Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželno vlade sa Slovenijo. fteOlE.*' PfiTjlft o opravljanju profesorske preizkušnje ra profesorje nižjih kmetijskih iol. Naredba ministrstva financ, generalne direkci e posrednjih davkov, v Beogradu o p*-Hiranju n »rajni c e na špirit. — Naredba deželno vlade za Slovenijo v sporazumu z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani in z odsekom za prebrano Slovenije, s katero so >*popoIn|njej8 predpisi zoper navijanje cen. Naredbi poverjeništva za notranje zadeve: o imenovanju novega občinskega gerenta v Orehovcih; o zvišanju nekaterih nižinskih taks o občini Sori. — Razglasi osrednje vlade: Razglas ministrstva z» pravosodje glede oddelka za povraćanje vojne škode. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: j^rcmembo r osebju. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni s dne 7. februarja 1920 — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev (med njimi: Natečaj za sliko, ki naj predstavlja osvoboditev Hrvatsko ali ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev). — Razne objave. Naredbe osrednje vlade. 88. Prafila 8 opravljanju profesorske preia-knšnje aa profesorje nižjih kmetijskih šol.’*1 Na THjdstavi člena 18. zakona o nižjih šolah Ä* kmetijstvo z dne 14. februarja 1882. z izpre-membarni in izpopolnitvami z dne 8. decembra 1896, predpisujem ta-le pravila o opravljanju profesorske preizkušnje za profesorje nižjih Kmetijskih šol. I. I z p r a š e v a 1 n a k o misi j a Člen 1. Zaradi izpraševanja kandidatov za profesorje nižjih kmetijskih šol določuje minister za kmetijstvo in vode izpraševalno komisijo,' iz najmanj treh in največ pet oseb za vsako skupino glavnih predmetov. Predsednik komisije je eden izmed članov; imenuje ga. minister. Člani izpraševalne komisije se imenujejo iz-vaed strokovnjakov in z ozirom na predmete, iz katerih se opravlja preizkušnja. Imenujejo se »a tri leta. Članu, ki bi bil zadržan priti izpraševat, določi minister namestnika izmed članov komisije sorodne skupine. Člen 2. Člani komisije in njih namestniki morejo biti: profesorji in docenti kmetijske fakultete, aktivni m bivši ravnatelji in profesorji višjih, srednjih «t nižjih kmetijskih šol in uradniki pri generalni direkciji za kmetijstvo ministrstva za kmetijstvo in vode, ako imajo fakultetno izobrazbo m ako so se odlikovali s strokovnim delovanjem, v prvi vrsti pa oni, ki so prebili profesorsko pre-äzkusnjo. Živinozdravniki morejo izpraševati živinozdravstvo. - Člen 3. Izpraševalna komisija se sestaja po potrebi m na poziv ministra za kmetijstvo in vode ter ■odločuje na svojem sestanku, ali naj se kandidat na podstavi njegovih izpričeval, izdelane teme in potrdil o dosedanjem ■službovanju pripusti k profesorski preizkušnji ali ne. Sklep komisije se mora kandidatu naznaniti najdalje v 30 dneh izza dne njenega sestanka z označbo, ali ima kandidat pravico ali ne, da se da. izprašati; ako jo ima, sc pozove, naj se zglasi k preizkušnji v roku 30 dni. JI. Kandidati. Člen 4.** Pravico do opravljanja preizkušnje za profesorje nižjih kmetijskih šol imajo samo tisti kandidati z zrelostno preizkušnjo na gimnaziji, * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 13, izdanih dne .18. januarja 1920. ** Prva dva odstavka tega člena sta priobčena po popravku v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 18, izdanih dne 25. januarja 1920. realki ali učiteljišču, ali s srednjo kmetijsko šolo, ki so poleg tega dovršili višjo kmetijsko šolo v tuzemstvu ali v inozemstvu ter so službovali kot suplenti na nižjih kmetijskih šolah najmanj dve leti. Prijavljajo se ministrstvu za kmetijstvo in vode s pismeno prošnjo, ki ji prilagajo: 1. ) izpričevalo o opravljeni zrelostni preizkušnji na srednji in sklepni preizkušnji na strokovni šoli; 2. ) izpričevalo o dovršeni višji kmetijski šoli; 3. ) potrdilo, da so službovali kot suplenti na nižji kmetijski šoli najmanj dve leti; 4. ) potrdilo/ravnatelja dotične šole, da imajo organske in moralne lastnosti, ki so neizogibno potrebne za učiteljski poklic, in da imajo vobče vse pogoje, ki se zahtevajo za državnega uradnika ; 5. ) zdravniško zdravstveno izpričevalo; 6. ) kratek življenjepis, obseg in smer študij in prakse svoje stroke, svoja literarna dela, dosedanjo službo in katerih tujih jezikov so zmožni, iz česar bi komisija mogla razvideti, njih izobrazbo in pogoje za učiteljski poklic; 7. ) potrdilo, da so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov- in Slovencev; 8. ) izdelano temo — domači sestavek — po členu 9. teh pravil. Člen 5. Čim se kandidat zglasi za profesorsko preizkušnjo in izpolni vse, kar je predpisano v sprednjem členu (členu 4.), odloči minister za kmetijstvo in vode, kdaj naj se komisija skliče na sestanek. Najdalje v roku treh mesecev izza dne vložene prijave, se mora kandidat pozvati k preizkušnji. 111. P r e i z k u š n j a. Člen 6. Profesorske preizkušnje se opravljajo od dne 1. aprila do dne 15. oktobra. Člen 7. Kandidati se lahko zglašajo k profesorski preizkušnji iz teh glavnih skupin predmetov: 1. ) Poljedelstvo s travmštvom kot glavni predmet in kmetijska tehnologija in osnove nauka o gospodarstvu kot stranska predmeta. 2. ) Živinoreja z naukom o hranjenju živine in mlekarstvom kot glavnim in vsemi malimi strokami (perutninarstvom, čebelarstvom, svilarstvom, ribarstvom), osnovami živinozdravstva in nauka o gospodarstvu kot stranskimi predmeti. 3. ) Vinogradništvo in sadjarstvo s podelo-vanjem grozdja in sadja in tehnologijo vina kot glavnimi in osnovami nauka o gospodarstvu k'ot stranskimi predmeti. 4. ) Nauk o gospodarstvu s kmetijskim knjigovodstvom kot glavnim predmetom in osnovami narodne ekonomije, poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva in gozdarstva kot stranskimi predmeti. Kandidat si lahko po svoji volji, zmožnosti in svojih študijah izbere skupino, katero hoče, iz izbrane skupine pa mora izdelati tudi domači sestavek (temo). Člen 8. Preizkušnja se deli: 1. ) na domači sestavek (temo); 2. ) 'na pismeno preizkušnjo (klavzuro) ; 3. ) na ustno preizkušnjo; 4. ) na praktično preizkušnjo (predavanje z demonstracijami). Člen 9. Za domači sestavek si kandidat sam izvoli temo iz izbrane skupine predmetov ter ga iz dela z ozirom na naše razmere. Temo prijavi kandidat tri mesece pred pismeno prijavo za preizkušnjo predsedniku izpraševalne komisije. Predsednik je v sporazumu s člani komisije upravičen, da teme ne sprejme in v sporazumu s pristojnim članom Izpraševalne komisije (za-stopniikim glavnega predmeta) postavi drugo temo. Trimesečni rok za izdelavo domačega sestavka sme predsednik iz opravičenih razloge»' podaljšati največ še za tri mesece. Člen 10. Domači sestavek pregledata in o njem izrečeta svojo sodbo vsaj dva strokovna člana komisije. Člen 11. Pri izdelavi domačega ■sestavka je kandidat dolžan točno označiti vso literaturo, ki mu je služila pri delu. Ako pokaže domači sestavek nezadostno pripravljenost kandidatovo, ga komisija ne pripusti k nadaljnji preizkušnji. Člen 12. Pismeno nalogo (klavzuro) pregledata'in o njej izrečeta svojol sodbo najmanj dva člana komisije; vsaj eden izmed njiju mora biti strokovnjak iz izbrane skupine predmetov. . Tudi navzlic nepovoljni oceni pismene preizkušnje se kandidat prepusti k nadaljnji preizkušnji. Člen 13. Pismeni nalogi je namen, da se spozna, koliko je kandidat zmožen, v kakem vprašanju iz izbrane skupine predmetov pokazati svoje znanje hitro in zanesljivo. Komisija predlaga pismeno tri vprašanja, izmed katerih si kandidat izbere eno. Pismeno preizkušnjo izdeluje kandidat pod nadzorstvom enega člana komisije; ta preizkušnja ne sme trajati nad štiri ure. Pri pismeni preizkušnji sme kandidat uporabljati samo svoje znanje in svoj spomin brez pomoči kakršnihkoli knjig ali svojih zapiskov. Člen 14. Ustno preizkušnjo opravlja kandidat dan po pismeni preizkušnji iz skupine glavnih in stranskih predmetov, ki si jih je izbral, in iz tujega jezika, in sicer po vprašanjih, ki mu jih stavljajo posamezni člani komisije. Člen 15. Ustna preizkušnja je javna, traja tri do pet ur ter se sme zaradi odmora prekiniti. Člen 16. Po dovršeni ustni preizkušnji kandidat vpričo izpraševalne komisije predava iz izbrane skur pine predmetov o temi, ki mu jo postavi izpra-sevalna komisija. Predavanje je ustno in združeno s praktičnimi demonstracijami na kmetiji ali v kmetijskem zavodu, kjer mora kandidat izpričati tudi svoje praktično znanje. Člen 17. Takoj po' dovršeni praktični preizkušnji odloči komisija pismena z absolutno večino svojih članov, ali je kandidat prebil profesorsko preizkušnjo ali ne. Ob enakosti glasov, če imS komisija štiri člane (člen 1. pravilnika), odloči ona stran glasov, na kateri je predsednikov glas. Sklep o: preizkušnji se kandidatu takoj naznani. Člen 18. , Ako kandidat ne bi prebil preizkušnje, jo sme ponoviti šele čez leto dni. To velja tudi, če mu komisija odkloni domači sestavek. Preizkušnja se tretjič ne sme opravljati. Člen 19. Suplenti morajo v roku petih let opraviti profesorsko preizkušnjo, sicer ne smejo dalje ostati v učiteljski službi. . Člen 20. Sklep o! preizkušnji obenem s poročilom o poteku vse preizkušnje predlaga predsednik komisije ministru za kmetijstvo in vode. V tem sklepu označuje komisija uspeh kandidatov s ..prebil"' („položio“) ali „ni prebil“ (..nije položio“). Samo če je kandidat povsod pokazal svojo odlično zmožnost in če mu to Arsi člani komisije priznajo enoglasno, se uspeh označi z „odlično prebil“ („odlično položio“). Kandidatu, ki je prebil preizkušnjo, izda minister za kmetijstvo in vode potrdilo. Člen 21. . Minister za kmetijstvo in vode še predpiše program za opravljanje te preizkušnje iz vsake skupine predmetov; ta program se razglasi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slo^-venaca“. Člen 22. Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih minister za kmetijstvo in vode podpiše in ko' se razglase v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“; takrat prenehajo veljati vsa pravila in vse naredbe, Ki so bile izdane prej in ki so se tikale opravljanja profesorske preizkušnje za profesorje nižjih kmetijskih šol. , * Potrjujem ta pravila ter odrejam, da je od danes dalje postopati po njih. V Beogradu, dne 29. decembra 1919.; št. 8021/11. Zastopnik ministra za kmetijstvo in ^ vode, podpredsednik ministrskega sveta: Juraj Biankini s. r. 89. Naredba ministrstva financ, generalne direkcije posredsjib davkov, v Beograda z dne 6 februarja 1S20., št. 1020. Ekonomsko-financijski komitet je v seji dne 5. februarja 1920. na predlog ministra za finance odredil to-le: V vseh pokrajinah našega kraljestva razen v Srbiji in v Crni gori se mora od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, pobirati na špirit, narejen v državi, trošarina 40 K, na žganje (rakijo), narejeno v državi, pa narejnina jpo 20 K od hektolitrske stopnje. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 11. februarja 1920. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 11. februarja 1920.; št. B III 18/33. Delegat: dr. Savnik s. r. Naredbe deželne vlade za Slovenije. 90. Naredba deželne vlade za Slovenijo v sporazumu z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani ii z odsekom za prehrano Slovenije, s katsro se izpopolnjujejo predpisi sopst m?i~ jsnje cm. Na podstavi avstrijskega zakona z dne 24. julija 1917., drž. zak. št.307, -;e odreja; § L Kdor za izdelovanje ali popravljanje obrtnih izdelkov, ki jih je prištevati življenskim in gospo^ darskim potrebščinam, ali za osebna obrtniška opravila, ki so neizogibno potrebna v vsakdanjem življenju, zaračunja prekomerne cene, tega kaznuje politično oblastvo, omenjeno v § 2., odstavku 1., naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 3. januarja 1920., št. 18 Ur. L, z globoi do j 20.000 K in z zaporom da šestih mesecev; če se j tako navijanje cen ponavlja, pa se sme poleg! tega tudi izreči izguba pravice do obrta, v čigar | izvrševanju je bil prestopek storjen. •v § 2. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. V Ljubl jani, dne 31. januarja 1920. Deželna vlada ra Slovenijo; predsednik: dr. Cerjav s. r. Oddelek za trgovino in industrijo v Ljubljani: dr. Marn s. r. Odsek za prehrano Slovenije: dr. Senekovič s. r. 9!» llaretlba poverjen?šiv* za notranje zadeve, s katero ss iroeunje nov občinski gerent v Orehovcih. Namesto Martina , H a m i e r j a se imenuje za občinskega gerenta v 'Orehovcih Ludovik Bračko, kovač istotam. V Ljubljani, dne 4. februarja 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav s. r. 92= Naredbs dežoIne vlade za Slovesijo, s katero se zviša je ju nekatere občinske takse v občini Sori. Občini Sori se dovoljuje, da sme pobirati tele občinske takse: 1. ) za prireditev vsake splošno pristopne plesne zabave 50 K; 2. ) za poselsko knjižico 3 K; 3. ) za izdajo živinskega potnega lista brez ozira na število živinčet, 1 K; 4. ) za izdajo domovinskega lista se plača za tiskovino 1 K; 5. ) za izdajo nravnostnega izpričevala 1 K (v ubožnik zadevah se ta taksa ne sme pobirati). Te takse obveljajo z dnem, ko se ta naredba priobči v Uradnem listu. V Ljubljani, dne 6. februarja 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav s. r. Razglasi osrednja vlade, Haigläi. ns s Ministrstvo za pravosodje razglaša, da je »a podstavi uredbe o ustroju ministrstva za prave• sodje z dne 14. decembra 1919., št. 26.241, oddelek za povraćanje vojne škode s sekvestrom inu vine podanikov sovražnih držav, razen podanikov Nemške Avstrije, v novih mejah Jugoslavije prešel v resort ministrstva za pravosodje Ministrstvo za pravosodje ne- sprejemije strank zaradi ustnih pojasnil, nego vse prizadet* osebe, ki kaj žele in zahtevajo, se morajo neposredno obračati na ministrstvo za ptavosodi edino in izključno s pismeno vlogo, opremljeno s predpisano takso in z. vsemi dokazili, na k tera opirajo svojo pravico. Vloga mora biti opremljena s takso 2,50 dinarjev, vse njene priloge pa s takso po 0.20 di nar je v. Iz ministrstva za pravosodje v Beogradu, dne 28. januar ja 1920.: št. 2831. Razglasi deželna vlada za Slovenijo. Izprememhe v osefefu. Okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Brežicah Martin Zelen k o je.' premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Dr. Žerjav s. r. Poverjeništvo za uk ia bogočastje je z razpisom z dne 4. februarja 1920.. št. 477, dr ja. Goj-j mira Kreka, vseučiliškegi profesorja v Ljubljani, imenovalo za strokovnega nadzornika vseh. glasbenih šol in zavodov v Sloveniji. Dr. Lubec s. r. Pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča so imenovani: za računska revidenta: depozitni oficiai deželnega sodišča v Trstu Vladimir Dekleva (začasno) in računski oficiai Franc Petrin: za računska oficiala: računski oficiai bivšega graškega višjega sodišča Ivan Langerhol z in računski asistent Fran Pečnik; za računskega asistenta: računski praktikant Srečko- Vodopivec (začasno); za računskega praktikanta: abitmient Levo- slav Struna. ^ Kavcmk s. r. Z odlokom ministra za narodno zdravje z dne 28. januarja 1920. so bili imenovani za okrožne zdravnike: dr. Stanko de Gl eri a za zdravstveno okrožje v Sevnici, dr. Ivan I v a n i š e v i č za zdravstveno okrožje v Kostanjevici in dr. Kamilo Morocutti za zdravstveno okrožje v Št. liju v Slovenskih goricah. Dr. Oraien s. r. St. 561. Izkaz o sfaslu živalskih kužnih bolezni, v Sloveniji z dne 7. februarja 1920. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev/ številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Obstoje: Slinavka in parkljevka. Brežice: Imeno l:iS, Kamen Veliki 2:15, Kapele 5:25, Lastnic 1:1. Loke 1:10, Pilštanj 2:3, Planina 1:2, Planinska vas 1:5, Podčetrtek 1:10, Podsreda 1:6, Prevorje 1:1, Rajbenburg 1:15, Sedlarjevo 1:6, Senovo 3:8, Sevnica 7:29, Sopote 1:5, Stolov-nik 1:2, Sv. Peter 1:5, Verače 2:5, Vir-štanj 1:7, Zabukovje 6:27, Zdole 1:4. Celje: Frankolovo 10:51, Gotovlje 1:1, Lemberg 1:1, Ponikva 9:40, Slivnica 1:1, Sveti Juri ob južni železnici 1:11, Sv. Juri ob južni železnici okolica 1:1, Sv. Vid pri Grobelnem 4:11, Velika Pirešica 1:1, Višnja vas 6:17, Zu-j Svinjska kuga. Člen 3. _______________________________________ Skica za ta slika mara biti -izdelana z olj- 1:2, Mengeš 1:6, Podgorje 1:1, Rova 2:3,Vodice j g r ež ie e: BizeljSk0 3:18, Kapele 1:2, Sv. Peter i natimi barvami v tretjini originalne velikosti •em 2:13.^ ^Kamnik; Loka pri Mengšu; Borovlje: Ledenica 1:1, Medborovnica 1:2. 1:1, Zlato polje 2:5. Kočevje: Sodražica 1:3, Stara cerkev 2:4. Konjice: Brezen 1:18, Grušovje 5:48, Konjice trg 4:19, Kot 3:8, Kozjak 1:5, Ljubnica ‘2:44, Loče 2:7. Oplotnica 10:47, Padeški vrh 1:1, Paka 1:33, Skomarje 2:61, Spodnji Dolič 1:24, Stranice 2:10, Sv. Jer- 1 višine. 1:1, ZakotS :14. Kr ško: Catež2:6, L j u t om er: j to je O-VlVz m širine in Cven 2:6, Ljutomer 1:1. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1, Biš 1:1, Gabernik' 1:1, Ja- C ten l. renina 1:2, Jelovca 1:1, Kamnica 1:1, Kar- Skice, podpisane z imenom avtorjevim, naj čevina 1:1, Kalna 1:5, Plač 1:1, Slatinski! se izroče proti potrdilu ravnateljstvu pomož-. „n e T_ , * r idol 1:1. Spodnji Jakobski dol 1:2, Studenci i nih uradov poverjeništva za prosvetcKJn vero, “ei .' j g.'!- • «Jtrgunda. 2:3, x.epanje o.4 , -j.^ gv_ j|j v Slovenskih goricah 1:2, Sv, Juri j Opatička ulica št. 10 v Zagrebu, najkesneje do i'° 8 o.V VlV -7 '' r“°jJe. 1 j °b Pesnici 2:2, Sv. Miklavž 1:2, Sv. Peter j dne 31. maja 1920. ob dvanajstih. Tekmovalci lovo «• , -iece .67, Žice 2:24. L11 r j a: Litija j j Zrkovci 1:2. P t u j:' Gajovci 1:5, Gruškovje j morajo poskrbeti za to, da se natečajne skice L°' 1 ]ana: Brezovica 1.6, l3oio\- j ; Leskovec 1:1, Mala vas 1: 1, Moškanjci 1:7, | do določenega roka izroče v omenjenem uradu, V el ik ov ec: Pliberk 1:1. M ar i - j zakaj niča 1:6, Grosuplje 2:6 je 5:20, St. Vid 1:3 Rudnik 1:1, Smar-Vič 2:5, Vrlinika 1:15, Zgornja Siska 5:29, Zelimlje 4:16. Lju-t o m e r: Goni j a Radgona 1:2. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Begunje 1:13, Bloke 2:5. Maribor: Biš 1:25, Črešnjevec 3:18, Dogoše 1:6, Gočova 1:10, Gradiška 1; 3, Hrastovec 1: 5, Jelovec-Makole 1:5, Ješenca 1:6, Kareni na 1:1, Karčevina 1:12, Lajtersberg 1:1, Lobnica 1:15, Morje 1:19, Orehova vas 2:8, Podova 1:4, Pekel 1:6, Rače 1:8, Razvina 1:1, Senarska 2:20, Smolinci 1:1, Studenci 1:8, Spodnja Veličina 1:6, Spodnja Nova vas 1:3, Sv. Marjeta ob Pesnici 3:15, Sv. Marjeta na Dravskem polju 3:39, Sv. Peter 3:7, Setarova 1:10, Tezno 1:13, Zrkovci 1:25. Novo mesto: Mirna 2:2. Ptuj: Breg pri Ptuju 1:4,Doličl:l.Dravci 1:1, Krčovina 1:1. Ločič 1:4, Majšperk 7:23, Nova cerkev 4:7, Pacinjerl:!, Ptujska gora 4:13, Stoprce 1: 20, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1, Sv. Boltenk v Halozah 1:1, Sv. Urban 1:1, Šikolje 1:1, Tekačevo 1:1, Trnovska vas 1:3, Vareja 1:1, Vintarovci 1:2, Zagorci 1:1. Slovenj gra(lec: Muta 1:4. Sele 1:3, Sv. Florijan 2:10, Sv. Ilj pod Turjakom 2:4, Skale 3:9, Šoštanj okolica 2:5, Popolščica 2:3, V e-!enje 5:8, Vuzenica 4:23, Zgornja Vižinga 3:11. Velikovec: Bistrica 2:5, Blato Ul, t rna 3:15, Globasnica 3:5, Grabštanj 3:9, Gre-binj 6:11, Libeliče 4:10, Libuče 2:5, Mežica 2: 5, Pokrče 5:36, Pustrica 3:6, Sv. Daniel 2:5, Va-ženberk 4:9, Velikovec 2: 3, Vovbre 2:7. Civilni komisariat Murska Sobota, Dolenja Lendava: Adrijanci 1:1, Beltinci 3:7. Brezovica 1:1, Gančani 1:1, Mrtvarjevci 1 :1. M u r-s k a Sobota: Odranci 1:1, Rokičan 1:1. Ljubljana mesto i. Maribor mesto 1. Sustav ec (šumeči prisad). Velikovec: Velikovec 1:1. Garje pri konjih. Borovlje: Biičovas 1:1, Kotmara vas 1:1, Loga vas 1:1, Medborovnica U l, Medgorje 1:2, Radiše 1:2,Vetrinj 1:1, Zihpolje 1:1. Brežice: Artiče 1:3, Drensko rebro 3:5, Li ka 2:4, Podsreda 1:1, Sedlarjevo 1:4, Sv. Vid 2:2, Sv. Peter 6:8. Kočevje: Spodnji log 1:1. Sodražica 1:1. Konjice: Kot 1:1, Konjice okolica 6:8, Ljubnica 1:1, Oplotnica 1:1, Vrhblie 1:1. Kranj: Cerklje ^:2, Križe 1:1, Preddvor 1:2, Selce 1:1, Zminec 1:1. Krško: Skocijan 1 :1. Litija: Kandrše 1:1. Ljubljana: De- vica Marija v Polju 1:2, Vrhnika 1:5. Ljutomer: Rihtarovci 1:2. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 3:3. Maribor: Črešnjevec 3:12, Hošnica 1:2, Kum en U3, Na Ranci 1:1, Pohorje 1:1, Radvanje 2: 9, Recenjak 1:1, Rogoza 1:3, Rdeči breg 1:4, Ruše 1:3, Selnica ob Dravi 1:1, Sv. Ilj v Slovenskih gorica 1:1, Sv. Marjeta na Dravskem 'p0iju 1:1) Vrtiče 1:1. Novo mesto: Novo mesto 1:1, Smuka 1:1, Smihel-Siopiče 1:1, Žužemberk 2: 4. P t u j: Jurovec 1: 2, Majšperk 1:1, Ptujska gora 1:1, Rogatec - Slatina 1:1, Sveti Urban 2:5, Trgovič 1:1, Trnovci. 2:4, Zagorci 1:3. Slovenj gr adec: Sv. Florijan 1:6, Sveti Ilj pri Velenju 1:1, Skale 1:11, Šoštanj okolica 2: 8, Topolščica 1:6, Velenje 1:8. V e l i k o v e e: Rikarja vas 1:1, Važeribcrk 1:1, Velikovec UL Maribor mesto 3. Ptuj mesto 2. Civilni komisariat Murska Sobota: Bakovci 1:1, Kramarovci 1:1, Očinje UL Steklina. Celje: Celje okolica Ul, Sv.Juri ob južni železnici, trg 1:1, Peharje Ul. Konjice: Tolsti vrh 1:2, Vrholje 2:2. Maribor: Renče 1:1. P t u j: Sv, Andraž v Slovenskih goricah 1:1. Slatina 2:5. Velikovec: Pliberk.Ul. Mari-1 zakaj dela, zakesnela iz kateregakoli razloga bor mesto 2. Civilni komisariat Murska; poltem roku. se ne sprejmejo v natečaj. Sobota D. Lendava: Beltinci 1:4, Ižakovci; 1:7, Srednja Bistrica 1:4, Murska Sobota 1:1. • 1 e n 5. • . v. Razsodišče, ki takoj po preteku izročilnega Svinjska roectca. roka. odloči o nagradi skic, je sestavljeno iz petih Borovlje: Vetrinje 1:1. Celje: Gotovlje [članov, ki so gospodje: profesor Menci Klement 1:1. Ptuj: Berstje 1:1, Slatina okolica 2:2, | Crnčić, arhivar Viktor Kovačič, profesor Vurperk 1:1. Maribor mesto 1. j Ferdo Kovačič, profesor dr. Artur Schnei- j