ifp' primorski uMp Bčasnik za območie občine Piran, Istre in zamejstva | j Oktober 1995 leto 2/številka 22, cena 70 SIT Adriatic splošna banka koper I DRŽAVA OBRNILA 1 KOLO ZGODOVINE GIMNAZIJA PIRAN PRENOVA JE KONČANA V ponedeljek, 2. oktobra 1995, so ob prisotnosti Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije, Slavka Gabra, ministra za šolstvo in šport ter številnih predstavnikov družbenega in političnega življenja, svečano odprli prenovljeno Gimnazijo Piran. Pouk za 251 dijakinj in dijakov, od tega 100 novincev, se je sicer začel že 4. septembra letos. Govor ravnateljice Gimnazije Piran, prof. Vojke Štular, in pozdravne misli predsednika Milana Kučana objavljamo na 6. strani. Foto: FRANC KRAJNC Občina Piran - Comune di Pirana Zupan II sindaco Občinski svet Consiglio comunale \ g! Vsem občankam in občanom čestitamo ob našem občinskem prazniku, 15. oktobru, in se skupaj z Vami veselimo novih uspehov. Z odprtjem Kongresnega centra v Grand hotelu Emona Benardin (26.septembra 1995) se je v tem znanem turističnem kompleksu, ki so ga s pomočjo zajetnih mednarodnih posijil zgradili leta 1976 in ki so mu nekateri vseskozi napovedovali skorajšnji propad, se je začelo novo obdobje razvoja. Z ustanovitvijo by pass (vzporednega) podjetja se je Bernardin nekako začasno otresel hude hipoteke tekočih obremenitev zaradi vračanja tujih dolarskih posojil. Zanj je takorekoč v celoti poskrbela država. Sklad za razvoj je postal 92 odstotni lastnik, in je dal tudi garancijo za vračilo novega 800 milijonov vrednega tolarskega posojila za popestritev dejavnosti. Nastal je prvi kongresni hotel, ki bo lahko pod eno streho ponudil številne storitve. Večnamenska zasnova sodobnega kongresnega centra omogoča organizacijo najrazličnejših prireditev: kongresov, seminarjev, poslovnih srečanj, svečanih sprejemov, večerij itd. Tu so še novi pokriti bazen. Whirlpool, studio za kozmetiko, Grand Cafe. Veličasten vtis na obiskovalce je kajpak naredila Smaragdna dvorana, ki lahko sprejme 350 kongresnikov, skupaj z manjšimi dvoranami Mediteranea, Adria in Pharos pa celo 540. Prostori so primerni tudi za sekcijsko dejavnost. Goste je najprej pozdravil Čedomil Vojnič, generalni direktor Hotelov Bernardin, nato pa je govoril dr. Maks Tajnikar. Njegov govor objavljamo v celoti na 5. strani. Foto: Quicklab 15. OKTOBER PRAZNIK OBČINE PIRAN Osrednja prireditev v počastitev praznika občine Piran bo 14. oktobra ob 15.30 na Tartinijevem trgu v Piranu. PROGRAM: - ceremonilana selitev piranskega arhiva in otvoritev novih prostorov - slavnostni govor župana - kulturni program Vsem občanom čestitamo praznik občine Piran NEPREMIČNINE 66330 Piron, Župančičeva I, Tel., 066 / 747 154, 747 155, Tel./Fax., 066 / 747 153, Mobitel., 0609 626 337 o#* # FOTOOPTIKA RIO Ljabljanska 24, Izola tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044 o ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN O Foto color loboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 75 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 70 537 OD VSEPOVSOD BERLIN - 5. OBLETNICA S PRIOKUSOM Te dni se v Zvezni republiki Nemčiji spominjajo slavnostnega trenutka združitve obeh Nemčij, ki jo je desetletja nasilno razdvojen nemški narod doživel 3. oktobra 1990. Osrednja proslava 5. obletnice združitve je bila 3. oktobra '95 v Duesseldorfu. Nemci še vedno ugotavljajo, da so si precej različni. Nemčija je država s pestro zgodovino, zlasti njeno glavno mesto Berlin. Nastal je na tleh zgodnjeevropske slovanske naselbine. Leta 1237 je Berlin dobil mestne pravice, od leta 1486 pa je bil sedež brandenburških knezov in pruskih kraljev. Leta 1871 Berlin postane glavno mesto Rajha. HITLER POGLAVITNI KRIVEC Še bolj zanimiva in poučna postane njegova novejša zgodovina, zlasti po nastopu nemškega Fuehreija Alofa Hitlerja. To je bil človek, ki je veliko obetal. Prvi je v predmestju Berlina gradil celo avtocesto. Obljubil je, da bo radikalno rešil gospodarsko krizo in pometel s komunizmom. 2. avgusta 1934 se je polastil vseh glavnih državniških funkcij in že čez pet let z napadom na Poljsko (1. sept. 39) začel bliskovito vojno (Blitzkrieg) in tako popeljal Nemce, ki so mu v začetku slepo sledili in seveda ves svet v katastrofo. Adolf Hitler je glavni krivec tudi za propad in razdelitev nemškega Rajha po 2. svetovni vojni. Po porazu Nemčije so Berlin zasedle sovjetske čete. Ustanovili so štiri okupacijske cone in sedež zavezniškega kontrolnega sveta. NESOGLASJA MED ZAVEZNIKI Zaradi nesoglasij med zavezniki iz 2. svetovne vojne, je prišlo leta 1949 do razdelitve 3-milijonskega mesta. Natala sta Vzhodni in Zahodni Berlin. Istega leta je na zasedbenem ozemlju ZSSR nastala Nemška demokratična republika (DDR) s takratnimi 17 milijoni prebivalcev. 15. avgusta 1961 so Rusi čez noč postavili zloglasni berlinski zid, kije dokončno ločil Nemce. Mnogi Nemci, ki so se takrat znašli v povsem drugačnem družbenoekonomskem in političnem redu, se s tem niso strinjali,. Poskušali so pobegniti preko zidu na obljubljeni Zahod. Redkim je uspelo, mnogi pa so pri pobegu padli pod streli avtomatskih strojnic. Na Zidu ob Reichstagu (stari parlament v Berlinu) so lahko prebrali na tablah: XY - Erschossen ... (ustreljen). KONČNO ZDRUŽITEV Po vsesplošni otoplitvi odnosov med blokoma, je leta 1989 končno padel tudi berlinski zdi. Leto dni kasneje so odšli Rusi. 3.10.1990 pa je prišlo do dolgo pričakovane združitve obeh Nemčij. Nastala je ekonomsko močna ZRN, vendar je Nemcem postalo takoj jasno, da bo združitev presneto draga stvar. Zlasti za zahodne Nemce. Zahodnonemški podjetniki so s svojim kapitalom masovno vdrli v nerazvite predele in začeli tam ustanavljati svoje podružnice ali podjetja. Kmalu so ugotovili, da se bodo njihovi rojaki na Vzhodu morali šele naučiti lastne iniciative in ustvarjalnega dela. Oče združitve, nemški kancler Helmut Kohl bo predlagal konec uvedbe zakona o davku za nerazvita območja nekdanje DDR. BRUSELJ - S KATERIM VLAKOM V EVROPO? V Evropski uniji snujejo velike načrte nadaljnje širitve in krepitve ekonomske moči te elitne združbe s 360-milijonskim trgom. Morda ni več daleč čas, ko se bo pisalo Združene države Evrope - ekonomska in političa protiutež velesil ZDA in Japonske. Finančni ministri držav članic EU so v Španiji dorekli tudi leto 1999, v katerem naj bi spustili v obtok skupno evropsko valuto, menda z imenom Euro. Veliki trg s prostim krogotokom denarja, kapitala, blaga, storitev in ljudi naj bi se do leta 2005 še razširil z novimi članicami - deželami nove Evrope. Slovenije zadnje čase ne omenjajo tako pogosto. Še več, o datumu nič konkretnega. Ali je v ozadju spor z Italijo glede optantskega vprašanja ali pa, se nam zares obeta, kot smo lahko slišali, vlak, ki nas bo popeljal v Bruselj skupaj z Romunijo. Ponižanje, prezir? Sedaj v Bruslju celo pravijo, da nam stvari puhitijo iz rok in da si sami oviramo pot v Evroppo. Odveč je vprašanje, ali moramo v Evropo in ali bi lahko Slovenija preživela brez nje? Še sreča, bi rekli, da nas niso dali na seznam dežel zunajevropske skupnosti, ki potrebujejo vstopni vizum. Naša južna soseda Hrvaška je bolj odločna: "Svet nas mora priznati kot silo, brez katere ni mogoče." GORICA - VRNITE NAM KMEČKO BANKO! V ponedeljek, 2. oktobra je bila manifestacija pred glavnim sedežem Kmečke banke v Gorici. Skupno predstavništvo slovenske manjšine se je namreč odločilo, da na predvečer predvidenega obiska predsednika Republike Italije Luigija Scalfarija, omikano, vendar odločno zahtevajo preklic enoletne Komisarske uprave. "Na udaru in v nevarnosti so naše gospodarske ustanove, ki so ključnega pomena za obstoj in razvoj slovenske skupnosti v Italiji", trdijo. Ce slovenski denarni zavodi ne bodo odkupili dela delnic (vsaj 20%) bo banka Popolare iz Brescie, ki ima že sedaj 40% delež, kupila tudi preostale delnice in postala absolutni lastnik. KAKO DALEČ BUČIŠ MORJE SLOVENSKO? V pričakovanju odločitve hrvaške vlade o ponudbi slovenske strani glede razmejitve Piranskega zaliva Čeprav trenutno še ni nič znanega o pomorskih koordinatah, je v javnost že takoj po srečanju Valentiča in Drnovška v Mariboru, pricurljala vest, da naj bi Hrvatska nadzorovala le 278 metrov morske gladine, od Savudrijskega rtiča (kar je bilo zanikano), Slovenija pa naj bi imela prosti dostop na odprto morje. Vladaje preko direktorja Urada za informiranje Boruta Šukljeta takoj reagirala proti protestom in javnim pozivom posameznikov, češ, da odstopa od nacionalnih interesov, ponuja kompromise... Pogovori med Hrvatsko in Slovenijo se resda odvijajo že kar nekaj časa po osamosvojtivi obeh držav in sicer po sistemu hladno, toplo, vroče in spet hladno. Na najnižji točki so bili junija 1992, sedaj pa naj bi bili že zelo blizu trajnih rešitev, ki jih bosta pogajalki končno zapisali v meddržavni pogodbi. Nič ni več slišati o sporni meji na kopnem. Razmejitev Piranskega zaliva je za Slovenijo ključnega pomena. Aduti pa so, kot kaže, še vedno v rokah naše južne sosede, ki lahko pogojuje. Rešitve vidijo le v paketu. Slovenija vztraja pri osnovnem načelu ohranjanja funkcionalnosti Piranskega zaliva in neposrednega dostopa Slovenije v mednarodne vode. Čeprav "nevidna" pomorska meja, kjerkoli že bo potekala, nikakor ne bi smela ovirati turistov, kopalcev pri svojem gibanju, kar bi moralo biti v interesu obeh pogajalk. foto orlando (Mandrač) BAGDAD - SADAM BI LAHKO 4-KRAT UNIČIL SVET K ugibanju, česar vsega ne bi bil zmožen iraški diktator Sadam Husein, se je priljučil tudi znani hamburški ilustrirani časnik BILD. 25. septembra je na prvi strani objavil osuplo novico, daje Irak razvil toliko biološkega orožja, da bi lahko z njegovo uporabo kar 4-krat uničil svetovno prebivalstvo. Poizkuse so delali kajpak na ubogih živalih - opicah, oslih, ovcah, zajčkih. Pri testiranju z virusi so živalim začele krvaveti oči... Opice so po injiciranju z virusi rojevale mrtve otroke. GROB MARIE CURIE ŠE SEVA Marie Curie, roj. Sklodowska je bila francoski kemik in fizik poljskega rodu. Skupaj z možem Pierrom Curieje odkrila radioaktivna elementa polonij in radij. Leta 1911 je za ta odkritja dobila Nobelovo nagrado. Umrla je leta 1934 zaradi prevelike doze radioaktivnih žarkov in kot naj bi ugotovili znanstveniki, še vedno seva. Nesrečna znanstvenica je skupaj z možem veliko pridala odkrivanju radioaktivnih snovi. LONDON - KDO JE NAROČIL DUCEJEVO USMRTITEV? Kot poroča Primorski dnevnik naj bi zgodovinar Renzo de Felice z izdajo knjige o ozadju Mussolinijeve usmrtitve, sprožil polemike o tem, ali ni bila usmrtitev nekdanjega fašističnega diktatorja, ki se je povezal s Hitlerjem, naročena iz Londona? Nekdanji britanski tajni agent SOE (Special Operation Executive) Christopher Woods, zanika to možnost in pravi, da je W. Churchill res na začetku cenil Benita Mussolinija, vendar se gaje potem odrekel. Dramatičnega aprila leta 1945 so ga na begu skupaj z njegovo ljubico Claretto Petacci prestregli italijanski partizani in usmrtili. TRST - PRIMORSKI DNEVNIK SPET V FINANČNI KRIZI Primorski dnevnik, ki je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945 kot naslednik Partizanskega dnevnika, je doslej že večkrat zašel v gmotne težave. MILANO - DOVOLJ DOKAZOV ZA BERLUSCONIJA? V Italiji padajo politične zvezde. Kaže, da je sedaj na vrsti nekdanji premier in vodja desno-sredinske stranke Naprej, Italija!, TV mogotec Silvio Berlusconi. 28. septembra se je začel redhodni postopek proti Silviu Berlusconiju, bratu Paolu in drugim obtožencem. Obtožnica jih bremeni korupcije - podkupovanja financarjev, pri tem pa ni izvzeta preiskava pri Berlusconijevih Fininvestovih družbah. Preiskava se sedaj nadaljuje v Milanu. Berlusconi obtožuje sodne oblasti, da kujejo proti njemu politično zaroto. TUNIZIJA - BETTINO CRAXI KOVAL ZAROTO? Nekdanji italijanski premier Bettino Craxi, za katerim je podana mednarodna tiralica, naj bi iz varne Tunizije, kamor seje zatekel pred roko pravice, koval zaroto in si pripravljal teren za zmagoslavno vrnitev po vzorcu Napoleona. Kot poročajo mediji, naj bi pripravljal odstranitev cele vrste nasprotnikov, snubil v svoje vrste politike, novinarje, parlamentarce in k temu nagovarjal celo Berlusconija. TRST - MESTO POTREBNO GOSPODARSKE POMOČI V finančnem zakonu, ki ga je vlada Lamberta Dinija pravkar zasnovala, je predvidenih tudi 30 milijard lir za paket za Trst -prispevek iz posebnega sklada k razvoju tržaškega gospodarstva. 15. oktober - Praznik občine Piran INTERVJU: župan Franko Fičur: naloge prejšnje uprave ni povečalo. Na novo zaposleni delavci so v glavnem nadomestili druge delavce zaradi fluktuacije ali prerazporeditve po novi sistemizaciji. Vendar sem prepričan, v nasprotju z napovedanim zmanjšanjem števila delavcev, da bo v sistemu nove lokalne samouprave in državne uprave prišlo do povečanja zaposlenih na obeh ravneh (npr. lokalna policija, civilna zaščita.)" - Do lokalnih volitev v KS in volitev v DZ nas loči še nekaj časa, boste kandidirali v DZ? Gospod župan, najprej iskrene čestitke z željo, da bi še naprej kar najbolj spretno in suvereno vozili slalom skozi čeri lokalne samouprave in strankarske interese. - Občanke in občani, volivci v občini Piran so vam, gospod županm, z velkiko mero zaupanja in pričakovanj oddali svoj glas in vas na neposrednih volitvah izvolili za župana. Lokalna samouprava še menda vedno preživlja svoje porodne krče in si išče svoje pravo mesto v našem novem družbenoekonomskem in političnem sistemu. Imamo občutek, da uspešno vodite slalom med državno upravo, strankarskimi interesi. Na občinskem svetu ste, mislimo da kar dvakrat, morali poudariti, da vas je izvolilo ljudstvo. "Neposredne volitve župana pomenijo veliko zaupanje tej funkciji, veliko odgovornost ter pričakovanja tistih, ki so županu zaupali svoj glas. 'Porodni krči' lokalne samoupave, ki ste jih omenili, so v največjem delu posledica omahljivosti snovalcev lokalne samouprave in strankarskih kompromisov. Nastal je nekakšen ponesrečen 'križanec', ki objektivno ovira delo in proces odločanja. Novoizvoljeni župani smo bili naravnost položeni v milost in nemilost nove lokalne samouprave. Moje dotegadnje izkušnje pri vodenju občinskih organov in teles so se na začetku mandata županovanja pokazale kot zelo dragocene. S temi izkušnjami in ob konstruktivnem delu občinskega sveta in dobri kadrovski zasedbi občinske uprave je lažje 'voziti slalom', o katerem vi govorite. Glede poudarjanja mandata, ki mi gaje dalo ljudstvo, pa je treba poudariti, daje to kvalitativna sprememba glede na prejšnje izvršilne organe, ki jih je skupščina imenovala. Gre za razbijanje določenih predsodkov vkoreninjernih v zavest precejšnjega števila ljudi, da posameznik - čeprav gaje izvolilo ljudstvo - ne more imeti enake legitmnosti pri odločanju kot kolektivni organ. V novem sistemu ima župan podobne pristojnosti, ki jih je prej imel izvršni svet. Pri vsakodnevnem izvajanju vseh županovih nalog, je zato zelo pomembno, da je župan kooperativen pri skupnem iskanju najboljših rešitev v interesu občine." - Strankarsko pestro obarvan Občinski svet se je po nekoliko nervoznem usklajevanju nekako "ujel" in zdi se nam, da deluje enotno. Ni čutiti strankarskih trenj, trmaste pripadnosti in vztrajanja že pri vnaprej dogovorjenem v pozicijskem taboru. "Ne glede na razmerje politične moči v občinskem svetu in začetnega strankarskega zavezništva, sem bil že tedaj prepričan, da bo občinski svet prej ali slej deloval v korist reševanja problemov in življenja v občini. S problemi smo bili takoj soočeni in treba jih je bilo kar se da najboljše reševati. Ostra strankarska konfrontacija bi bila pri tem nevarna in škodljiva,. Kljub začetnim težavam menim, da so lokalni problemi tako jasni, da so postali skupni imenovalec vsaj za konstruktivno delo. Mnenja so različna večinoma zaradi različnih pogledov, ne pa zaradi nenačelnih principov in obstrukcijskih nagnjenj, kot seje to dogajalo v prejšnji skupščini. "Usklajenost občinskega sveta je delno tudi posledica manjšega števila svetnikov kot prej delegatov in po moji oceni, občutku, ni več tistega izvršilnega organa, ki lahko prevzame zadnjo besedo, pa tudi 'grehe'." - Piranska občina ni postala mestna občina. Poglavje zase so KS. Zlasti nove po našem mnenju še niso povsem zaživele. "Občino je Državni zbor zelo prikrajšal, ker ji ni dal statusa mestne občine, čeprav izpolnjuje pogoje tako kot druge občine, ki so tak status dobile. Vendar vztrajamo naprej tudi z vključevanjem skupnosti starih mest Slovenije in konference lokalnih skupnosti Slovenije. Soglašam, daje treba krajevne skupnosti čimprej postaviti po novem. Pomanjkljivost je v tem, da zakon o lokalni samoupravi ne rešuje vprašanja, kako jih organizirati. Z naše strani je bila pozvana Vlada in njena služba za lokalno samoupravo, da organizira posvet za vse občine in pripravi enotna izhodišča za organizacijo krajevnih skupnosti. Na novo organizirane krajevne skupnosti bodo lahko v veliko pomoč pri razreševanju številnih problemov v občini, ker seje ta način odločanja že uveljavil in postal tradicija." ■ V svojem mandatnem obdobju županovanja ste sprejeli kar nekaj odmevnih ukrepov? 'To je res. Najprej je prišlo do konfrontacije z državo glede pristojnosti, kar je bilo značilno tudi za celo Slovenijo. Rezultat tega je, da se dela na tem, da bodo pristojnosti države in lokalne skupnosti jasno določene. Država enostavno ne more vzeti občinam lokalnih pristojnosti določenih z ustavo. Naslednji odmevni ukrep je bil zadržanje selitve piranskega arhiva v Koper. Z oderdbo sem odločil, da se piranski arhiv ne bo selil iz občine Piran. Pri tem sem imel soglasno podporo občinskega sveta. Rezultat tega je, da bomo sedaj ob občinskem prazniku slavnostno otvorili nove prostore arhiva v mestu Piran, in s tem za vse čase obdržali arhiv doma. Zelo sem zadovoljen, da smo pravkar slovesno otvorili tudi prenovljene prostore piranske gimnazije in da se dela na gradnji telovadnice v Sečovljah. Intenzivno delamo na zgradnji atletskega stadiona in centra vodnih športov.V sodelovanju z javnim podjetjem OKOLJE in meščani Pirana smo poskrbeli za polepšanje videza in čistoče mesta Piran. Kanalizacija in vodovod v Lučanu je sedaj končno v reševanju. Intenzivno delamo na izgradnji garažnih hiš v Piranu in Portorožu, s čimer bo v veliki meri rešen temeljni problem mirujočega in tekočega prometa v očini in še veliko nalog se pripravlja za naslednje leto." • Veliko ste napravili na področju šolstva. 'Da, resnično, na področju šolstva in tudi športa je bilo v zadnjem času v občini veliko narejenega. Če na hitro naštejem: dokončana je fazna izgradnja osnovne šole Ciril Kosmač Piran, v Luciji je zgrajena največja športna dvorana na obali, sedaj tečejo aktivnosti za izgradnjo telovadnice v osnovni šoli Sečovlje, pripravljamo se na izgradnjo centra vodnih šoportov v Portorožu in atletskega stadiona v Luciji. Ustanovili smo javni zavod za šport. Zgrajena je nova italijanska gimnazija. Pred dnevi smo svečano otvorili prenovljene prostore slovenske gimnazije. Sprejeta je odločitev, da se za potrebe italijanske osnovne šole čimprej prenovi sedanjo stavbo italijanske osnovne šole v Piranu. Na področju visokega šolstva imamo pomembne pridobitve. Delujeta redno že dve visoki šoli, Visoka pomorska in prometna šola ter Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož, v naslednjem letu naj bi začela še Visoka podjetniška šola in menedžerska šola. Pred kratkim smo v občini sprejeli odlok o ustanovitvi Visokošolskega srecišča Piran, ki bo kasneje preraslo v tretjo slovensko univerzo na tem prostoru. Z vsem tem se v občini resnično lahko ponašamo." 6. Ali se je, odkar je zadihala lokalna samouprava, povečalo število občinskih uradnikov? Tudi oinih v Izpostavah Ministrstev? "V naši občinski upravi smo si prizadeva li, da do povečanja števila zaposlenih ne bi prišlo. Gledano v celoti se število delavcev, ki sedaj opravljajo naloge občinske uprave v odnosu na "O tem sedaj ne razmišljam. Glede na mojo odločitev, da kandidiram za župana in glede na veliko zaupanje, ki sem ga dobil na volitvah, bi sedaj ravnal neodgovorno, če bi kandidiral v DZ. Moja prvenstvena naloga je sedaj, da se maksimalno trudim za uspešno izpeljavo vseh ciljev občinskega sveta in nalog, ki so v moji pristojnosti. To je moja moralna obveznost do občinske skupnosti in volilcev. - 15. oktober je praznik piranske občine. So glede tega predvidene kakršnekoli spremembe? Praznik Občine Piran - 15. oktober je določen z občinskih odlokom iz leta 1956. V zadnjem času nastajajo različna razmišljanja in pobude. Občinsko upravo je zadolžil Občinski svet, da pripravi predlog za določitev novega občinskega praznika. S strani združenja borcev NOB je občinskemu svetu dan predlog, da naj 15. oktober še naprej ostane občinski praznik. O tem bo kmalu tekla razprava na seji občinskega sveta. Osebno se zavzemam, da bi praznik ostal še naprej 15. oktober. Nenazadnje tudi zato, ker se z njim zaključuje poletna turistična in solinarska sezona, poletno delo in življenje na morju, v tem prehodnem času pa tudi pomembno obogati kulturno dogajanje v jesenski turistični sezoni. Letošnje praznovanje občinskega praznika bo v znamenju 110-letnice turizma pri nas, otvoritve dveh zelo pomembnih objektov -novih prostorov piranskega arhiva in prenovljenih prostorov piranske Gimnazije in pomembne 50.-obletnice zmage nad nacifašizmom." - Turizem sodi med najpomembnejše dejavnike v piranski občini. Hkrati prinaša skrbi in celo probleme? "Kljub 110-letni tradiciji turizma v naši občini, je na tem področju žal še vedno veliko nedorečenosti od republike do lokalne skupnosti. V naši občini je edina pot v uresničevanju strategije na področju turizma iz leta 1992. Trenutno pa sta žal še vedno dva koncepta -množični masovni turizem in kvalitetni turizem. Na srečo v občini prevladuje pretežno slednji. Prepričan sem, daje za nas to edini izhod in prava usmeritev. V turistični sezoni, ki je za nami, smo glede na stanje in razmere naredili vse, da so se pomanjkljivosti in tekoči problemi sproti reševali. V ta namen se je redno tedensko sestajal tudi strokovni aktiv za turizem župana občine. Ocena je, da smo korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Tudi množični naval turistov je bil letos poleti obvladljiv. Dejstvo pa je, daje le ta v letošnji sezoni povzročal veliko težav zlasti v Portorožu. Ob pozitivnih premikih ostajajo še nerešena nekatera dovoj pomembna vprašanja, da jih bomo reševali skupaj z našim turističnim gospodarstvom, patudi v sodelovanju z državo. Gre predvsem za vprašanje nmirujočega in tekočega prometa, množičnega turizma in psledičnega hrupa ter vzdrževanje kakovosti okolja tako na kopnem kot na morju. Takoj v septembru smo začeli z aktivnostmi tudi v sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, s katerimi smo proučevali številna strokovna vprašanja. Aktivnosti se bodo nadaljevale do problemske seje Občinskega sveta o turizmu, z vključevanjem turističnega gospodarstva, krajevnih skupnosti in vseh drugih faktorjev, pomembnih za turizem. Občinski svet bo moral na problemski seji sprejeti jasne sklepe za ukrepe v naslednji turistični sezoni v smislu sprejete strategije kvalitetnega turizma v naši občini in v smislu odpravljanja vseh slabosti letošnje sezone zlasti v Portorožu. Zakon o turizmu, ki je v pripravi, bo pa moral opredeliti, da bo občina v bodoče lahko imela večji vpliv na razvoj turizma na svojem območju. (F. Krajnc) PRAZNIK OBČINE PIRAN 15. OKTOBER PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE PIRAN 1995 OKTOBER NEDELJA, 1.10. od 10. dalje v telovadnici OŠ Ciril Kosmač Piran 3. Mednarodni ženski turnir v odbojki v počastitev občinskega praznika za "Pokal Skupnosti Italijanov iz Pirana". NEDELJA, 1.10. na igrišču za hokej s kotalkami v Luciji Turnir Alpe-Jadran v hokeju na kotalkah -senior. NEDELJA, 1.10. ob 14. uri na ploščadi v Portorožu Nastop mažuretne skupine KUD Karol Pahor Piran. NEDELJA, 1.10. ob 15. url Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra KUD Karol Pahor Piran (Metropol hotel Portorož - pivnica Lucija) PONEDELJEK, 2.10. ob 16.uri v Gimnaziji Piran SVEČANA OTVORITEV PRENOVLJENE GIMNAZIJE PIRAN. ČETRTEK, 5.10. - Vzgojnovarstveni zavod Lucija Športno dopoldne ob tednu otroka PETEK, 6.10. - Tekmovanje kros v Fiesi - za učence in dijake osemletk iz občine Piran. PETEK, 6.10. ob 19. url v Pivnici Lucija Nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor Piran. SOBOTA, 7.10. ob 9. url na baliniščih na Bernardinu Balinarski turnir mešanih četvork (2 ženski in 2 moški ekipi) ekip invalidov iz občin Koper, Izola in Piran, v organizaciji Društva invalidov Piran. SOBOTA, 7.10. ob 15. url v Avditoriju Portorož Zaključna prireditev ob drugem mednarodnem izobraževalno-raziskovalnem Taboru - v organizaciji OŠ Ciril Kosmač Piran. NEDELJA, 8.10. na igrišču za hokej s kotalkami v Luciji Turnir Alpe-Jadran v hokeju na kotalkah -junior NEDELJA, 8.10. ob 14. url na ploščadi v Portorožu Nastop mažuretne skupine KUD Karol Pahor Piran. NEDELJA, 8.10. ob 15. uri Metropol hoteli Portorož -Pivnica Lucija Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra KUD Karol Pahor Piran. Od PONEDELJKA 9.10. do NEDELJE 15.10. v mestni občinski palači Piran Otroški EX-TEMPORE 1995 Vrtec "Mornarček" Piran. Od PONEDEUKA 9.10. do petka, 13.10. Otroški EX-TEMPORE - VVZ Lucija. PETEK, 13.10. ob 19. url - Metropol hoteli Portorož -Pivnica Lucija Nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor Piran Od PONEDELJKA 9.10. do PETKA 13.10. Otroški EX-TEMPORE VVZ Lucija Otvoritev razstave EX-TEMPORE v Zdravstvenem domu Lucija v petek, 13.10. ob lO.uri PETEK, 13.10. ob 10. url Otroški EX-TEMPORE na igrišču vrtca v Luciji - Giardino d'infanzia "La coccinella" Portorož SOBOTA, 14.10. ob 11. url v Portorožu, pri spomeniku padlim partizanom-pomorščakom in ob 11.30 uri v hotelu Grand Palače Portorož Zbor partizanskih pomorščakov Slovenije ob SO.obletnici zmage nad nacifašizmom in ob prazniku občine Piran. __________ - ob 15.30 url na Tartinijevem trgu v Piranu OSREDNJA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE PIRAN. - Ceremonialna selitev piranskega arhiva in predaja ključa novih prostorov piranskega arhiva. Ceremonialno selitev arhiva bodo opravili občani, učenci in dijaki. - Slavnostni govor Župana Občine Piran, Franka Fičurja - Kulturni program v organizaciji KUD Karol Pahor Piran. SOBOTA, 14.10. v akvatoriju Piranskega in Savudrijskega zaliva Odprto prvenstvo Pirana v trnkarjenju v počastitev občinskega praznika. NEDELJA, 15.10. na igrišču za hokej s kotalkami v Luciji Mednarodni turnir Roller Hokey in Line-Street Hockey za "Pokal Skupnosti Italijanov iz Pirana". NEDELJA, 15.10. ob 20.30 url v Avditoriju Portorož Gledališka predstava - Krčmarica - Gledališka skupina "ZLATO" s Ptuja SOBOTA, 21.10. ob 19. uri v cerkvi Sv.Frančiška v Piranu Koncert za DVE TROBENTI IN ORGLE s Flaviom Sgubinom, Giorgiom Ruzzierom in Maurom Macrijem. PETEK, SOBOTA, NEDEUA, 20., 21. In 22.10. v Piranu - 20.10. ob 18. uri na Trgu l.maja Državno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz usidranega čolna. Svečana otvoritev državnega prvenstva. SREDA, 25.10. ob 20.30 url v Avditoriju Portorož Jazz koncert Trio Renato Chicco PETEK, 27.10. ob 20. uri v Avditoriju Portorož Otvoritev razstave akademskega slikarja Milana Percana iz Portoroža SOBOTA, 28.10. ob 16. uri v Avditoriju Portorož Otroški program - Lutkovno gledališče Maribor - Sneguljčica PONEDELJEK, 30.10. v izložbah piranskih trgovin Razstava iz odpadnega materiala "Varujmo gozdove in živali" . * primorski u^Hp g : -;'.:- piror>«lcQ iidojo_| stran 4 OBČINA BLIŽE TURIZMU Nove občine bodo morale skrbeti za razvoj turizma in v ta namen spodbujati ustrezno organiziranost tudi s finančnimi sredstvi. O institucionalni organiziranosti, programu in vlogi portoroškega Protoura v piranski občini smo se pogovarjali z Mitjo Logarjem, direktorjem tega gospodarskega interesnega združenja iz Portoroža. - Letošnja turistična sezona je nekoliko pod pričakovanji. Do konca leta menda ne bomo dosegli niti 10-odstotnega povečanja turističnega prometa. Gre tudi za velike strukturne spremembe pri gostih. Vse več je turistov iz tako imenovane nove IZvrope. Medtem pa beležimo skromne rezultate obiskov iz sosednjih držav. Kateri so po vaše glavni vzroki? Res, da se nam je na podlagi napovedi na turističnih sejmih ter poslovnih partnerjev v začetku letošnjega leta obetal pomembno povečan obisk turistov iz tujih tržišč - napovedovali so nam med 25% in 30% več obiska v odnosu na 1994. leto; napovedi so se v začetku leta vse tja do začetka maja tudi uresničevale - bombardiranje Zagreba v začetku maja pa je turistične tokove v Slovenijo, pa tudi na naše območje občutno prizadelo. K temu velja povedati še nekaj drugih objektivnih razlogov, ki vplivajo na doslej ugotovljeni obseg obiska turistov iz tujine pri nas: - gre za neugodna valutna razmerja v odnosu na Liro, ta so podražila našo turistično ponudbo, ki temelji na nemški valuti, hkrati po pocenila italijansko turistično destinacijo, - žal se je temu pridružilo še neugodno vreme, ki je skrajšalo tudi glavno turistično sezono, - in nenazadnje velja Slovenija, vsaj na nekoliko bolj oddaljenih emitivnih tržiščih, še vedno za premalo poznano in varno turistično deželo. Po drugi strani pa to ne velja za domače goste ki so prišli v naše obmorske kraje kljub navedenemu v večjem številu kot v preteklem letu. - Kakšna bi bila po vaše najbolj primerna institucionalna organiziranost turizma v Sloveniji? Kako si zamišljate organiziranost turizma v piranski občini? Kaj pričakujete od predlagane problemske konference na to temo? Organiziranost turizma v Sloveniji predvideva in napoveduje Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v R Sloveniji, ki jo je sprejel Državni zbor januaija letos. Navaja, da so organizacijski ukrepi nujni predvsem zaradi vzpostavitve sodelovanja zasebnega in javnega sektorja pri oblikovanju turističnih proizvodov in promotivnih aktivnosti. V ta namen je že bil formalno ustanovljen Zavod za promocijo turizma na nacionalni ravni, ki "bo izrabil obstoječe službe in vzpostavil svojo regionalno mrežo, s pomočjo katere bo povezoval privatni in javni interes pri oblikovanju turističnih proizvodov ter pri tržnem komuniciranju". Med navedenimi organizacijskimi ukrepi je v Resoluciji tudi ugotovitev, da bodo morale nove "občine skrbeti za razvoj turizma in v ta namen spodbujati ustrezno organiziranost tudi s sredstvi, ki jih bodo pridobivale iz naslova taks in koncesij." To je hkrati že prava iztočnica na vaše vprašanje o organiziranosti turizma v piranski občini. Če je tu turizem najpomembnejša - sestavljena dejavnost, je zagotovo utemeljena ustrezna oranizacijska oblika n.p. gospodarsko interesno združenje, ki na občinski / krajevni ravni povezuje najrazličnejše subjekte turističnega gospodarstva in javnega sektorja, zadolženo za izvajanje nalog in aktivnosti, ki so vezane predvsem na celoviti razvoj kraja / občine oblikovanja turističnih proizvodov, na turistično vzgojo prebivalstva ip. Menim, da bi morala dati odgovore na ta vprašanja prav omenjena problemska konferenca. Jaz bi jo raje imenoval tematska. Nekateri trdijo, da glavna krivda za nekatere neuspehe v tukajšnjem turizmu tiči v nesodelovanju ali celo skreganosti vodilnih turističnih delavcev - direktorjev, ki se nikakor ne morejo poenotiti in dogovoriti o skupnih promocijskih akcijah. Kakšna je tu vloga, moč in nemoč PROTOUR-a, ki bi po naše moral biti povezovalni člen in udarna sila turizma? Zdi se nam tudi, da piranski občinski svetniki nočejo zagristi v jabolko sodelovanja med Protourom in Občino: razpravo na to temo, kije bila na dnevnem redu seje sveta 21. septembra, so celo odložili. Slišati je bilo očitke 'Protour tako ali tako nič ni naredil". Morda so to preveč poenostavljene kritike, ki letijo na rovaš vaše organiziranosti in delovanja. Kakšna je vaša razlaga? Glede sklepa Občinskega sveta Piran o odložitvi razprave o letošnjem sodelovanju s PROTOUR menim, da je do take odločitve prišlo predvsem zaradi neinformiranosti o tem, katere naloge to združenje opravlja, kaj je že naredilo in kakšen je njegov letošnji program. Zagotovo pa je res, da PROTOUR ni "ena od stotih firm, ki konkurirajo na sredstva za promocijo proračuna občine Piran." V pogodbi o preoblikovanju prejšnje OKTPS v PROTOUR so njegovi člani med cilje zapisali, da se združujejo predvsem zaradi: - izboljševanja in povečevanja poslovnih rezultatov v turizmu obalno-kraškega območja in zaradi zagotavljanja skupne promocije turizma regije na domačem in na tujih emitivnih tržiščih. Aktivnosti pa opravlja tako za svoje člane, kot za območne občine. Gre torej za združenje, kot ga prepisuje 8. poglavje Zakona o gospodarskih družbah in je kot tako bistveno različno v odnosu na druge firme - izvajalce posameznih sestavin programa PROTOUR. Če na kratko predstavim še nekatere konkretne aktivnosti združenja (oz. prejšnje poslovne skupnosti), potem velja ugotoviti, da smo na tako organiziran način med drugim uspeli: - izdelati strategijo razvoja in promotivne politike, poimenovano PORTOROŽ, ki jo je v letu 1992 sprejela tudi takratna skupščina občine Piran, - izdelati študijo o utemeljenosti izobraževanja strokovnjakov za gostinstvo in turizem na višji oz. visoki stopnji, kot podlago za ustanovitev VSŠHT, ki "štarta" sredi oktobra v Portorožu, - biti aktivni pobudnik in sodelavec pri izdelavi raziskovalnega projekta "Oblikovanje turistične ponudbe in zasnove dolgoročnega razvoja turizma Obalno-kraške regije" iz leta 1994; - že leta 1992 smo se vključili v izdelavo strateškega plana trženja turizma na nacionalni ravni; - konec istega leta smo začeli z aktivnostmi za vključitev Slovenije in znotraj nje našega območja v Evropsko fondacijo za okoljevarstveno vzgojo; cilj smo dosegli novembra 1994; na taki osnovi nam je bila letos podeljena prva "Modra zastava" v Marini Portorož - v 1993 smo postali tudi člani pomembne mednarodne turistične združbe, ki privablja turiste na naše morje po turistični cesti "Nuemberg - Pyhrn -Jadran", - kljub vsem finančnim težavam smo prav ob 110-letnici organiziranega turizma v Portorožu uspeli priti do nove turistične fotomonografije o SLOVENSKI RIVIERI, ki je prvikrat sploh v prodaji v Nemčiji in Avstriji v 10.000 izvodih, tekst pa je še v angleškem in italijanskem jeziku. In še kratka predstavitev letnega programa PROTOUR za 1995. leto: ta sledi ugotovitvam prej napovedanega plana trženja našega območja in se kot tak po vsebini razlikuje od programov prejšnjih let. V letošnjem letu je dan osnovni poudarek izdelavi treh turističnih proizvodov, ki so bili skupaj s še tremi kot utemeljeni spoznani v strategiji trženja turizma naše regije in sicer: "AKTIVNE POČITNICE", "ODKRIVANJE IN DOŽIVETJE OBALNO KRAŠKEGA OBMOČJA" in "KONGRESNI TURIZEM". Njim so namenjene tudi druge sestavine letošnjega programa - od opredelitve storitvene znamke naše turistične destinacije, pa do njim primernih promocijskih gradiv. S ciljem prepoznavanja in nato trženja tukajšnje turistične ponudbe so v programu zajete postavke organiziranih obiskov predstavnikov turističnih agencij in drugih poslovnih partnerjev, pa servisiranje novinarjev ter nastopi na turističnih sejmih v tujini in doma. Naslednji del letošnjega programa zajema t.im. informacijsko dejavnost, namenjeno predvsem nevtralnemu informiranju turistov in gostov, ki so že v naši destinaciji; sem spada tudi zbiranje in obdelava podatkov o turističnem prometu, pa izdelava sistema neprometnih znakov - ta je v fazi osnutka že pripravljen; naj ob tem tudi povem, da smo kljub vsemu že lani s pomočjo tukajšnjega turističnega gospodarstva uspeli nabaviti računalniško opremo in se usposobiti za vključitev v nastajajoči turistično informacijski sistem Slovenije, prav letos pa vzpostaviti "zeleni telefon", pa tudi telefonska govorilnica v naši informacijski pisarni je letošnja pridobitev. Vse to in mnoge druge aktivnosti opravlja na strokovni ravni majhen kolektiv štirih zaposlenih, za določene izvedbene naloge pa občasno sodelujemo z zunanjimi strokovnimi izvajalci. Celoten letošnji program je ovrednoten na 81 mio tolarjev, kar preračunano na predvidevano število vseh nočitev v Obalno-kraški regiji predstavlja samo 0,50 DEM. To je zagotovo spodnja meja za tovrstne promocijske aktivnosti za območje, kot je naše. Menim, da tako navedeni cilji našega združenja, kot konkretne aktivnosti zagotovo opravičujejo tudi v letošnjem letu utemeljeno vsebinsko in finančno sodelovanje z našo "matično" občino. FRANC KRAJNC OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA PIRAN Liminjanska cesta 96 Lucija, 66320 Portorož Tel.8cfax: 066/ 75- 979 Čestita vsem svojim članicam, občankam in občanom ob občinskem prazniku in želi veliko poslovnih uspehov Območna obrtna zbornica Piran Vsem občanom Pirana čestitamo ob občinskem prazniku d o.o., Izola, Polje 5i, p.p. 96 tel/fax (066) 61009, 65366 ■ O- Hoteli Bernardin DRŽAVA OBRNILA KOLO ZGODOVINE Dr. Maks Tajnikar: "Letošnje leto sem preživel 14.dnevni dopust v hotelu, kjer so ropotala pnevmatska kladiva, kjer je skozi strop tekla voda, kjer je bilo toliko prahu, da ga tudi pridno osebje ni moglo odpraviti. Temu hotelu se je reklo Grand hotel Emona Portorož. Verjetno bi se v kakšnem drugem primeru pritožil direktorju, zapustil hotel in zahteval, da se mi vrne relativno visoka cena za penočitev v hotelu. Vendar moram reči, da sem bil zadovoljen. Zadovoljen, ker sem vedel, da gre za pomembno investicijo v slovenskem gospodarstvu. Gospodarski ministri pa tudi vsi tisti, ki se ukvarjamo z gospodarstvom, dobro vemo, kako pomembne za Slovenijo so naložbe. Tisti, ki delamo v turizmu, vemo, še toliko bolj, kako pomembne so naložbe v turizmu. To, da se je prašilo v hotelu, je bil dokaz še ene naložbe v slovenskem gospodarstvu. Vesel sem, da se je Grand hotel Emona v Portorožu priključil vsem tistim turističnim zmogljivostim v Sloveniji, kjer se je investiralo. To je bilo v sosednjem Piranu, v Čatežu, Atomskih toplicah, Zrečah in še marsikje. S tega vidika bi človek rekel, da je GHE takorekoč vzorec tistega, kar se dogaja v Sloveniji v zadnjem obdobju. Še več, zdi se mi, da GHE oz. Hoteli Bernardin na nek način ponazarjajo tisti čas, ki je v Sloveniji nastal, ko smo se gospodarsko in politično osamosvojili. Verjetno se malokdo spomni 3 leta nazaj, ko se je pravzaprav odločalo ali bodo Hoteli Emona sploh obstajali ali ne? Bilje to eden mojih prvih sestankov, ko sem prevzel mesto ministra za gospodarske dejavnosti. In tukaj je kar nekaj ljudi, ki so sodelovali na tem prvem sestanku. Prav gotovo moram pozdraviti Uroša Karžeta, ki je tudi bil na tem prvem sestanku. Malokdo ve, kako malo je manjkalo, da danes ne bi praznovali odpiranja novih prostorv, novih zmogljivosti. Skratka, tukaj bi danes srečevali zgolj beton, ki se pod vplivom te neusmiljene atomosfere in okolja ruši in kruši. Zelo sem vesel, da sem takrat tudi sam sprejel pomembno odločitev 'skupaj z mojimi znanci v Skladu za razvoj, da ta hotel poskušamo rešiti. Takrat je nastal by pass. Moram rči, da sem danes kar malce užaljen, ko vlačijo po časopisih nekatere moje kolege, ki so sodelovali pri ustanavljanju tega by pass podjetja, mene pa ne omenjajo (smeh v dvorani op. p.). Namreč, zadovoljen sem, da sem takrat sodeloval pri nastajanju tega by pass podjetja, ki danes omogoča, da je hotel preživel tri leta in da bo jutri najbrže eden najboljših hotelov na Slovenskem, na slovenski obali in v slovenski turistični ponudbi. Ta hotel ima še drugo zgodovinsko pot. Reči moram tudi, da smo prav glede Hotelov Bernardin prvič v vladi uspeli zbogati gospoda Uroša Koržeta, direktorja Sklada RS za razvoj in takratnega direktorja Agencije za sanacijo bank J. Deželaka -da se je pravzparav pri tem hotelu pokazalo, daje Sklad RS za razvoj spodoben lastnik. Ti prostori so nastali v veliki meri po njegovi zaslugi. Moram reči, da je GHE pokazal tudi nekaj, kar je treba zelo spoštovati. Tudi v času, ko ni vedno veliko denarja, ko se ni dalo investirati, ko ni bilo mogoče hotela obnoviti, je direktor Čedomil Vojnič porabil ogromno časa in vložil veliko naporov, da je svoje osebje naučil, kako se pravzaprav vodi hotel visoke kakovosti. Prvovrstna ponudba je zaluga vsega osebja. Prepričan sem, da bomo našli v tem hotelu vse tisto, kar smo zapisali v Strategiji razvoja slovenskega turizma. Mi sicer radi pišemo strategije, potem pa jih pravzaprav nihče ne uresničuje... Prepričan sem, da vse tisto, kar je zapisano v strategiji, v GHE tudi obvladajo. Osebju želim veliko sreče in uspeha!" Cedomil Vojnič, sedaj najbolj uspešen direktor, generalni direktor Hotelov Bernardin, je ob tem za hotelosko organizacijo zares svečanem dogodku, izrazil zadovoljstvo zlasti tudi zato, ker je bila prihodnost hotelskega kompleksa vseskozi na nitki stečaja. Zahvalil seje Skladu za razvoj Urošu Koržetu in Maksu Tajnikarju, izvajalcem in vsem, ki so pripomogli, da so Hoteli Bernardin lahko obrnili kolo zgodovine in sedaj bolj smelo gledajo v prihodnost. Odlična Miša Molk Svečano prireditev ob otvoritvi Kongresnega centra v veliki smaragdni dvorani v Grand hotelu Emona Bernardin, je uspešno, suvereno, profesionalno povezovala Miša Molk. Morda drobec iz njenih simpatičnih govornih okraskov: "Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, za vsako uspešno žensko stojijo trije moški, ki jo pri tem ovirajo." Kajpak prispodoba obračanja kolesja zgodovine Hotelov Bernardin in nastajanja novega konkurenčnega kongresnega centra v Portorožu. Otvoritev so popestrila plesna skupina Kazina, Vita Mavrič, Pepel in kri in drugi nastopajoči. Fanči Kuhar: "Niso nas povabili na otvoritev." KKC Avditorij Portorož, kije sedaj javno podjetje v lasti občine, se bo odslej moral spoprijemati z resno lokalno konkurnco. "Niso nas povabili na otvoritev, snubijo naše delavce, speljali so nam že nekaj seminarjev." nam je povedala direktorica KKC Avditorij Fanči Kuhar in dodala, da bi bilo zanimivo vedeti, ali bodo tako visoko naložbo lahko krili z nižjimi ponudbami od Avditorija? Morda se bodo turistični dejavniki vendarle dogovorili za usklajene nastope in funkcionalno delitev interesnih sfer na zahtevnem kongresnem tržišču, ali pa bo šlo za konkurenčni boj "na mrtvo", pri čemer bodo največ od tega imeli uporabniki naročniki oz. uporabniki tovrstnih storitev, bomo kmalu lahko spoznali. Nedvomno, da bo tudi v Portorožu dovolj prostora za dva kongresna cntra, če se bosta uspela dogovoriti za enotno politiko nastopanja in različnost ponudbe. ZARES GALA SPREJEM Tako kot v Bernardinu znajo, so tudi ob tokratni priložnosti prijetno presenetili veliko število povabljenih z gala sprejemom, v prostorih ob Smaragdni kongresni dvorani, kjer so se z bifejskih miz ponujale pestre in okusne kulinarične dobrote. Nove prostore prvega kongresnega hotela v Sloveniji si je v ponedeljek, 2. oktobra 1995 ogledal tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. (FK) Fotografije Quicklab Bernardin: Minister Maks Tajnikar ob otvoritvi (zgoraj), direktor Razv. sklada Slovenije, Uroš Korže v pogovoru z direktorjem Vojničem (zgoraj desno), predsednik Milan Kučan ob ogledu novih prostorov (takoj zgoraj), bogata zakuska na gala sprejemu (levo) ZUNANJE PRIZORIŠČE AVDITORIJA BODO POKRILI Fanči Kuhar, direktorica Kulturnega in kongresnega centra Avditorij Portorož, je na nedavni tiskovni konferenci, na kateri so novinarjem predstavili jesenski del dejavnosti, povedala, da resno razmišljajo o pokritju zunanjega prireditvenega prostora z 2000 sedeži. Za uresničitev naložbe bi potrebovali 80 milijonov tolarjev, za bolj skromno inačico, pa tudi manj. To bi vsekakor pomenilo, da bi Avditorij lahko tudi ob slabem vremenu pripravljal velike spektakultarne, tudi bolj glasne prireditve. primorski i^p | pironsko iidojo I Ravnateljica, prof. Vojka Štular, na slavnostni otvoritvi prenovljene Gimnazije Piran: "Pri uresničevanju tega zahtevnega projekta so sodelovale številne inštitucije občine in države ter številni posamezniki. Zato mi dovolitve, da se jim danes, ob tem prazničnem dnevu še posebej zahvalim. To je bivša Občinska skupščina Občine Piran, kije s posebnim sklepom odločila, da naj se piranska gimnazija ponovno vrne k nam. To je vlada Republike Slovenije, ki je s posebnim sklepom v mesecu aprilu leta 1993, ustanovila Gimnazijo. To je Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je zagotovilo sredstva za obnovo. To so poslanke in poslanci, ki so izglasovali zakon o šolskem tolarju, s katerim je bila gimnazija tudi prenovljena. Ob tem so bili podani osnovni pogoji, da smo se lahko začeli o gimnaziji pogovarjati. Omeniti moramo tudi tiste institucije, ki so nastopile v drugem delu. To je predvsem IZTR iz Ljubljane, ki je vodil inženiring -Investbiro in projektant Slavko Leskovic, Stavbenik iz Kopra in Lesnina iz Ljubljane, ki je gimnazijo opremila. ZA PRENOVO 138 MILIJONOV SIT Za prenovo stavbe je Minstrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 138 milijonov tolarjev. Obnovili smo celotno stavbo in tako pridobili več kot 2600 m2 šolske površine. Pokazali vam bomo lahko 10 učilnic, od tega tri specialne, računalniško, eno za kemijo in eno za flziko in biologijo, ki so vse opremljene z ustreznimi laboratoriji. Prav tako je v naši šoli poskrbljeno za trim kabinetno učilnico, garderobo in vse tiste prostore, ki so potrebni za izvajanje interesnih dejavnosti, zlasti na področju kulturnih dejavnosti. Imamo video, foto, sitotisk za keramiko, šolski radio. Šola ima tudi prostor za malico, svojo knjižnico. Gimnazija Piran je s tem dobila vse pogoje za izvajanje sodobnega pouka in priprav dijakinj in dijakov na maturo in kasnejši študij. Upam, da se bomo vsi v njej dobro in lepo počutili in seveda temeljito pripravili, da bi prihodnje šolsko leto opravljala maturo prvo generacija. Želela bi se zahvaliti tudi tistim, ki so nam v prvih dneh zelo pomagali. To so predvsem OŠ Cirila Kosmača Piran, Srednja zdravstvena šola in Srednja pomorska šola ter Krajevna skupnost Piran. Poudariti bi želela tudi, da je projektantom uspelo združiti staro arhitekturno osnovo s sodobnimi zahtevami moderne šole, kar daje naši gimnaziji ustrezen pečat. Prepričana sem, da bodo ti pogoji posebno stimulirali nadalnje generacije, ki se bodo šolale in pridobivale znanje v teh prostorih. Zato je naložba v te prostore in znanje, dobra naložba. Gimnazija je opremljena z najsodobnejšo opremo, ki je danes v Sloveniji na voljo. POSEBEN RAZVOJNI SKLAD V lanskem letu smo v Gimnaziji Piran ustanovili Razvojni sklad Gimnazije, ki je v tem času zbral 3,5 milijona tolarjev. V sklad so prispevali predvsem starši dijakov, Splošna plovba, Hoteli Morje, Zdravil- išče Krka, Casino Portorož, Droga Portorož, Adriatic in drugi. S tem so podani osnovni pogoji, da lahko taka šola normalno deluje. Dovolite mi, da pozdravim med nami predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana, ministra za šolstvo in šport, dr. Slavka Gabra, veleposlanika v Bruslju Jašo Zlobca, župana Franka Fičurja in predstavnike nekaterih inštitucij, ki se ukvarjajo s pedagoškim delom, direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, predsednika Republiškega izpitnega centra in predstavnike vseh drugih inštitucij Občine Piran in Obale." Piranski župan Franko Fičur je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, ob slavnostnem dogodku, uradni svečani otvoritvi Gimnazije Piran. Zahvalil se je za obisk Milanu Kučanu v naši občini pozdravil ministra Slavka Gabra in Jašo Zlobca in vse ostale prisotne. Poudaril je pomemben mejnik: Vrata Gimnazije Piran so se po daljši prekinitvi ponovno odprla 1. septembra 1995. Posledice prekinitve delovanja piranske gimnazije so bile opazne in boleče. Gimnazija je s tem izgubila veliko. Pirančani so bili nanjo zelo navezani. Pogoste zahteve mnogih občanov in nas vseh, za njeno ponovno uveljavitev so dale spodbudo vsem političnim strankam in skupščini občine prejšnjega mandata. Skupščina je po hitrem postopku sprejela odlok o ponovni ustanovitvi Gimnazije Piran, čeprav smo vedeli, da je za ustanovitev pristojna država in ne občina. "Po zaslugi tedanje skupščine in njenega IS imamo sedaj Gimnazijo Piran. Na veselje nas vseh je Vlada RS sprejela odločitev in ustanovila Gimnazijo Piran." Zahvaklil se je vsem ki so kakorkoli prispevali k ustanovitvi gimnazije. Posebej še Vladi RS in ministru Slavku Gabru. Zlasti pa ima zasluge prof. Vojka Štular, saj ji je vlada RS in Občina zaupala zahtevno in pomembno nalogo. "Zahvaljujem se ji za odlično opravljeno managersko in strokovno delo," je rekel Franko Fičur. Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je izrazil prepričanje, da je šola v dobrih rokah sposobnih profesoric in profesorjev, zato ni podvomil v uspehe. Za zaščitni znak šole so si si izbrali školjko. Znanje naj bo naš biser. Učenci so podarili gostom skromna spominska darila. "Pogosto, zelo pogosto smo se spraševali in dvomili. Prav pred slabim letom, ko so gradbeniki za nekaj časa prenehali z obnovo, smo že kar obupavali, z nami naši starši in mnogi Pirančani. Spomladi je zablestela oguljena stavba in se poleti polepotila kakor nevesta. Ne vemo, ali smo mi njeni ženini ali otroci..". [Iz citata mladih nastopajočih na otvoritvi Gimnazije Piran) Pokrovitelj slavnostne otvoritve prenovljene Gimnazije Piran je bil župan Franko Fičur. Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, se je zahvalil šoli za vabilo in izrazil vrsto pohvalnih misli z željo, da bi v tej lepi in prijazni šoli učenci dosegali čimboljše uspehe. Šola je zahtevna in mora biti tako, je rekel. Biti sposoben, pomeni biti najboljši. To naj bo tudi poslanstvo te gimnazije. Predsednik Kučan je na to spregovoril o človeških vrednotah, o enakopravnosti manjšine. (FK) SIMBOLIČNI KLJUČ ODPIRA VSA VRATA Minister Slavko Gaber je ravnateljici šole prof. Vojki Štular izročil simbolični ključ vhodnih vrat šole in tako tudi uradno odprl Gimnazijo Piran. Ravnateljica šole, prof. Vojka Štular, je nato povabilo prisotne na ogled šolskih prostorov. , * primorski uTr!p Kdo je kdo v piranski občini MILICA MASLO članica OS občine Piran, prva diplomantka in prva profesorica zdravstvene vzgoje v Sloveniji - Za začetek tega pogovora Vas prosimo za kratek opis vašega dosedanjega življenja in dela. - Pred 17 leti sem prišla v Slovenijo, ker me je iz rojstnega kraja odpeljal mož Marjan. Slovo od domovine ni bilo zelo težko, ker sta me Piran in mediteranski način življenja v njem zelo spominjala na Dubrovnik in Dalmacijo. To zame ima poseben pomen zato si ne želim živeti nikjer drugje, čeprav sem že dobila tudi ponudbe za delo, ki bi zahtevale preselitev. Osnovno šolo sem končala v rojstnem mestu Metkoviču, na reki Neretvi ob kateri zorijo najboljše mandarine na svetu. Srednjo medicinsko šolo sem končala v Dubrovniku. Na to mesto me vežejo lepi spomini. Ves čas vojne na Hrvaškem sem si želela znova stopiti na njegovo obzidje. Lansko leto sem se s celo družino odpravila tam dva tedna potem ko je bil granatiran. Mladostništvo sem preživela v dekliškem internatu samostana Usmiljenih sester, kjer je vzgoja bila stroga, vendar so v meni ostali predvsem lepi spomini na to obdobje. Ljubezen je stvar, ki življenju marsikdaj spremeni tokove, tako se je zgodilo tudi v mojem primeru. Čeprav sem si želela študirati in se posvečati vzgoji otrok sem delala predvsem slednje, ker se je v letu po poroki rodila najina hči Marjana. Kljub temu se nisem odpovedala želji po študiju. Višjo medicinsko šolo sem končala na Reki v času, ko sem kot inštrumentarka in kasneje glavna medicinska sestra delala na očesnem oddelku v Piranu. V zasledovanju svojega cilja sem prišla na delo v Zdravstveni dom Piran kjer opravljam delo koordinatorice in izvajalke zdravstvene vzgoje. Rada imam otroke in mladino, zato se pri svojem zdravstvenovzgojnem delu posvečam najbolj perečim problemom, ki vplivajo na zdravje otrok in mladostnikov. Za takšno delo so potrebna znanja z več področij dela zato sem se odločila za študij zdravstvene vzgoje v skupnem programu Pedagoške fakultete in Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. V septembru leta 1995 sem kot prva diplomantka postala prva profesorica zdravstvene vzgoje v Sloveniji. Ta uspeh sem dosegla s podporo sodelavcev iz zdravstvenega doma in z izrednim razumevanjem svoje družine za kar sem jim nadvse hvaležna. Bilo je izredno naporno, ker je študij zahteval zelo veliko odsotnosti iz službe in z doma. - Vaše delo je zelo povezano s problematiko odvisnosti med mladimi. - V občini Piran vodim Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zlorabe drog, katere namen je povezovanje dela strokovnjakov, ki v občini Piran delajo z mladimi. Poleg tega je naš cilj čimbolj opozarjati javnost na problematiko zlorabe drog. S tem namenom bomo v novembru, mesecu preprečevanja zlorabe drog, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo. Rdečim križem Slovenije in s Krajevno organizacijo Rdečega križa Piran pripravili vrsto aktivnosti, ki se bodo končale s prireditvijo "Mladost brez drog”, ki bo v portoroškem Avditoriju. To je pomemben problem, ker uporaba tobaka, alkohola in drugih drog vpliva na pojav mnogih obolenj in na žalost prepogosto botruje tudi nezgodam s tragičnim izidom. Želim si, da bi se vsi zavedali pomena vzgojnih zgledov in vpliva družbe, v ožjem in v širšem smislu, na vedenje mladih glede uporabe drog. Samo tako lahko pričakujemo učinkovitost našega strokovnega dela in vzgoje nasploh. - Tudi politično ste zelo angažirani... - Danes je tudi na tem področju žal zelo težko kaj doseči če nimaš možnosti vpliva na politične odločitve, zato sem na lokalnih volitvah kandidirala na listi ZLSD in tako prišla v Svet občine Piran. V politiki sem zato, ker želim biti prisotna in poskušati vplivati na odločitve, ki se odražajo na kakovost življenja in zdravje piranskih prebivalcev, še posebej mladih. Zato si bom prizadevala, da bi mladi v Piranu imeli čim boljše pogoje za zdravo in varno življenje. Upam, da v želji po čimbolj intenzivnem razvoju občine ne bomo vsi pozabili, da je celotna občina kraj kjer predvsem živijo njeni občani, ki ne smejo ostati brez vpliva na ta dogajanja. V vnemi pozidavanja vsakega koščka zemlje pozabljamo na otroška igrišča, kolesarske steze in sprehajališča ob morju. Vendar so to predpogoji za varno, sproščeno življenje v kraju kateremu pripadamo in v katerem se dobro počutimo, kar je nenazadnje eden izmed pomembnih pogojev za kakovostno in zdravo življenje. "G. TARTINI" - TURNEE ITALIANA La filodrammatica della Comunita degli Italiani "G. Tartini" di Pirano ha partecipato giovedi 17 agosto 1995 ad Aquileia, Citta gemellata con Pirano, al 'GIOVEDI IN PIAZZA" manifestazione °rganizzata dalfAssociazione Teatrale Priulana di Udine, dal Comune di Aquileia, dalla Pro-Loco di Aquileia e dal Gruppo Teatrale "Bassila di Aquileia... con la commedia REMETUR IN FAMEIA di Ruggero Paghi e Nives Zudič. Lo spettacolo si e svolto in Piazza San Giovanni ad Aquileia in presenzadi una attento e numeroso pubblico, circa 300 persone che non si sono lasciate spaventare neanche dal pericolo della pioggia, che si e divertito con la spiritosa e originale recitadegli attori. II lavoro e stato gia presentato dalla filodrammatica piranese alla Comunita degli italiani di Babici, Isola, Gallesano, Sissano, Servola e al teatra Miela di Trieste. A Servola e al teatro Miela di Trieste, in occasione della rassegna del teatro dialettale del Friuli-Venezia Giulia e deiristria, come nelle localita istriane la compagnia filodrammatica piranese ha ottenuto grandi successi con il coinvolgimento e simpatia del pubblico. La prima generazione di "maturandi" del Ginnasio Antonio Šema si e' congedata dalla scuola Clarorosa cerimonia quella del 25 settembre al ginnasio Antonio Šema di Pirano (Portorose) per accommiattarsi dagli študenti hanno terminato il proprio ciclo di studi medi superiori. Fra i presenti il vicesindaco Bruno Fonda, la consulente di parte italiana prof. Edda Serra, il membro esterno della commissione di maturita' prof. Lilia Peterzol.i membri del Consiglio della scuola nonche' professori, genitori, e gli študenti deli' attuale classe IV. Iscrittisi in I classe, anno scolastico 1991/92 in 17, arricchitisi negli anni di altri 4 compagni di classe, sono approdati alla maturita' e ali’ esame di licenza in 14. Undici sono gli študenti che hanno conseguito la maturita', due hanno superato 1'esame di licenza, uno študente affrontera' ancora qualche esame di riparazione. Ecco i loro nomi: Matej Bržan, Germek Daniel, Giacuzzo Mitja, Ilič Branko, Kozina Jasmina, Mislej Aljoša, Paijč Slaven, Travan Sunčica, Veselinovič Mladen, Vlačič Žanet, Ferko Eriča, Perc Tina, Slama Eriča. Durante la cerimonia sono stati ricordati i fatti piu' importanti deli, esperienza scolastica, il cambiamento di sede a Portorose, nella nuova scuola tanto desidirata, nel 1992, che li ha tolti ambienti polverosi e bui deli' edificio di Pirano, le gare sportive, le varie competizioni nelle diverse materie, le visite di mostre importanti a Venezia, Trieste, Gorizia, Lubiana, e le gite di studio alle quali hanno patecipato (Firenze e Spagna), i corsi di perfezionamento che hanno contribuito alla formazione culturale, alla crescita e maturazione degli študenti. Neli' esperienza di guesta generazione c'e' anche il dolore per la perdita deli' amico e compagno Aleš Damijani, ricordato dagli amici della classe, dai professori e dal personale scolastico, con commozione. Gli auguri di una vita di soddisfazioni, ricca di sentimenti, vita che fondi il proprio significato sul valore del lavoro e deli' onesta', sul rispetto e 1' autostima, sono stati accompagnati da un brindisi di buon vino di časa nostra. FOTO: Franc Krajnc- INFORMA Pirano in festa Divertimento e spettacolo in piazza Pirano - domenica 24 sotto la statua di Tartini, ormai simbolo della citta, si e tenuta la manifestazione "Spettacolo in piazza", organizzata dalla Comunita degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano in occasione della festa comunale. La rivista di pattinaggio artistico e balli presentavamolti numeri suggestivi dalle coreografie elaborate, come la "Danza delle ore" della societa Sportiva Polet di Opicina, che vanta la presenza del pluricampione europeo e mondiale Samo Kokorovec e si sono esibiti anche nella parte solista Tanja Romano, Nicoletta Sossi e Mojmir Kokorovec. Accanto ad essi hanno risvegliato stupore i piu piccini che sia nel ballo (gruppo Kiwi) che nel pattinaggio artistico (Societa Sportiva Pirtano) si sono dfimostrati abili e a causa delle loro piccole incertezze risultavano ancora piu simpatici. I numeri dedicati al ballo erano vari: dai scatenati Rock&Roll (Mirna & Boris), asi Tip Tap del gruppo Kiwi e della scuola danza Kasina, con il vice campione sloveno '95 Florjan Zupan, fino ad uno shovv di balli standard e latino americni presentatrici da due coppie della scuola danza Diamante di Monfalcone tra cul anche i bravissimi Settomini. Laserata si e conclusa vivacemente con un numero collettivo della societa Polet di Opicina e di quella piranese, in un medley di danze scozzesi, che ha visto esibirsi tutti i pattinatori, grandi e piccini. Lo spettacolo e risultato molto vario, divertente e dinamico, qwuindi non ci ersta che invitarvi il prossimo anno per un altro colorato spettacolo in piazza! MARTINA GAMBOZ oktober 1995 stran 8 , * primorski ipHp | - • p>rorul C3 T5 O u a • n*«« a 4> >CJ -2 O o Go m p ute r s Dobava in servisiranje računalniške opreme r- Vt r- 4-h r- Vt r- co m + Vscip občapkanj ii) občaijonj ter ijasiip kupceip ii? poslovpin) partperjeip čestitanje ob prazpiku občine Piran ib se priporočanje. mkfšj fiotehtfOfti ^ntko^ohffke počutite ‘ fiat a gostiš č& ‘ liul\Anhi Htofsthi ’ frimoHlti Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini, kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede... Osebje kavarne Galerija Tartini iz Pirana čestita vsem občankam in občanom ter gostom za praznik občine Piran. Stari Palače še čaka na rešitelja Ali avstralski poslovnež misli resno? Zvedeli smo, da avstralskega poslovneža , ki v Kopru postavlja velik poslovni objekt Toncity, zadnje čase ni videti na spregled v Portorožu. Na vesti ima obljubo, da bo v skladu s pismom o nameri in koncesijsko pogodbo, njegovo podjetje poskrbelo tudi za novo preobleko starega Palače hotela, ki bo zapuščen in osamljen kmalu slavil 100- letnico. Vmes se lahko zgodi še marsikaj...celo nesreča. Mimoidočemu lahko pade na glavo kos ometa,ali celo balkon. " Pisno sem jih opozoril, da so roki, določeni za začetek del (idejni projekt...) že mimo", nam je povedal župan piranske občine Franko Fičur. Občina je postala lastnica tega hotela in gaje potem dala v koncesijo. Če je tako, ostane še zadnja rešitev: Država oz njen "kulturni" sklad, saj je vedndar pionir turizma kulturni spomenik, mar ne? Upajmo, da ne gre za "igro" iskanja možnosti pridobivanja soglasij za postavitev nekaj drugega na račun starega lepotca.Kolektiv Hotelov Palače je napravil dobro delo; začeli so z razprodajo strega pohištva in opreme. Tudi to je nekaj. Bodo preuredili restavracijo Ljubljana? Z zaprtjem vrta nekdanje restavracije stari Jadran, ko so " arhitekti" nove turistične ponudbe sredi Portoroža postavili Pivnico in zaprli še tisto malo pogleda na moije, so menda naredili medvedjo uslugo turizmu. Sedanjemu vodstvu pa skrbi, kako po mnenju mnogih Portorožanov, moteče obzidje odpraviti. S ponovno vzpostavitvijo naravnega odprtega, morda pokritega vrta, bi bil Portorož spet lepši. Središče bi zadihalo, Portorož bi bil lepši, odprl bi se pogled na moije. Portoroškega nočnega hrupa se ne da odpraviti z nobenimi zaprtimi katakombami, če hkrati ne preusmerijo turistične ponudbe in preselijo motečih dejavnikov zunaj nastanitvenih kompleksov. Restavracija Pavel & Pavel 2 PIRAN 66330 Piran Prešernovo nabrežje Tel: 066/ 747- 101, 747- 102 Fax: 066/ 747- 100 Vsem našim gostom , občankam in občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem, ljubiteljem specialitet in dobre kapljpe ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU 15. OKTOBRU in vam želimo veliko delovnih uspehov. Veselimo se vašega obiska v naših znanih restavracijah PAVEL & PAVEL 2 v Piranu Restavracija s prenočišči Tomi il Restavracija s prenočišči TOMI Letoviška L 66320 Portorož Tel: 066/ 746- 750, 751,752 Pridružujemo se k čestitkam ob prazniku občine Piran VSEM NAŠIM GOSTOM, OBČANKAM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VELIKO USPEHA Dobrodošli v naši restavraciji s prenočišči TOMI Ponudili vam bomo bogato izbiro ribjih specialitet, mesnih jedi in dobro domačo kapljico, MM© § RESTAVRACIJA ZLATO SIDRO Obala 55, Portorož Tel.: 066/ 73- 894 Zlato sidro d.o.o. Kogojeva 12,66320 Portorož Tel.: 066/ 75-686 Vsem gostom, občankam in občanom piranske občine ter poslovnim partnerjem iskrene čestitke za praznik občine Piran, 15. oktober Prepričani smo, da se boste v naši lepo urejeni restavraciji dobro počutili. DOBRODOŠLI! Nudimo vam pestro izbiro morskih specialitet, mesnih jedi, sladic, dobre kapljice... obiščite nas * TEDEN MARTINA 6.-12.11.1995 * Prekmurska kuhinja KOLEKTIV RESTAVRACIJE ZLATO SIDRO PORTOROŽ danila, regali, presents Obala 120, Lucija, 66320 Portorož- Portorose Tel: 066/70-218 Tel.&Fax.: 066/ 74- 535 Okrasni predmeti za darila Od malega spominčka do dragocenega nakita Novost: Bižuterija iz korenine oljke, muranskega stekla, posebne porcelanske figure, namizni okvirji in svetilke. Ljubitelji slikarstva lahko v naši galeriji najdete slikarska dela mednarodno priznanih umetnikov kot so Mersad Berber, Safet, Zec, Ivan Rabuzin in drugi. Posredujemo pri uokvirjanju umetniških slik, diplom ipd. Velika izbira okvirjev. Morda vam bo všeč kakšen majhen spominček, umetniška slika, dragoceni nakit? Obiščite nas, radi vam bomo svetovali pri izbiri! Cene so ugodne, urnik 8.30 -12.30 in 16.00 -19.30, sobota: 8.30 -13.00 , ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantlnovlč Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA eka TRGOVINA klasika tj modi in sproiienost tj oblačilih Izola Sončno nabrežje 14 tel.: 65 646 + * primorski 11'r'p | pironika iidajo I Ravnateljica OŠ Sečovlje Janja Štukl: KDAJ BO ZADIŠALO PO SVEŽEM OMETU? O prostorski stiski sečoveljske Osnovne šole se govori in piše desetletja. Nihče več ne šteje izdelanih načrtov izgradnje telovadnice in razširitve šole. Teh so polne omare. Nihče ne bo mogel izračunati, koliko dragocene en-crgije je izgubljeno. Velikokrat se je zdelo - stvar se vendarle premika in vselej se je našel razlog, da je ostalo tako kot je. Lani, denimo, je bilo odločeno, da je gradn-I ja telovadnice in razširitev poslopja OŠ na prvem mestu šolskih projektov v občini. Piranska občinska skupščina je celo zakoličila datume začetka gradnje - dela naj bi bila zaključena v prvi polovici letošnjega leta, vendar je tudi to odločitev povozil čas. Je pa vzporedno z navideznim mrtvilom začel teči proces, ki vnaša upanje na uspešen razvoj dogodkov. Akterji: OŠ, Občina in Ministrstvo za šolstvo in šport. Slednje se je odločilo delno financirati ta sečoveljski šolski projekt. Zadevo so vnovič premislili in izdelali nov idejni projekt. Avtor je Branko Pahulje. In ta projekt je pravkar v nekakšnem brušenju. Država namreč meni, da je načrtovana telovadnica glede na število učencev prevelika, pa tudi adaptacija obstoječih šolskih prostorov jim ni čisto pogodu. Nasprotno, Sečoveljčani so prepričani, daje za to veliko tehntnih razlogov. Že danes so dolovne razmere v šoli nemogoče. Za devet oddelkov imajo na razpolago le 8 učilnic. O kabinetnem pouku ali ustrezni telovadbi otrok lahko le sanjajo. Ne morejo si predstavljati kaj bo prineslo prihodnje šolsko leto, ko bodo morali preiti na devetletno šolanje. In kaj šele bo, ko bo občina prižgala zeleno luč za zazidalni načrt Košta v katerem lahko v kratkem času zraste 50 ali 100 novih hiš, kjer si bodo ljudje ustvarjali nove domove in družine. Ravnateljica Janja Štukl v tem boju ni več osamljena. Pred slabim mesecem dni je Občinski svet imenoval gradbeni odbor . V njem so poleg Štuklove svetniki Ivan Dekleva, Rado Bedene in Zdenko Vozlič ter Boris Kočevar z Zavoda za urbanizem, ki naj bi zadevo odločneje pomikali naprej. Na zadnjem pogovoru v OŠ je poleg ravnateljice, gl. in odg. urednika P. utripa Franca Krajnca, sodeloval tudi svet-nik.član odbora Ivan Dekleva. Ocenjujejo, da bi za nemotem potek šole potrebovali vsaj 12-14 učilnic, zbornico in nove pisarniške prostore, računalniško učilnico, knjižnico ter nove sanitarije. Telovadnica naj bi bila velika 45x27 m, da bi jo po potrebi lahko razdelili v tri vadbene enote. Ne gre namreč pozabljati tudi na bližnjo italijansko OŠ in vrtec. Ravnateljica pravi, da pri predlogih skoraj ne bi smeli popustiti. Tu so še želje po dodatnem vadbenem prostoru ob telovadnici in morda celo manjšem bazenu ob šoli. O tem so začeli govoriti šele v zadnjem času in zato ne bi bilo nič čudnega, če bi zamislem ostala v zraku. Kar pa seveda ne pomeni, da tega ne potrebujejo. Projekt bodo kmalu tudi ovrednotili. Po prvotnem načrtu naj bi prenova in dozidava objektov veljala 200 milijonov SIT. Le ženskemu smislu za urejenost gre zasluga, da so si v neznosnih razmerah uredili znosno življenje. Okoli 200 veselim otrokom iz Sečovelj in okoliških vasi je omogočeno to kar pač sedaj je. Iluzij preprosto ne bo več mogoče podaljševati. Otroci v "vagonu"(tako pravijo ozki učilnici) zazrti v svetlo prihodnost. Slika:FK- INFORMA Andrej Žnidarčič 3 TURISTIČNO PODJETJE PORTOROŽ IMPRESA TURISTICA PORTOROSE Marina Portorož ie sodobno Pnsta„i^ 06ŠM71 100, 47! 200 IIP* IL r ponudbo nn fel.? 066/147 100, 471 200fos Plillfill Športna ponudba: S^eren,S'“' Tel.: 066/747 294 ■ ' w ^ ;«( -v|^ m Restavraci a Mar na, ... . :, 11 Si W J Najem plovil Dnevni ali teSenski najem jadrnice ELAN 33 Tel.: 066/471 100 Fax: 066/ 471 510 PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN, 15. OKTOBER Vsem občankam in občanom piranske občine, našim gostom MMW por-n-- : PORTOROŽ -PORTOROSE SLOVENIJA POSLOVNI KOLEDARJI m ¥®č namenov nm s® wssife©§siir 1996 tiskarna VdK koper Tiskarna VEK Koper, Velnar & sin d.o.o., Vanganelska 18, 66000 Koper, tel.: 066 31 880, fax: 066 31 458 Namizni koledaiji Šotorček Velikost 29 x 13 cm Koledarski blok: 54 listov, bzl. papir 70g Tisk: dvobarvni Reklamni list: umet, papir 135g Fiosilni karton: lepenka Pakirano v termoskrčljivo folijo Cena: 400 SIT + dotisk firme Stenski koledaiji FIRMA 7 itm '7 Jfip^r iliiM ■ 4 5 OLIMPU, « ^nvo »v« 7 7 liŽiiil 7 7 ji|^ |7 Milj r ii« ji< ......... '4 liilils .s Jim 10 17 ttliM Mirnu Mlii 6 Stenski enolistni Velikost 30 x 66 cm Umetniški karton 250g Tisk: dvobarvni Zgoraj in spodaj kovinski letvici Cena: 140 SIT + dotisk firme Trikotni ležeči Velikost 29,5 x 13x5 cm Koledarski blok: 54 listov, bzl. papir 70g Tisk: dvobarvni Nosilni karton: lepenka • kaširana Pakirano v termoskrčljivo folijo Cena: 450 SIT + dotisk firme FIRMA Stenski trodelni (12 listov) Velikost 30 x 66 cm Umetniški karton 250g Tisk: dvobarvni Listi zgoraj perforirani Cena: 330 SIT + dotisk firme 5 6 7 8 9 10 .. 12 13 14;15.16 17 18 19 20l21122123 24 25 26 27 28 29 30 31 12 3 4 6 7 8 9 10 11.12,13 14 15 16 17 18 19 20 21 Namizna podloga - koledar Namizna podloga Velikost 58 x 44,5 cm Koledarski del: 25 listov, bzl. papir 70g Tisk: dvobarvni Podložni karton, zaščitna plastika Cena: 590 SIT + dotisk firme na plastični zavihek Darilne vrečke Darilne vrečke Velikost 25 x 37,5 x 9 cm Tisk: eno ali dvobarven Umetniški papir 135g Lakirane ali plastificirane Cena po dogovoru Dotisk firme: Naklada Enobarvno Dvobarvno Tribarvno Štiribarvno do 100 kom. 8.000 SIT 12.000 SIT 16.000 SIT 20.000 SIT do 200 kom. 12.000 SIT 15.000 SIT 20.000 SIT 26.000 SIT do 300 kom. 15.000 SIT 18.000 SIT 22.000 SIT 30.000 SIT do 500 kom. 18.000 SIT 21.000 SIT 26.000 SIT 35.000 SIT do 1000 kom. 24.000 SIT 28.000 SIT 35.000 SIT 44.000 SIT Plačilni pogoji: Cene so obračunane brez prometnega davka, fco. Koper. V primeru občutne razlike v cenah reprometerialov si pridržujemo pravico spremembe cen. Za firme, s katerimi doslej nismo imeli poslovnih stikov, velja plačilo po predračunu oz. z akceptnim nalogom ali bariranim čekom. Dobava je mogoča načeloma iz našega skladišča oz. po dogovoru od naših predstavništev. Dotisk firme na vsak nadaljnji izvod nad 1000 kom. je brezplačen! Podrobni prodajni in plačilni pogoji so navedeni na zaključnici. . o Seja občinskega sveta GARAŽNA HIŠA, VISOKO ŠOLSTVO itd. V četrtek, 21. septembra se je v modri dvorani portoroškega Avditorija sestal na svoji 8. seji Občinski svet občine Piran. Na dnevnem redu so imeli kar 14 dolgih zahtevnih točk. Seje niso dokončali in jo bodo nadaljevali v četrtek, 12. oktobra ob 9.00 uri v sejni dvorani Občine Piran. Odločali so o predlogu odloka o statusnem preoblikovanju letališkega podjetja Aerodrom Portorož, d.o.o. Sečovlje, predlogu odloka o dodeljevanju službenih stanovanj v občini Piran in subvencioniranju obrestne mere stanovanjskih kreditov za upravičence do službenih stanovanj. Sprejeli so Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Visokošolsko središče Koper in sklep o imenovanju Nade Turk Širca , dipl. ing. matematike iz Portoroža za v.d. direktorice tega središča do imenovanja po razpisu. Garažna hiša Metropol je vzela kar nekaj časa za razpravo. Del javne ceste, ki jo bodo tam začasno odstranili zaradi gradnje garaže, je bilo treba s sklepom začasno izvzeti iz javnega dobra. S tem se ne strinja skupina tam živečih Portorožanov, ki se bojijo, da bodo ob del javne ceste oz. dostopa do svojih hiš. Podpisali so peticijo in zapisali tudi, da bodo, če bo potrebno, javno demonstrirali. Občinski svetniki so sprejeli sklep o začasni izločitvi javne ceste s sklepom, da mora investitor cesto po končanih delih vrniti v prejšnje stanje. Sprejeli so tudi predlog dopolnitve programskih izhodišč za nadaljevanje izdelave osnutka ureditvenega načrta Bernardin -skladišče soli. Območje je glede na namensko rabo, vrsto posegov in oblikovanje prostora razdeljeno na morfološke celote: park Rasteli in poslovni objekt Droge ter garažna hiša, območje stanovanjskih objektov, bencinska črpalka in oskrbni center Fizine, šolski kompleks, območje hotela, ožji priobalni pas (skladišče soli, plaža, center vodnih športov in center za usposabljanje na morju z mandračem, plaža z bazeni), parkirišče na nivojih. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet soglasno imenoval Roberta Časarja, diplomiranega pravnika iz Lucije za direktorja Javnega zavoda OKOLJE Piran d.o.o. za mandatno dobo 4 leta. Občinski svet se je po večkratni obravnavi možne lokacije za gradnjo Osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Vincenzo de Castro Piran, odločil, da šola ostane tam kjer je, le da jo bodo temeljito prenovili. Nov veter v razpravo o predvidenem Visokošolskem centru na Primorskem je prinesel Zormanov "amandma", da naj se umenuje kar preprosto - Visokošolsko središče Piran. Ime bo predlagala pooblaščena skupna komisija. Imenovali so tudi člane gradbenega odbora za izgradnjo telovadnice in ureditev OŠ Sečovlje. Z dnevnega reda so umaknili točko Sodelovanje s Protourom g.i.z Portorož. Zaradi predolge seje in utrujenosti, so odložili nekaj točk , med njimi tudi osnutek Odloka o organizaciji in načinu opravljanja dejavnosti prevoza oseb z avto-taksi vozili v občini Piran , na naslednjo sejo . Že na prihodnji seji bdo predvidoma sprejeli tudi sklep o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda Mestni arhiv Piran, ki ga bodo odprli za občinski praznik. Na vrsti sta Tomšičeva in Bonifacijeva ulica »is«««* Na sestanku, ki ga je 19. septembra v Piranu v zvezi s problematiko komunalnih naprav v mestu Piran sklical župan Franko Fičur, so sprejeli nekaj zavezujočih zaključkov. Župan je predlagal skupni dogovor o čimprejšnji komunalni ureditvi dveh ulic v mestnem jedru Piran in sicer Tomšičeve in Bonifacijeve ulice in planski pristop k prenovi komunalne infrastrukture na celotnem območju mestnega jedra Piran. Določili so tudi nosilce in roke. Cilj je, da se komunalna prenova Tomšičeve ulice začne 31.1.1996. S Podjetjem za distribucijo električne energije v Novi Gorici potekajo tudi dogovori zaradi financiranja rekonstrukcije električnih naprav v mestnih jedrih obalnih občin. U---------------------------------12 Ob občinskem prazniku prisrčno čestitamo vsam prebivalcem občine Piran. EDINA DROGA, KI JI IAHK0 POVSEM ZAUPATE PORTOROŽ IS v Mercator - Degro Trgovsko - gostinsko podjetje d.o.o. Portorož, Seča 190 A Ponudba, ki ustreza vsem zahtevam je v prodajalnah M Degro Portorož. Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran in ostajamo Vaš najboljši sosed. Cvet d.o.o. Portorož Cvetličarstvo, Drevesničarstvo Med vrtovi 6, 66320 Portorož Tel.8cfax: 066/ 747-170 CVETLIČARNA Zala Postajališka 2, Portorož Tel.: 066/ 747- 344 V *!■ Sm* noimmo/. /'o/trouosi: Cvvlličurstvo, Drevesničarstvo O.iK Za vaš dom in vrt, za prijatelje, znance, svečane trenutke, gostišča, hotele, restavracije, terase... Za vsako priložnost ŠOPEK SVEŽEGA CVETJA, CVETNI ARANŽMAJI LONČNICE DEKORACIJA POSLOVNIH PROSTOROV GRMIČEVJE IN DREVESA UREDITEV VRTOV VENCI Vse to vam lahko v naši vrtnariji in prodajalni (pri avtobusnem postajališču v Portorožu) poceni in lepo pripravimo in aranžiramo. ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE PIRAN, 15. OKTOBRU primorski uV*p | ‘ * - piranska izdajo Mednarodni izobraževalno- raziskovalni tabor zaključil svoje delo. Ganljiva prireditev v Avditoriju. V organizaciji OŠ Ciril Kosmač Piran je od 1. do 8. v Piranu potekal 2. Tabor mladih na katerm je sodelovalo trinajst šol iz šestih držav. Na zaključni prireditvi v portoroškem Avditoriju v soboto 7. oktobra, so mladi udeleženci tabora (okoli 70 nastopajočih) pripravili lep program in na koncu ob skupnem petju z ganljivim stiskom rok vseh v dvorani, poslali v svet apel za mir, ljubezen, prijateljstvo, razumevanje. Verjetno najbolj zaslužni osebi za odlično organizacijo tabora in trud gostiteljev, so ravnateljici OŠ Ciril Kosmač Piran, Alenki Aškerc Mikeln , mladi udeleženci tabora s Ptuja poklonili mini maskoto ptujskega Kurenta. Mladi na taborih spoznavajo kraje, ljudi in njihove običaje, se učijo miru in prijateljstva, veselijo se skupnega življenja in ustvarjanja. Ob srečanju so izdali tudi posebno številko šolskega glasila Čvekač z naslovom Mednarodni tabor Piran 95. Vse šole, članice Tabora ustanovijo tudi svoje UNESCO klube, ki jih bo povezoval Unesco klub OŠ Ciril Kosmač. Najmlajša udeleženka tabora, učenka 3. razreda OŠ Fjell Skole Drammen iz Norveške Silje Solberg, je v Parku Prijateljstva v Piranu posadila drevo miru. UNESCO klub je v sredo, 4. oktobra organiziral mirovniški protestni pohod po Piranu. Mlado pisano delegacijo 2. Tabora 95, je v četrtek, 5. oktobra v občinski palači sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. Na fotografiji je z mlado Silje Solberg, kije posadila drevo prijateljstva. (Franc Krajnc) SPREJEM ZA UCENCA Jelena Milinkovič in Marko Javoršek na sprejemu pri županu Piranski župan Franko Fičur je v četrtek, 5. oktobra 1995 sprejel v mestni palači dva mlada učenca iz Portoroža, ki sta si prislužila pomembni priznanji. Jelena Milinkovič je na tekmovanju osmih razredov osnovnih šol iz znanja angleškega jezika, ki je bilo v Sežani, dobila Zlato priznanje. Njena učiteljica angleškega jezika in mentorica v OŠ Lucija je Jezerka Beškovnik. Marko Javoršek pa je na državnem tekmovanju v kemiji sedmih razredov osnovnih šol v Ljubljani, prejel Zlato Preglovo priznanje. Njegova mentorica, učiteljica kemije na OŠ Lucija je Majda Kocmut. V sproščenem pogovoru (na sprejemu pri županu so bili tudi Markov oče, učiteljica Jezerka Beškovnik in nekdanja ravnateljica OŠ Lucija Marija Mahne) sta mlada dva prizadevna učenca zaupala tudi županu nekaj o svojih življenskih načrtih nadaljnjega šolanja. Jelena se želi vpisati na srednjo ekonomsko šolo in nato nadaljevati na Ekonomski fakulteti, Marko pa bo obiskoval gimnazijo, nato bo študiral kemijo. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil tudi učiteljicama, mladima učencema pa je podaril praktični darili. mn ? 11 ? t Tf fff m m ms sat am rnmmmmmmmi ŽJVLjEKjSK! KMKj {tsglav Vsem) zavarovancem,, ohcanlcami ih) občanom) pira nslce) občine',/ čestitamo) ob) prazniku) 15)., o:kta:bru)., THE COMPACT OFFICE CANON F A X - B 3 6 0 Canon S. < A Ul * < ? (I VH O H K W zmi ZNAK K A KO V 0 S11 c BIROTEHNIKA Babič, d.o.o. SERVIS IN TRGOVINA Canon Ferrarska 12 66000 KOPER Tel.: 066/ 37-300, 37-301 Fax: 066/ 37-251 Pri nas prodajamo najboljše kar premore Canon. ZLATI ZNAK KAKOVOSTI, KI GA IMA Canon, JE NAJBOLJŠA GARANCIJA * FOTOKOPIRNI STROJI * TELEFAKSI * TISKALNIKI * POTROŠNI MATERIAL * RAČUNALNIKI * POTROŠNI MATERIAL * OSTALA BIRO OPREMA * BARVNO FOTOKOPIRANJE Več kot telefax FAX - B360 MultiPASS Več funkcij v enem aparatu Profesionalen fax z izpisom na navaden papir, ki obenem deluje tudi kot tiskalnik z visokokvali-tetnim izpisom, scaner in kopirni stroj. Obiščite nas v Kopru in se prepričajte o naši ponudbi Vsem našim kupcem iz piranske občine čestitamo ob občinskem prazniku, 15. oktobru BIROTEHNIKA Babič, doo ___________SERVIS in TRGOVINA C'čUH>H primorski uMp — - piron»ko izdoio _I Ing. Željko Medak prejel že drugi zlati znak SQ Strojni inženir Željko Medak, ki ima v Luciji znano prodajalno Optika Ventura, kjer prodajajo vse vrste očal za korekcijo vida in sončnih očal, seje pred destetimi leti lotil izdelovanja okvirjev za različne vrste očal. Pri tem je začel uporabljati visoko tehnologijo, tako da je kajhitro dosegel zavidljive rezultate. Okvirje prodajajo tudi na veliko, drugim optikom in odjemalcem. "Izdelava zahteva precej spretnosti, znanja , zlasti pa je to bolj ali manj ročno delo. Stroj služi le kot pripomoček", nam je ob nedavnem pogovoru v Luciji povedal ing. @eljko. V tem času smo se lahko sami prepričali kako zahtevno in odgvomo je delo, ki ga opravljajo optiki. Ljudje imajo pač različne želje in zahteve, ko prihajajo z recepti za očala. Vsak okvir pač ni primeren in tu je pomemben nasvet optika. Podobno je s stekli. Znak SQ - Slovenska kakovost (Slovenian Quality) ki so ga ne tako dolgo začeli podeljevati za vrhunske slovenske izdelke, je nadstandardna označba, ki poudarja nacionalno poreklo in kakovost slovenskega blaga in storitev. Optika Ventura ima tudi spričevalo- francoski certifikat, ki ga je Željko prejel od francoskega Biroja Veritas (Bureau Veritas), ki ima svojo registrsko številko blagovne znamke. To laskavo priznanje je doslej prejelo še zelo malo nosilcev proizvodnje kakovostnih okvirjev. Na sliki: ing. Željko Medak ob dveh visokih priznanjih na steni. Mladi o varnosti prometa Hitro je lahko prehitro. Letos je na slovenskih cestah umrlo že 337 ljudi od tega 26 otrok. Ob tednu prometne varnosti (2. - 8. oktober) seje piranski župan Franko Fičur odločil prisluhniti mladim kako oni zaznavajo težave, pomanjkljivosti in nevarnost v cestem prometu. V četrtek, 5. oktobra je povabil na razgovor v občinsko palačo delegacijo učencev in njihovih mentorjev iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, OŠ Lucija, OŠ Sečovlje in OŠ z italijanskim učnim jezikom Vinzenzo de Castro Piran. Učenci so si pred sprejemom pri županu vse lepo zapisali in nastala je kar lepa beležka predlogov kako naj bi odpravili nevarne črne točke, ovire in podobno. Učenci so opozorili na nevarno Liminjansko cesto blizu OŠ Lucija, na cesto , ki pelje mimo OŠ Sečovlje, verjetno najbolj nevarno glavno cesto s križiščem v Strunjanu in še bi lahko naštevali. Tudi župan si je vse lepo zabeležil in bo po svojih močeh tudi ukrepal, je povedal mladim. Seveda je marsikaj odvisno od denarja. Tega pa žal ni nikoli dovolj. Vsaki OŠ bodo razdelili tudi po nekaj "utripajočih" kresničk. Za DESUS so pomembna dejanja in ne besede Demokratična stranka upokojencev Slovenije se po odmevni spominski slovesnosti v Mašunu (proslavo je organiziral Regijski odbor DeSUS obalno- kraških občin Koper, kjer sta govorila predsednik DeSUS Jože Globačnik in strankin poslanec v DZ Ivo Sisinger, že resno pripravlja na bodoče strankarske volitve. Tako je tudi ta stranka ena izmed številnih, ki v pripravah na ponovno preizkušnjo oz. tehtanje volivcev komu zaupati svoj glas, opozarja na nepravilnosti. Upokojenci so začeli delovati kot stranka, zlasti tudi zato, da bi ščitili interese upokojencev, ki jih je v Sloveniji že prko 400 tisoč. DeSUS ima že okoli 22 tisoč članov in 65 delegatov v raznih organih in občinskih svetih. To so zreli ljudje z bogatimi življenskimi izkušnjami in znanjem, na katere je vsekakor treba računati, pravi Ivan Aeligo, upokojenec in občinski svetnik. Ob prazniku s sprašuje kdo naj vzdržuje zapuščene in zanemarjene spomenike in objekte NOB. Kdo se danes še spomni na številne žrtve in odrekanja nekdanjih generacij, ki so se borile za naš boljši svet. FK mobitel Tel. &fax: 066/ 71 959 Pridružujemo se k čestitkam ob prazniku občine ,Piran 15. oktobru Vsem občankam in občanom, koristnikom naših storitev, poslovnim partnerjem in kupcem želimo veliko uspehov. MOBITEL - DEMONSTRACIJSKI CENTER LUCIJA IN KOPER VENTURA OPTIKA VENTURA Medak Željko Obala 112 , Lucija 66320 Portorož Tel.: 066/ 72- 005 Občankam in občanom naše občine Piran čestitamo ob občinskem prazniku, 15. oktobru in se priporočamo Optika Ventura Lucija Prodaja modnih oblačil Bernardin Portorož, Obala 4 c Tel.:066/ 746- 433 Jesen je že potrkala na naša vrata in nas obdaja z vsemi svojimi čari, Tudi do zimskih dnevov ni več tako daleč, Da bi bile lepo, elegantno in toplo oblečene, smo vam v naši prodajalni modnih oblačil slovenskih izdelovalcev, pripravili lepo izbiro jesenske konfekcije po zares ugodnih cenah, Za vsako priložnost, tudi za svečane trenutke KOLEKCIJA MURA DESIGN, LEONA In še veliko več. Obiščite nas in se prepričajte o kakovosti naše ponudbe. Radi vam bomo svetovali pri nakupu, ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU NAŠE OBČINE PIRAN IN VAM ŽELIMO VELIKO USPEHOV Moderato Cantabile Trgovina z meianlm blagom Obala 4e Bernardin, 66320 Portorož Tel. :066/ 75- 764 Vsem občankam in občanom piranske občine, našim zvestim kupcem, potrošnikom, odjemalcem in dobaviteljem ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU 15. OKTOBRU IN ŽELIMO VELIKO USPEHOV V našem vedno dobro založenem marketu na Bernardinu boste vedno našli sveža živila, pijačo in druge potrebščine za vsakdanjo prehrano. Veselimo se vašega obiska in vas pričakujemo Tudi ob nedeljah! ' Kolektiv MINICOOP BERNARDIN Polnočni portoroški ognjemet Za petek, 13. oktobra je napovedan že drugi letošnji polnočni portoroški ognjemet. Spektakel sovpada v čas treh velikih dogodkov: Praznik občine Piran, 2.Zlati boben in 2. Srečanje mest srednje Evrope, ki poteka v Ljubljani. Konferenca se bo 13. oktobra preselila v Portorož, 14. oktobra zjutraj bo udeležence pozdravil tudi piranski župan Franko Fičur. Tereza v Portorožu V okviru jesenskih koncertnih prireditev, ki jih organizira Avditorij, bo v sredo, 25. oktobra ob 20.30 jazz koncert TRIO RENATO CHICCO. V petek, 27.oktobra ob 20.30 bo v Avditoriju koncert zabavne glasbe. Nastopila bo priljubljena znana pevka in prijateljica slovenske publike TEREZA KESOVIJA. GLEDALIŠČE: V nedelejo, 15. oktobra ob 20.30 bo gledalijka predstava KRČMARICA Gledališke skupine ZATO s Ptuja. Bogat je tudi filmski program. Otroci si bodo v soboto 14.oktobra ob 16.00 lahko ogledali risani film 101 DALMATINEC. V soboto,28 oktobra ob 16.00 bo lutkovna predstava SNEGULJČICA. Kot je znano sta pred polno dvorano nastopili mojstrici virtuoznega muziciranja, flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Maria Graf, ki sicer sodelujeta že vrsto let in predstavljata sam vrh evropske komorne glasbe. "Vaša publika je odlična", nam je povedala po zaključku muziciranja, ko je v garderobi dajala avtograme številnim mladim in starejšim ljubiteljem glasbe. Potem ko je Ireni čestital tudi Borut Logar, ravnatelj Glasbenega centra Koper, je odhitela v GH Emono, kjer je imela enotedenski tečaj za mlade flavtiste. Videti je bila malce utrujena, saj je v 20 dneh imela kar 16 koncertov. Častna pokroviteljica koncerta, ki je bil nekakšen zaključek bogate sezone v Avditoriju, je bila Štefka Kučan, soproga predsednika Republike. VENTLRA OPTIKA VENTURA Medak Željko Obala 112, Lucija 66320 Portorož Tel.: 066/ 72 - 005 Izdelovanje in prodaja vseh vrst okvirjev, očal za korekcijo vida in sončnih očal vrhunske kakovosti. Optika Ventura Lucija RAZSTAVE: V petek, 27.oktobra bo otvoritev razstave akademskega slikarja Milana Percana iz Portoroža. Marinko Babič s.p. Lucija Obala 127, 66320 Portorož NEPREMIČNINE ORGANIZACIJSKE STORITVE RENT A CAR VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH Tel.: 066/72- 516 (pisarna) Mobitel: 0609- 615- 943 Obratovalni čas: 8.00 - 19.00, sobota 8.00 - 13.00 Vsem občankam in občanom , koristnikom naših storitev, znancem m prijateljem čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. oktobru m se priporočamo SVETOVANJE IN POSREDOVANJE Seča 194 a - Lucija 66320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.teL:Q6Q9/631438 Fax.: 066/71-295 Prodajate ali kupujete vozilo? Prihranite si čas! Pri nas prodajamo in'posredujemo pri prodaji vozil, Vse boste lahko opravili na enem mestu, od prepisa do prenosa lastništva vozila,_________ - GPSTJNftKO" TURISTIČNO PODJETJE D.0,0. PORTOROŽ tt Reklamihanje na svetlobnem d.splavu # POSREDOVANJE PfM PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN GNOMA PORTOROŽ Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185 Qpr. prial.št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ZR št.: 51400-620-63-051202111 -6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefana lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izola d.o.o. Tisk: Tiskarna Vek Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 70 SIT Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3 - 12-889/93 - 23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife proetnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ^^splošna banka koper Mesec Oktober je v SPLOŠNI BANKI KOPER posebno obarvan, saj smo ga poimenovali "Mesec varčevanja" zadnji dan teg'a meseca 31. oktobra pa se pridružujemo Svetovnemu dnevu varčevanja. V "Mesecu varčevanja" Vas še posebej vabimo v naše enote, kjer Vam bodo strokovno usposobljeni delavci predstavili našo ponudbo in Vam svetovali pri odločitvah. Ob tej priložnosti še posebej čestitamo občankam in občanom občine Piran za občinski praznik, 15. oktobra in želimo veliko uspehov. splošna banka koper