ljubljanskega, da bi se vsaj ena vzporednica prvega razreda določila kot razred realne gimnazije, ki si jo želi in težko pričakuje toliko staršev.
Štajerske vesti.
—š— Učitelji oziroma učiteljice se
opozarjajo na razpis učnega mesta v Pristavi, okraj Šmarje na Spodnjem Štajerskem. Rok do 10. septembra 1912.
—s- Iz konjiškega okraja nam pišejo: V Čadramljah se je po daljšem presledku vršil ob priliki zborovanja učiteljskega društva dne 4. avgusta ob 3. uri
popoldan zopet sestanek staršev šolske mladine. Dasi so bile dosedanje prireditve skoro brez izjem dobro obiskane, je bil obisk 16. roditeljskega sestanka naravnot presenetljiv. Največja šolska soba ni mogla prejeti vseh udeležnikov; dosti se jih je zaradi prenapolnjenja moralo vrniti. Z zadovoljstvom beležimo, da se je sestanka udeležilo skoro vse v učit. društvu se nahajajoče učiteljstvo; celo dva tovariša iz laškega okraja sta bila prisotna. Čast vrlima Šentjedertčanoma! — Vzpored je bil nekoliko drugačen kakor pri prejšnjih rod. sestankih, in ravno to je bila nova privlačna sila. Razen 5 mičnih pesmi, ki jih je šolska mladež jako dobro zapela, so bile na vzporedu 4 deklamacije, ki so se istotako dobro prednašale, ter vzgojna isira »Hvaležna sirota«, ki je izvabila marsikatero solzo. Da je prireditev tako dobro uspela, je v prvi vrsti zasluga domače učiteljice gdč. Kalschkove, ki se ni ustrašila truda ter je z ol aidovanjavredno vztrajnostjo vadila deklamacije in igro. Tovariš Hren pa je imel z učenjem pesmi dovolj posla! Da je bil njun trud bogato poplačan, je razvidno že iz tega, dia je rod. sestanek učinkoval tako zadovoljivo, da se je moral na občo željo ljudstva naslednjo nedeljo, dne 11. t. m., ponoviti. Čadramska šola pa si je s to prireditvijo zgradila novo pot do src staršev šolske mladine! In to je lep uspeh!
—š— Pravico javnosti je podelil na-učni minister dvorazredni dekliški trgovski šoli v Celju za leta 1911. do 1914.
—š— Iz Celja. Zveza narodnih društev v Celju priredi letošnjo zimo prosvetno skupščino v Celju. Razpravljalo se bo obširno in izdelal program za bodoče sistematično delo narodnih izobraževalnih organizacij na Štajerskem.
Splošni vestnik.
»Zarja« objavlja objektivno in simpatično pisano poročilo o XXIV. Zavezini skupščini v Celju.
Za L vseslovenski cvetlični dan so se po nekod začele živahne priprave. Tako so priredili: 1. septembra cvetlični dan v Velikih Laščah, v Kranjski gori in v Op-čini pri Trstu; 8. septembra v Kranju, na Viču pri Ljubljani in v Vrtojbi na Goriškem, 15. septembra pa v Ljubljani. Vendar pogrešamo še mnogo krajev, ki jih na splošno začudenje ne najdemo med prireditelji te važne priredbe v korist Družbi sv. Cirila in Metoda, Slovenski So-kolski Zvezi in v prid ubožnega dijaštva. Kje so Črnomelj, Idrija. Ilirska Bistrica, Jesenice, Kostanjevica, Krško, Litija, Metlika, Mokronog, Postojna, Radovljica, Ribnica. Šiška, Vrhnika, Žužemberk, Ajdovščina, Bovec. Gorica, Miren, Prva-čina, Sežana, Solkan, Tolmin, razni tržaški predkraji in druge slovenske trdnjave? Zadnji čas, da se povsod zganejo na rodoljubno delo. Prireditev cvetličnega dneva se mora povsod naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Vloga mora biti z 1 K kolekovana. Važno je pripomniti, da se za cvetke ne zahteva nobene stalne cene, ker se tako prihrani pristojbina za licenco. Če se s cvetičnim dnevom združi kaka javna veselica, se lahko to na isti vlogi, torej brez posebnega kolka, prosi, le za ples ie treba licence od županstva. Običajno s.e vlagajo prošnje za dovoljenje 3 dni pred prireditvijo, vendar zakonito ni predpisan noben rok. Naj tedaj povsod pravočasno poskrbe za oblastveno dovoljenje. Ljubljanski pripravljalni odbor se obrača do vseh Siovenk, naj bi pos!.ale za 15 september kolikor največ aster, dalij in georgin za razprodajo pri ljubljanskem cvetičnem dnevu. Dopisi v zadevi cve-tičnih dni naj se pošljejo »Centralnemu, odboru za J. vseslovenski cvetični dan v Ljubljani, Šubičeva ulica 3.
Cenjeno učiteljstvo opozarjamo na ugledno narodno trvdko Ivančič & Ku-rinčič v Gorici in jo najtopljeje priporočamo. Kdor nas podpira, popirajmo ga tudi trii! Več glej oglas!
Harmonij, dobro ohranjen, amerikan-skega sestava, 9 spremenov, ki bi bil pripraven za šolo, se proda. Več pove upravništvo.
Popravek. V članek »Ljudska izobrazba«, ki smo ga priobčili v zadnji številki, se je utihotapila napaka, ki jo treba popraviti, da se ne izgubi smisel. V drugi koloni v predzadnjem odstavku se morajo vsi ni izpremeniti v in, torej: delavec in delodajalec itd.
Listnica uredništva.
Temeljiti referat tov. K. Kvedra z letošnjega Zavezinega glavnega zborovanja začnemo objavljati v prihodnji številki.
liazglasl.
Št. 1063.
Šolsko leto 1912/3 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
dne 16. septembra 1912 s klicanjem sv. Duha in takoj potem z rednim šolskim poukom.
Vpisavalo se bode v smislu § 33. dokončnega šolskega in učnega reda dne 13., 14. in 15. sep-
tembra 1912 v šolskih poslopjih in sicer dne 13. in 14. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, dne 15. septembra pa od 9 do 12 ure dopoldne za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 17; za
11.	mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje), za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 43; za mestno tri-razrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21 (pritličje); za mestno slovensko osemrazrednico v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. l: za mestno nemško dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 2. septembra 1912.
Predsednik: dr. Ivan Tavčar 1. r.
Št. 1064.
Na pomožni šoli za manj nadarjene otroke se prične šolsko leta 1912/3 v pondeljek dne 16. septembra 1912.
Vpisavalo se bo v šolskem poslopju IV. mestne deške ljudske šole Na prulah št. 13 pri tleh v nedeljo dne 15. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 3. septembra 1912.
Predsednik: dr. Ivan Tavčar 1. r.
Št 1062.
Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične šolsko leto 1912/3 dne 16 septembra 1912.
Vpisovalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti in v Cerkveni ulici dne 15 septembra od 9. do
12.	ure dopoldne.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 2. septembra 1912.
Predsednik: dr. Ivan Tavčar 1. r.
Uradui razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Št. 1789.
J. Ja x.
Ljubljana
i>m ot u c<'*tn
M M
Šivalni stroji,
kolesa ia pisalni stroji
ft Pletilni stroji, ft
Na enorazredni ljudski šoli na Tunjicah se razpisuje učiteljska in voditeljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 1. oktobra 1912.
V kranjski javni ljudsko - šolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniš-kim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 25. avgusta 1912.
SE*
Sukna
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno .. v Humpolcu (Češka), f.. v
Vzorci franka.

AVGUST A0N0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
—— poleg „Figovca" ————
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko._
TZj IgroTreznlca,
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgo\a ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Ustanovljena leta 1882.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z ««omejeno savez*
t lastnem zadružnem dtma V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
Sprejema tudi vloge m lefcoCI ra€tm v svtzi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5,/4,/i brez ■yîSÂ,? "a •mortizaclJe
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v 1. 1911. K 100,000.000'—
Upravno premoženje v L 1911. K 20,500.000-—
Starejša ženska,
morebiti vdova učitelja, uradnika, vpoko-jena učiteljica itd. ali druga ženska, ki bi ne zahtevala plače (ali ne velike plače) in živela z družino ter pomagala gospodinji, se želi k učitelju v prijaznem kraju slov. Koroške. Dobi svojo sobo. Postranski zaslužek — Pisma pod »Doma« na upravo lista.
Anton Krušič,
krojaški mojster i» trgovec
G-orlcl
Tržašlsa, ulica, šte-v. ±3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
ZLj j'ulTo 1 j a*
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča: Kuverte za šoi. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva
in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Zirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo
E. Adamič. O prvinah in skupinah. Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe?
Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Popravna znamenja na veliki lepenki. : Ceniki zastonj in poštnine prosto. :
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotoviti gosposke obleke.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
C. kr.
pnv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 miljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca avgusta 1912		Od januarja 1912	
Vložilo se je ponudb................		1853		17018
za zavarovano vsoto ................	K	14,799.433-14	K	137,293.423-97
Izgotovljenih polic je bilo...............		1600		14860
za zavarovano vsoto ......... . . ,	K	12,850.275-31	K	121,778.454-14
Naznanjene škode znašajo ..............	K	974.313-13	K	6,926.269-30
f| Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
t. Z. Z 0. z.
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča
vsakovrstne poštne in železniške tiskovine
za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Cemki zastonj in poštnine prosto.
sa
IZVLEČE!
so se izkazali kot najboljši
za šole, vzgojevalne zavode in velike urade za hitro in snažno pripravo cenene, prave tinte. V 6000 šolah in uradih upeljani.
1 liter izvlečka, štev. 2 (4 krone) da li»—SO litrov
najboljše šolske tinte.
Xj^tna, uporaba 2—3 -vin. za učenca. 1 liter izvlečka številka 3 (O kron) da lO litrov
fine Anthracen tinte.
Od 3 litrov dalje se pošilja franko. Velik prihranek in velika udobnost. Vzorce in prospekte gratis in franko.
Tovarna tint Fran Schüller, Amstetten N. A.
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

JULIJA ŠTOR — LjaN»»«
a * \ Prešernova ulica štw. 5.
največja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
pisserskih gorskih Čevljev.
Elegantna in Jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Ali
... ...
ste že pridobili našemu listu novega
naročnika?

V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
šmmms
estna hranilnica
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova uliea št. 3
Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem 1.1911 614*5 milijonov kron.
•• S3
bJD o
m i ■
I

Hi
:
s
S{ rejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4:
o
o

. • a . » .
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 °/0 obrestim in najmanj V2 °/o-amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Gorica
v ©
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
modna in manufakturna trgovina.
Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem	Iy»ltčii? Klirincič.