Namen in pomen verske šole. (Dalje.) Ako pa je država krščaaska — kar tudi bo z božjo pomočjo bolj, kakor sedaj v svojib orgaaih ia poatavah — potem ji katoliki tudi več prizaamo, kakor le eaakopravaost, prizaamo ji aajvišje vodatvo ia aadzoratvo v ljudaki šoli, ker je zaatopaica atarišev, ki plačajejo troške za ljudske šole. Le samovladaratva ae bodemo aikoli prizaali državi, ker raora cerkev v šoli, kakor v življeaji po svoji božji aalogi ljudi vzgojevati za kristijaae ia duše pridobivati za aebesa. (Dr. Pscbeidea: Prav resl) Mi torej ae želimo atare aole, katero Vi aapačao imeaujete koakordatako, temveč verako šolo, ae stare šole, katere pogoji so že zdavaej ia za vae čaae zgiaili, temveč versko šolo, ki je vpeljaaa v vaeh sosedajih državah. To želimo. Dovolite, da Vam aajprvo ob kratkem ozaačim verako šolo ia aaštejem ajeaa zaameaja. Verska šola je tiata, ki De podueuje samo otrok v veri ajibovih starišev, temveč tudi vzreja, ia ajeaa zaameaja so trojaa: Najprvo morajo biti otroci kolikor mooi ločeai po vtrab pod učitelji, ki ao tadi ajihove vere ia ao bili temeljito v veri podaceai. Jaz re6em: kolikor moči ločeai, ker v vaaki državi z mešaaim prebivalstvom mora biti veliko število vkupaih (simultaaaib) šol. Drugič dovolj podaka v veri, ki mora biti dogovorjea z verskirai oblaatmi. Podučevati mora dabovaik, poaavljati ia doatavljati pa ačitelj. Pobožaoati, molitve ia alužba božja morajo biti določeae v dogovoru a cerkveao oblaatjo ter se jih vdeležiti tudiučiteljstvo, ki aaj otrokom daje lep vzgled. (Prav res! aa desaici) la tretjič ae raora vae odatraaiti iz šolakib aredatev, obaašanja učitelja ia pouka, kar bi škodovalo veri otrok, ia vae pospeševati, kar utrjuje ia krepi vero otrok. V ta aamea ia v tem ozkem okviru morajo se veroizpovedaajem dovoliti aadzorovalai orgaai zaotraj ia zuaaj sploaajega državaega aadzorovalaega aparata. Vprašam aedaj, ali je taka aola, katero aem zdaj opisal, v kateri moderai državi vreaaičeaa? Zagotavljaai Vaa, ko bi poalašal le svoje arce, ae stavil bi tega vpraaaaja; čeje aamreč katera aprememba dobra, pravicaa ia potrebaa, poaoaea bi bil, da bi jo Avatrija prva uvela. (Prav dobro!) Pa mi parlameatarci ae držimo atare aavade, ker ae za vsako večje postavodajalao delo oziramo dragje po vzgledih ia aaalogijab. Ako bi priael sodaji daa ia se bo seaulo ozvezdje, mialim, da bodo parlameati tudi tedaj iakali eaakih slučajev, da bi izvedeli, kaj jim je storiti. (Veseloat aa desaici.) Na aaao sre6o aam ae maajka gledž ver- ske šole vzgledov ia aualogij. Skoraj vsa sredBJa iB severaa Evropa ima verske šole. Niti vera prebivalcev, ae državaa oblika, ce!6 Be straake, ki so aa krmilu, ae delajo razločka gledž verske šole. Absolutaa Rusija ima versko šolo, kakor avobodaa republikaaaka Švica. Proteataatska Pruaija, kakor katoliška Bavaraka; Ogeraka, kjer je od aove uatave liberalaa atraaka aa krmilu, kakor aemake države, kjer so se liberalci ia koaaervativci vrstili aa državaem krmilu. V Nemčiji ate le dve mali državi, Heseaako ia Badeasko, ki imata, kakor Avstrija, medverako ali brezversko šolo, ki pa več stori za vero, kakor aaša šola. Vse druge aemske države imajo^ versko šolo: Virtemberško, Haaoveraasko, Slesvik-Holstia, Bruasvik iu Oldeaburško ao verako šolo dosledao razvile. Na Bavarskem iB v Prusiji pa je verska šola tako razvita, da bočem ajeao orgaaizacijo obširaeje opisati ia to po treh zaameajib. Kar se tiče ločitve po veri, je v Pruaiji 22.800 protestaatskih ia 9400 katoliškib šol; otroci ia učitelji 80 eae ia iste vere. Vkupaib šol za katolike ia protestaate je le 715. Te vkupae aole pa aiao take, kakor pri aas, marveč 80 tako vrejeae, da more vsako veroizpovedaaje otroke v svoji veri temeljito podučevati ia vzrejati. Tudi te šole torej zavarujejo maajšiai veroaauk iu vzrejo, in maoge ao v nižjih razredih eaakopravae, v goreajih razredih pa ločeae po veroizpovedaaji. Kako pa je z učiteljišči v Pruaiji ? Ta so vrejeaa po veroizpovedanjib, ia aicer je 53 protestantakih, 21 katoliških ia 4 izraekka, ia povsod skrbe" za temeljit verski pouk. (Dalje prih.)