357. številka Trst v nedeljo 25. decembra 1904. Tečaj XXIX. mr Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične številke prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Tr*tu in okolici, Ljubijani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Orlase In narorbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica ♦Jtorfio Galatti št. is. — Uradne nre so od 2. pt>p. do zveter. — Cene oglasom 16 »t. na vrsto petit; poslanice, jamrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 11"»7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost'1 za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaSa za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo iu rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. J8. Ptošno-hranilnični račun št. 652.841. Hodil se je Car nebeski...! A* v tretjič sa ;e zaprl Jan' v hram v K c.u, na dolgo d«, bo celih 5 let v znamenje, di je tava al mir |o v*em velikem in š toke m rimf-k>m cesarstvu. Mir je ravladsl iu i; v d« želi judovski, ki je spadala takrat rnri oMa-t rimskih imperatorjev. O tem m ru e gov( ril ž; davao prej p?em:ntrea v Belhhem, rojstni mesto njeae rodne, ki je snadala v kraljevsko pleme Di-vdovo. Avgmto* ukaz je izvrši velik *go-Hovinski čin. V BetUhfmu je lila upijana v crtivne arhive sv. lodoioa z novorojenim d. t ton. Kajti «*redi gluhe, temne noči, v \ttini na betehem*k h poljanah je pr.rodila Hevica mati svojega jedinci — Jezu- t Kr.sta. Ssrip Istine nam govorč. da le zažurela v-m • < | c , da e bil j svetlo, kakor opoludne, ca u > kribte bnžji prepevali v zraku, da je n lj javil rojstvo Kristovo pastirjem, ki so tun oa poljanah pa li svoje črede : »Slava v vMujih Bogu, na zemlji mir in med ljudmi blfga volja !« — Tako so prepevali krilatci bcž;i in za nj mi je vesel > vriskala vsa narava. Ža nad t s« e i»t biva rod Sioveucev po ravnih ^oijanah, po cvet č>h holmcih, po strm:h g rab, pa tudi ob valovitih obalah zeie&tga morja. Nad tisoč let že — pa še nikdar ni bil zaprt hrsin bojevitega maiika J ibv. Od severa eili na nas Nem e, od juga Italijan, od vzhoda Msdjar. Neprestano moramo držati v rokah bojno orožje, sicer nam vgrabi s vražui ptijec rojstno grudo. Nad nami gospodarijo raz je \lide in rabijo proti nam vse možne zisteme. Eno > 1 udstto štetje« je komaj končano, že pri pravljajo drtgj — državne blagajne bj vedno prazne in vedno jih morajo polniti Slovenci, Hrvatje in drugi bratje S ovaai se znojem svojega truda in s krvjo svojih sinov. Komu na korist? Sibi ce, ker oblastni mogotci 90 j m ntmenili trdo on d » brezpravnih sužnjev. Ceh ni svoj, Poljaku ni dobro, Milorus je teptan, najhuje pa je Slovencem in Hrvatom. Pod dunajsko vlado spada okoli 25 milijonov in pol prebivalcev. Od teh je po zadnjem ljudskem štetju 9 milijonov Nemcev, en milijon skupaj Italijanov in Romunov, nasproti celim 15 milijonom in pol Slovanov. Država dunajskega cesarja je po veliki večini slovanska, a vkljub temu nima v njej slovansko ime nikake veljave — ime Slovencev in Hrvatov je p j naravnost zaničevano! Na naći zemlji je vedno odprt Janov liram — srdit boj se razteza p^ naši domovini porsod do zadnje, še tako skrite hribovske koče. Ali se je torej čuditi, ako si ž?limo miru ? Ne v viharju, ne v šumu orožja in vojnem ropotu, ampak v miru, v sl*dki nočni tišini, kakor v betlehemski polunoČi, nam pride odrešenje. S o venci, ne varajmo ee — med nami ni miru ! Nam niso nevarni pt^aji sovragi ob naš h me ah, nsm ee ni bati nj 'h mečev in sui;?. Saj si zaemo mi bolje o^ njih tč železom in s krvjo zidati trdnjave ob naš h mejnikih. Tisoč let smo že v boje — in se smo t vi in zdravi. Ptuji sovragi nas ne morejo ugonobiti. Naša jeriina nesreča je razdor, ki vlada med cami. Kjer pa ž vi naš rod v domačem m ru, t»m si pripravlja krasno in dično b d čnost. Vsak človek nosi v sebi svojo srečo in svoje gorje — tako tudi ve j narod. Tudi narod tma svojo dušo, ima svoje grehe in svoo kazen. Kdor ne ljubi evojega brats., lomi prvo zapoved odrešenika Mesije ! Kdor seje prepir med svojimi brat', ne more čutiti sreče aogeljs^e^a blagovestja : »S ava Bog« na višnjih,... ncei ljudmi blaga volja!« Tako delo nosi proiiretstvo njim, ki služijo ptujemu sovragu in njemu na ljubo delajo razdor med krvnimi brati. Tržaški Slovenci so vel ki trp.cai. Nad njih silita italijanski naval in - nemška stiska. Državni, v novejšem času tudi cerkveni oblastniki, jim niso prijazni. Tržaški Slovenci nimajo š">l, nimajo ravnopravnosti po uradih. prež rani so v cerkvi, — še o e 1 o ob mrtvaškem odru so zasramovani! OJ delavnice, kjer si služijo vsakdanji kruh, do pred sam b» žji oltar, kjer j i srčne tolažba — povsod sto i ptuji sovrag proti njim : eni jih napadajo ▼ imenu »državne modrosti«, drugi sb jim pa rogajo pod geslom »r es n i c e i n j pravic e«. In vendar ne obupujejo tržaški S o-venci. Umeli so blagoveatje krilatcev božjih, p« znajo, da nosijo v sebi nezlomljivo moč, ako so med seboj zložni, ako vlada mej njimi »blaga volja« one svete betlehemske noči. Napada jih ptuji sovrag — oni pa se umikajo, ampak gredo ] (gumno naprej. Vtrdiii so si že mnogo važnih postojank, oinovfcii bo si mofea denarji zavod »Tržaško posojilnico in hranilnico«, a zidali bo si ponosen »Narodni dom«, zdaj ee zbirajo v mogočne bojne vrste, da si lzvojujejo ša slovenskih šol. Ptuji sovrag js preplašen, pa se divi noiim moment, novemu živ jenju tržaških Slovencev. Zastonj vsa sovražn™ sila, zastonj vsi zistsmi, zastonj vsa ljudska štetja — saj morajo državni in cerkveni arhivi svedočiti o naši moči, o našem življenju in o naših pravicah, prav tako, kakor ja moralo rimsko lju tsko štetje vsprejtt v sv veselje. Sveti mir se razliva po vsej slovenski zemlji. Ali nastane tiko tudi, ko nastep beli dan? Tržaškim Slovencem kličemo, bratje, kaker du zdaj, tuko tudi v bodoč} vztrajno naprej'! V tem je ntša odrešenje in ruša boljša bodočnost! Ko pojdejo ja tudi drugi naši slovenski bratje po tej poti, potem zazveni povsudi po nsši lepi domovini betlehemski spev : »S ava Bogu na višijih, na slovenski zemlji mir, — ia med slovenskimi ljudmi blaga volja!« In i takrat bo tudi naše odrešinje blizo! V tem imenu želimo vsem Sloveneem j v«?pe!e in srečne božične praznike! Iz Hrvatske. Zbgreb 23. dec. 1904. Božični teden nas je obdaril prvim da-j rom BVfjim. Imamo — župana! Po toli Bi-ijajni zmagi neodvisnfga meščanstva, po toli ! nečastnem porazu nekdanje večine mestnega zastopstva, po padu in odstopu Mošinskega, ki ie bil le igrača v vladinih rokah : prihaja na čelo uprave glavnega nam mesta dr. Milan A m r u š. Ta mož je bil že enkrat županom na šega glavnega mesta in to od leta 1890. do 1892., ko je bil Khuen razpustil mestni za-step, ker mu isti ni bil po godu. Amruš je človek velike naobrazbe (doktor medicine in prava), povsem neodvisen, ljubi svoj narod hrvhtiki in želi od srca, da se Zagreb povzdigne na odlično višino. Za časa svojega prvega župaaovanja je bil jako štedljiv. Danes pa si je pridobil mnogo izkustev, danes pozna želje in zaht9ve Bvojih someščanov, dines je tudi njegova dolžnost, da te zahteve, čim so opravičene, vrši po najboljem znanju in ta vsestransko zadovoljstvo. Caka ga neštevilo naleg, neštevilo neresen h, a gorečih vprašanj. Ako jih reši pravično, brzo in mežko, dokaže, da je vreden zaupanja, kije pol g. jo vanj \ si njega somesraai. Leto so primiče h kraju, a tudi o »hrvatskem klubu« na Urvstsko-ograkem skupnem državnem zboru se nam dozdeva, da se tudi on primiče svojemu koncu. Samkaj prihajajo namreč povBsm zanesljive in neopo-rekane vesti, da je predsednik tega kluba, turopoljski ktmes J o s i p o v i c h, položil svojo čast radi — starosti. Sedaj si ta kiub bržkone ne izbere več predsednika, in se utegne popolnoma stopiti z madjarako liberalno stranko. A to no imel ntši madjaroni že davno storiti. Saj tsko ž 5 nieo bili v Pesti nič druzega, nego materijal za glasovanje, kadar je trebalo liberalni stranti, da z večini gbs .v prerine do vsprejema kakov predlog ali kaj sličnega. Hrvatskih interesov eni niso branili, da-si so imeli za to tiEoSkrat priliko, kajti Ma-djari, osobito eni Kočutovega krila, žalijo pred njihovimi ( Čmi in dan na dan v?e, kar se nazivlje, ali eme naz vljati hrvatsko. Proglasili so nas kakor skupino osmero madjar-skih župan j, vzkratili so nam praBtaro pravo kraljevine, a »hrvatski« kiub je prenašal vse to mirne duše. Naj torej ta klub, kakor tak, raje popolnoma izgine v madjarski liberalni stranki. Ali siniti mora dsn, ko pohiti v Budimpešto drugih 40, ali ne mamelukov, ampak — ljud j, mnž ! Vi ste že pv nesli vest, da je na Sušaku baron Ztnfj'ć, okrajni predstojnik, zabranil družbi Nadježde S!avjanske pevanje hrvatske himne. More li človek — ki se vrhu tega ponsša starim hrvatskim haron-stvom — zagrešiti veči atentat na lastno narodnost, nego ga je storil ta nesrečni človek?! O, »štreberstvo« * v Hrvatski se porajajo geniji — tvoji! A vidite, takemu človeku se ne dogaja ničesar, ko bi vendar zaslužil, da ga kaznujejo kakor prostega zločinca ! Prokletstvo. Prevel m. c— it. IX. PODLISTE K. Da, pogijali Be bomo, oni naj miru ejO. Stara beseda je: »Kdor ima časa, ima življenje.« Ako nam ne treba več miru, eh, tedaj .... Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval — 1 «daj ? in dovršil I. E. Tomlć. j — Zaupaj meni, J<;1 sava! Gorjanski dela zas?, ser ž-li delati zate. Midva sva dve zvezdi na nebu, ki tečeta ^sporedno in enako sijeta. Ugaaceš-li eno, utrne ti tudi druga. — Nikdar! je skočila Jdisava ter je — Tako bedi, Nikola, je potrdila Je-zt grabila ptlat na »a roko. Oa pa je belo roko ligava. . Delaj tako, d.»b-o si zasnoval. Ali •Idiaavino primaknil k ustnam ter jo polju- ču , ne pozabi, ti imaš sina. bi, ali ne prvikrat. — Imam. Ćemu ga omenjaš? — Hvaia ti, kraljica moja, po tim te — Ravnokar sem Be domislila nečesa, spoznavam. Držimo besedo nekoliko časa. Ne škodi, — Ali kaj hoče"}, kaj name.uje«? Ne ker pravijo, da jo bo držal tudi Pavel. Pri-um«;em te. vežemo ga na lahko k sebi, dokler mirujemo. — Ti veš, Jelisava, da tem široko raz- Spomirjim se, da mi je Datrik Bubak go-š r i ar.ia. Nisem radi sebe, marveč, d« tvojo voril o Krasni dakliei, hčeri Pavlove sestre. eUvo pjvedigam k zvezdam. Paval bi bil Tvoj ein, ona deklica, Horvatova in Gorjan- . er pomagač, da je v njem isto nagnenje. sna kri, moja milost in oblast. Privezuj gs, Al: naše m sh so raxlične, različni so nameni. Nikola, sorodnik ne izdaja s&rodoika. Pro-5asi, prehitre, prestra&tna s?. Meni prepusti to. Kje je Marija ? — Spi. Čamu vprtšoješ za Marijo? — Pravim ti, Čuvaj jo, da nam je ne otmejo ti besni plemiči. — Ocmajo ? Si li znorel? Oteti kra-ljieo ? — Ravno kraljico. Ako imajo njo, ki je ovenčana s krono, ne trebajo več naa. Ljudstvo veruje v veličanstvo krone jn nje Bijaj. Marija je det?, a Bog zna, ne bi se li Lukaenburgovec ned našimi glavami pobotal c ligo! — Gorjanski ! je zaklicala Jelisava v strahu. — Pasi, Jelisava, zaupaj mojemu očesu. Bi-tro je. Ne pušSaj otroka od sebe a bodi vedno blizo mene, osobito, ko smo izven ( grada« Ta v gradu ne boj se ničesar. Ličkoj od Liučenei ter Kumani nas Čuvajo ; ali zunaj, zunaj - je mnogo močnejih nego sta Lacko in kumanska straža. Lahko noč, Jelisava. Jutri torei, a jaz odhajam, da si pripravim sa jutri obraz, da mi ne izda duše. Lahko noč, palatin, je rekla JeliBava, milostno ponudivši roko Gorjanskemu. Jutri sklenemo mir v a lavo in večno moč. — Kraljice Marije ? Nikola Gorjaoskega. In Jelisave, seveda. (Pride še.) Ivan Ivanović. Iz boja na Vztoku. — SI. Vilinsky. Nad stepo visi noč. vsa mirna in tiha. Le veliki Don hiti ponosno proti jugu. Njegovi valovi se svetijo v zelenkasto-srebrni luči in njihovo šumenje se glasi kakor otožen spev v pokojno noč. . . Veter se igra z bičjem ob bregu in rezko šumenje visokih stebel se meša s šepetom valov velikega Dona. Tja daleč proti obzoru pa se razteza molčeča stepa, žalostna in pokojna kakor noč, ki visi nad njo. . . . Teman oblak je priplaval po nebu in razstrl lunin krajec, ki je motno svetil na te prostrane ravnine. V visoki travi, ki se giblje v nočnem vetru, se žari sedaj na milijone kresnic in vsa stepa se zdi posuta z neštetimi iskrami. ... In glej, tam daleč na jugu gori nebo v temno — krvavem svitu. Nemara zažigajo daleč doli kje ob Donu suho trstje in žar ognja se razreza do neba . . . ? ! Ne bregu Dona samevati dve koči, oddaljeni par korakov* druga od druge. Obe sta nizki, začrneli in veter potresa okenca, tu in tam s ,papirjem zalepljena. Med tem ko pri nas izvestna družba jud'j tuli nadalje sanja o »veliki« Hrvatski od Tii^Iata do Balkana, med tem, ko v Hrvat-k ne priznava o dri-ge narodnost', neg • Hrvateko, pak živo delu ejo v Sr emu... panter mani. Zapet eo osnovali dva nova > esevereina« v Irigu ;n Beški ! Ob naši da-našrri ohnemoglo3'i in icdilencji ni nikako ču io, Ha med nami cvetejo roža nemškemu »drariru«, in da napreduje od dne do dne ! Pred eno teh koč sedita dve ženski: stara Varuška in Katjuša, mladenka, ki jo je prišla nocoj obiskat. . . . Pa ni prišla danes prvič! O ne, vsaki večer prihaja k Varuški in vsaki večer govori }. njo o Ivanu, nje sinu, ki je odišel daleč . . . daleč — v boj za carja . . . ! In rada govori Katjuša o Jvanu. Skoraj rajše, nego stara Varuška, njegova mati. .. Jn vedno jima je tako mirno in otožno v srcu, ko govorita o njem . . . Vsakokrat, ko se pripogiba stara Varuška in si briše solzne oči, se tudi Katjuši sveti mokro v modrih, otožnih očeh . . . Nemara so solze za Ivanom. . . . In tudi nocoj sediti skupaj pred kočo... Xoč leži nad pokojno stepo in tudi oni dve raolčiti. Varuška misli na Ivana, ponosnega in lepega svojega sinu. Sladko-otožno jej je v srcu ob spominu nanj. Nič strahu in skrbt ni v njenih prsih — - , saj je šel v boj za sveto, veliko Rusijo ... za carja. . . Samo mirna, komaj čutna otožnost jej polje skozi dušo in gorka, udana ljubezen jej polni srce. ljubezen, ki jo čuti edino ruska matuška za svojega sina, ki je šel v boj daleč na Vztok. . . in Katjuša tudi misli na Ivana. Z,opet ga vidi, ponosnega in lepega. Rnsko-japonska Yojna pred forumom politike in jurisprudencije. (Piše J. M. n. V ijna med Rusijo in Japonski seje po-rodili z m.ru, sklenjenega mad Japonsko in Kittjem. Meseca leoruvar,a 190.~>. je bil kitajski adm r 1 Ting v Vaj Haj Vaških — danes aru t ž * kolonii«, nedaleč n na nasprotni stran d Port Arturja — vodah razvil belo zaet.ie 30. marca 1895 je bilo sklenjeno med Kitajem in Japonsko proviz^r čno premirje. Protokoli premirja so bili polpissni od o;.»eh vlasti v formi trakta'a in punktacj kakor uvoda za prihedoji definitivni mir. Trebalo je namreč dati prilike toliko jtpon-skemu markiju Iti, kolikor kitajskemu kan-celarju Li Hung Csngu, da se pod varstvom proviior Čno sklenjenega m ru ekrepita na ta, za svo'o domovina toli usodni korate, da pri pravita potreb ii materija , na čegir temelju je h tel a Japonska tudi forme no u-t*eči svojem davn ni sanjam ter zagospodariti nad vs) Ko rejo, (radi katere se je formalno vodila vojna) in nad delom Mandžurije, tsr je hotela do seči, di bi — pod prtt.eso denarne in fiaan-cjflnn .ige — scdilovala tudi v kitajski ad minitt-aciji Kitaja. Japonska je l.otela torej počasi napravit iz K t «ja vazalno državo. Kitaj pa je hotel se svoje strani pripravit se na d plomatične ti »ese. s katerimi j»diriimi (<*ko ns bi pr šel kak deus e x machina) l i m< gel oslabiti moč ponesuega Mutsu hita (japonskega ceaarja) v Kit* ju. In dozorelo je slednjič : dne 17. aprila je bil v S i m o n o a e k i sklenjen garantirani mir, ki je bil od Btrani Kitaja ratificiran dne 8. maja v Č fu. Rusko-japonska vojna. Trst, 24. decembra 1904. Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote; kritična razmotrivanja. (Dopis iz strokovnjaškegra peresa.) (Dalje). Prvi teh genijalnih maneverskih izpadov je b'l izvršen od črte Ha;cen-KajČov preko sotesk l>iiin in Oinpulin proti levemu boku in hrbtu II. japonons;cih armad (220.000 Japoncev proti 60.000 Rusov) v najkrajši smeri proti Liaojanu Mukdenu. (Pride še). * * * Rusi vzeli zopet »grič- 203 metrov«. Iz Londona javljajo: Glas )m poročil, ki so dospela semkaj iz Tokija, se potrjuje veet, da se je Rus^m posrečilo zavzet nazaj >grič 203 m trov«. P.>ir lnosti o tem dogidku Š9 manjkajo. Soii se pa, da so Rusi iznenadili japonsko posadko na omenjenem griču ter tako dobili grič zopet v svojo oblast. lzpovedbe kapitana Klado. Vzemi ka*eri koli elav< 1">bni list v toke, povsodi bodeš čital slavospeve ruskemu ka- pred seboj in njegove oči zro vanjo s skoraj otroško zaupnostjo. Kako jo je ljubil, ta ponosni junak, njo, malo, nežno devojko! Svojo dušo bi bil dal zanjo. . . . O, in ona ga je tudi ljubila . . . Tako le v tihih večerih ga je čakala, ko se je vračal s čolnom po velikem Donu, kjer je ribaril ... In vsaki večer je prišel mimo in jo pozdravljal ... In ljubila sta se z veliko, udano ljubeznijo. . . Samo oni zadnji večer, ko je prišel po slovo, ga ni čakala ... In ni mu od prla, ko je potrkal na okence, da-si je vedela, da pojde daleč v boj za carja in za veliko, sveto Rusijo . . . Tesnoba in ža lost je bila v njenem srcu oni večer in v straku mu ni odprla . . . Slišala je njegovo* korake, ko je odhajal, skočila po koncu in odprla mala vrata. A Ivan je bil že daleč, niti ozrl se ni . . . Ona pa je vso noč močila posteljo z grenkimi solzami . . . Ravno taka noč je bila tedaj, kakor nocoj . . , Pokoj je vladal nad tiho stepo, le veliki Don je šumel in vmes se je slišalo rezko šepetanje trstja na bregu . . . Varuška poleg nje je vzdihnila . . . Krvavo rdeč žar na jugu je pojemal in mesec je zopet posvetil izza oblakov. Tedaj se je začul visoko v zraku sre- pitinu K'ado, ker je baje odkrito priznal nekatere pomanjkljivosti o ruski vojni mornarici. IzpoTedba kapitana Klado belež jo s tako slastjo, kakor da j^m je prišlo osreče-valno blagDvestje. Pa dobro! Ni na kraj misli nam ni, da bi hot9li oporekati resničnosti iz-povedeb rečenega kapitana. Toda vprašati smemo s polno opravičenostjo so-li. vojne mornarice druzih držav brez vseh pomanjkljivosti ? Toliko mimogrede. Nekaj druzega nam je na srcu ia v namenu. Imame pred seboj še druzih izpovedeb istega kapitana Klado. Mož ni govoril zadnje dni samo o pomanjkljivosti v ruski vojni mornaric:, ampak še o nekem drugem dogodku velike važno9t: — o dogodku z an-gležkimi »ribičic pri Hulu. I Če je svet jemal že prve izpovedke ka-kapitana Klad? kakor čišto neoporečno resnico, potem mu ne sme, bi menili mi, odrekati vere tudi glede njegovih izpovedeb o hulski aferi. Rečeni kapitan je imel zadnji čas razgovor z nekim sotrudnikom parižkega lista »Journal«. Na vprašanje o dogodku pri Hulu, je odgovoril kapitan Klado doslovno: »Šestindvajset let že sem v mornarici ; vem, | kaj je torpedovka, vem, kaj je ribiški čoln, i vem, kaj je kakor ribiški čoln markirana I torpedovka. S svojimi la&tnisii očmi sem videl — in se nisem mrgei motiti v tem — kako sla se dve toroedovki bližali naši admiralski ladji »Suvarov« in sta bili pripravljene za torpiliranje. Vreme je bilo lepo, mesec je svetil jasno, da, bili sti torpedovki. Jaz ostajam pri tem : mi smo se morali zavarovati, ker s cer bi bili torpilirani. Nam je žal, kar se je zgodilo z ribiči. Ali čemu so bili poleg onih torpedovk ?« Na vprašanje o njegovem mnenju o kampanji angležkega novinstva radi hulske *fere, in na vprašanje, da li ni to novinstvo hotelo vojno Anglije proti Rusiji, je menil kapitan Klado: »Ne, nadejali eo se samo, da se bo morala naša eskadra radi preiskave zaustavit'. Ali ni be jim posreč.Io.« Slednjič je irjavil kapitan Klado o bodoč h akcijah baltiške Hote, da ni misliti na veliko bitko pred pretekom kakih dveh mesecev, dokler RiiBi ne združijo svoj h sil na morju. Le če bi Japonci prej izvaH, se bodo Rusi bili. »Jaz poznam« — je rekel Klad j — »načrt Roždestvenskega. Isti je občudo danja vreden in vreden vspeha«. Da čujemo, kaj poreko rusi fobi o teh izpovedbah kapitana Klado ? Ne pa da bi ga hoteli kar nsenkrat označat' za človeka, kateremu ne gre vera. Će jim je bil naj velja v-neja avtoriteta, mož resnica, ko je govoril o pomanjkljivosti v ruski vojni mornarici, na zasluži vso vero, ko govori o hulski af.ri, Zato konstatujemo, da irpoveduje kapitan Klado : da se je pri Hulu nameroval aten tat na rusko brodovje, da so bile japonske torpedovke, ki so hotele izvršiti ti napad, in da je bilo postopanje poveljnike ruskega brrdovia povsem opravičeno. Drobne politične vesti. Jugoslovanski informacijski biro. Hrvatskim listom javljajo iz S.fije, da se, že davno obstoječi načr£, naj bi Be v brnočist glas, kakor bi kdo dal znamenje s trobento. »Varuška, labudi lete na juglc je s poltihimčglasom Katjuša vzbudila mam co iz njenih misli. »Da . . . lete . . je odgovorila starica in obe sta se ozrli proti nebu. Visoko gori so leteli labudi v ravni črti proti jugu in njihovo perje se je bli-ščalo kakor samo srebro. Videli so se kakor beli cveti, nanizani v kito .. . »Hladno je že, Varuška!« je opomnila Katjuša Ivanova mater, »stopivi v kočo!« Starica je počasi vstala in duri so neprijetno zaškripale, ko jih je odprla. ♦ Daleč na Vztoku pa je stal Ivan Iva-nović, privezan na drevo, in je zrl smrti v oči. Pozno popoludne je bilo. Dolge pe-pelnato-sive megle so se vlekle po nebu in par krokarjev je plaho prhutaje letelo proti severu. Tiliota je bila nad krajino, le tu in tam se je dvigal v dolgih presledkih za daljnim gorovjem belkast oblaček dima in dolgo, dolgo potem se je začul iz daljine poluglasno strel iz topa. Ivan Ivanović je stal mirno na drevesu in njegove velike, krotke oči so zrle Ipo8:eševanje skupnih interesov Jugoslovanov, ustanovil informacijski biro, uresniči s prvim jaauvarjem 1905. (st. st la). Sadež tega biro, čegar glavna naloga bo, da brzojavnim in pismenim potom razširja vest', bo Bslie;rad in njegovim voditeljem je izbrjn slovenski novinar Milan Plut. V političnih krogih sofijskih pozdravljajo zelo simpatično vstanovitev tega informac j-skega biro in nadejajo se, ker bo vodit9lj Slovenec, da bo izključeno vsako strankarsko šovinistiško stremljenje. Taktika štajerskih Slovencev. Iz Maribora poro'iajo, da ae bo na zaupnem shodu, ki se bo dne 27. t. ir. vršil v Mariboru, določila nadaljna taktika glov. štajerskih poel. v štajerskem] dež. zboru. Londonski ruski poslanik. Iz Londona javljajo, da ie ruski poslanik na angležkem dvoru nastopil štiritedenski dopust ter da se poda v Pttrograd. Kralj Edvard ga ie vsprejel v avdijenci. Grška zbornica. Iz Aten poroCa o, da je zbornica dala ministerstvu nezaupnico. Veled tega poda ministsratvo s/ojo oBtavkn. Nemški cesar odlikovan. Iz Madrida javljajo, da je španski kralj Alfonz imenoval nemškega cesarja Viljema generalnim kapitanom španske armade. —Irredentovskedemonstracije v Benetkah. V gledal šču Goldoni v Benetkah je prišlo v četrtek zvečer do velike irredentovske demonstracije. Med predstavo so metali z gornje galerije v dvorana na t soče tribarvnih listkov, a občinstvo j-i pri tem klicalo: »Živela Italija, Živio Trst in Trent!« V eni loži so sedeli gojenci poljedelske akademije. Isti so razobesili narodno zastavo. Na odru se je zbralo več umetnikov, ki so deklamovali »Saluto italico« od Čardaci-ja. Tu je p i posegla vmes policija. Hotela je vdreti tudi v ložo akademikov, da bi odstranda zastavo. Akademiki so se pa zabarikadirali ter so nadaljevali svoje vzklike na Trst in Trent, dokler ni policija vlomila vrat ter akademike aretovala. Ker se občinstvo ni hotelo pokoriti policiji, da zapusti dvorano, je policija ukazala ugasniti luč. Počasi se je potem gledališče izpraznilo. Na Markove mtrgu so ne demonstrf c je pono ule,'»dokler nisi karabinjerji in po>. praznili trga. Za sveto pravo naše. Za glagol i c u majku našu. Spisal I. St ijano-vić dekan in župnik. Pod tem nalovom je župnik in dekan I. Stojanov ć v Inkoveih na Hrvatskem zbral v knjigo vrato svojih člankov in govorov na obramba glagolice. Stojanovi ceva knjiga je kodeks milnih argumentov proti nasprotnikom glagolic?, za to je po trebno, da jo prouSi vsakdo, komur ji do tega, da bo v tem važnem vprašanju pri pravljen za borbo. Knjiga velja 90 stot. « pošto 1 krono, a dobiva se v knjigarni Fteieh v Vinkovc!h in pri samem pisatelju. Potovanje nadškofa Posilo-v i ć a v R i m. Iz Zagreb* poročajo, da cH potuje zegrebški nadškrf dr. Pes lović v prvi polovici meseca januarija v Rim na svečanes: beatifikacije Marka Krizina Križevčanina. Nadek< fi bo spremljalo v Rim vtč kano ni kov. Dalje v prilogi. zamišljeno v daljavo . . . Hoteli so mu jih zavezati, a on si jih ni pustil. Pred tem visokim, ruskim junakom pa je stala desetorica mongolskih pritlikavcev, naslonjenih na puške. Mlad častnik, inteligentnega obraza in malce škilečih, mandeljevih oči, pa je zrl na mapo in si nekaj zapisoval. Nekaj te desetorice jih je gledalo malomarno v daljavo, nekateri pa so opazovali Ivana Ivanoviča. A on se ni bal. Saj je sladka smrt za carja in za veliko, sveto Rusijo. ... In ruski junak ne pozna strahu, ko umira za svojo domovino, za svojega carja . . . In Ivan Ivanovič je iskal smrti. Od tedaj, kar je bil vzel slovo od stare mamice Varuške, od one noči, ko mu Katjuša niti odprla ni, da bi mu dala roko v slovo in on njej morda zadnji poljub na male ustne : od tedaj si je Ivan Ivanovič želel smrti. Daleč ga je nosil njegov iskri, kozaški vranec, mnogokrat ga je rešil iz obsega sovražnih pušek in marsikatero važno poročilo je prinesel svojemu poveljniku. Saj ga ni bilo drznejšega izmed ruskih vojakov, nego_je bil J van Ivanovič . . . A danes so ga zajeli sovražniki. Še malo trenutkov in deset krogelj iz mongolskih pušek prodre srce najdrznejšega Priloga „Edinosti" dne 25. dec.st. 357. Domače vesti. Čitateljem. Radi viaakih praznikov i si de prihodnja številka »Elinosti« v torek zjutraj ob navadni uri. Ker so danes toba-karne zaprte, se bo list prodajal le na obeh kolodvorih. Jutri pa bo ti današnja številka v razprodaji p j vseh tobakarnsh. Povišanje v riši činovni razred Rav nttslj tukajšnje nemške više gimnazije dr. Gustav Heiglje povišan v VI. činovni razred. Dogodki t Ricmanjili. Is R cmanj nam piše o : Veš ta teden se govori, da nam hečejo visoki krcgi tudi letos privoš5iti slično božično proslavo, kakor lari, to je, da nam bo sveti božični večer prež veti pod varstvom orožniških bajonetov. (Mi se nadejamo, da se to ni zgodilo. Nadejamo se to v interesu miru in dobre stvari. Op. ured.) L.tos so že pri nas drugi bož čni prež niki ob zapitem hramu božjem, a tretje leto že, odkar nismo v lepem božjem m ru slavili teb velikih praznikov. Žalostno je to, ali naša vest nam ne očita ničesar. Nikar naj se ne misli, da smo mi res taki v trd glavrosti okameneli ljudje, da n&m ni nič več do nabožnega in c.rkvenega življenja. Ne, nismo taki, ampak le opisujejo nas kakor take. Mi pa hočem) nepremično pretrpeti tudi to krivico ker nočemo o d j e n j a t i, dokler ne izvoju jemo zmage svojemu pravu. Zii ee nam, da so ravno ti prazniki najpri mernejši trenutek, da vnov č odkrto in lo jalno izjavljamo to. To so dnevi miru, po br&timsUa, d^evi, posvečeni veliktmu ep> minu na rojstvo Začetnika — pravice in svobode. Zato m^nim^, da je ob teh praznikih najlepši trenutek za m s apel na mogoSne kroge, naj enkrat nt hi jo dajati zašle m bo njim, ki v svoji- trmi ii animozao sti proti nam trdovratno zegrajajo pot, ki more dovesti pri nas do miru, do pravice in do zadovoljstva. U vežu ejo naj besed} dra. Kreka in naj pomislijo, da v Btv&reh, ki se tičejo dušnega miru in dušnega življenja, treba slušati — glas ljudstva! Ne samomor, ampak umorstvo. Sada; je dognano, da ee ni pokejoi Karol H ff-bauer umoril s?m i>mrak da ie bil ubit po desedaj ša neznanih zločine b. Do te gotovosti sta privedli dejstvi, da so zdrav n ški izvedenci, preiskovaje truplo pok'jnfga, ntšl na glavi dva uiarca s kladivom in pa, da se je v b.ši kjer je stanoval pokojnik, časti škaf veda, v katerem so s zLčitci umili roke. Rojaki. Karkoli napišite v teh prazn -čnih dne v h, to oprem te z n rodnim p-čatcni »Ciril Mttodjevem kolekem«. Na tem rnaku spoinajti in p) njem aod.te r del tibj« s~oj:h prjiteljev ia zcacciv. Cerkvena fu državne oblasti proti slovenskemu jeziku. Is pev^kh krogov smo prejeli : Nt k laj smo m: tržašxi Slovenci smeli skazovati pcslednjo čast s»o m dragim po krjoikcm s tem, da emi peli žalost nke v CErkvah in na ulicih. Po »zislug « c^rk e ruskega junaka... Smatrajo ga za ogleduha, a on je preponosen, da bi se opravičeval. Ćemu ?... Saj Ivan Ivanovič se ne boji . . . Njegov dub je pre laval daleč odtod, tja do velikega Dona, kjer stoji njegova koča ob bregu na katerem rezko šumi visoko bičje. - . . Njegove oči zro zaupno proti zapadu, tja, kjer se bojuje za gorovjem toliko njegovih tovarišev, tja, kjer leži daleč, daleč sveta, velika Rusija. . . In mehek izraz leži v teb velikih, zaupnih očeh.... Ivana Ivanoviča so pre vzeli sfomini na dom, na staro Varuško, na nežno devojko z dvema otožnima modrima očesoma — — — — — — — -- Mlad častnik je počasi spravil karto in jo vtaknil v žep. Kratko povelje in deset pušek se je dvignilo proti prsom Ivana Ivanoviča. . . A on se niti stresnil ni. Njegove oči so še vedno zrle zamišljeno proti daljnemu gorovju, nad katerim so se trgale megle in se je kazalo sinje nebo. Ah, daleč tam, kjer leži sveta, velika Rusija, se čisti obzorje . . . Puške so zaškrtale — — — »Varuška . . . Katjuša . . .« je še nil Ivan Ivanovič . . . nih in državnih oblastev nam je že dlje časa | grešati slovenskih odjemalcev. Kar se zabranjeno (o v cerkvi in tudi na ulicah. To je: dovoljeno nam je že, če hočemo peti — latinsko ! Nam ne gre v glavo, zakaj da bi morali peli latinsko, koje vendar pesem namenjena ljudem, ki imajo svoj lepi živi jezik! Zakaj bi omenjeni oblasti ne dovolili državljanom, da dajajo izraza svoji tugi in da tolažijo žalujoče v živem jeziku — v jeziku, vstvarjenem po stvaritelju neba, in zemlje ? ! Mt ne vprašujemo in ne zahtevamo nič, kar bi ne bilo — naravno. Mi zahtevamo cd cerkvene oblasti, da naj nam ne brani izražati svoja čutila v svojem materinem jeziku. Kar zahtevamo, dosežemo, ako se združeni obrnemo do višje cerkvene oblasti ter tim uljudno zahtevamo, kar se nam ne more odrekati ne po božjem in ne po naravntm zakonu. V slučaju pa, da se na3 in naŠ3 zahteve odbije, si pa temn primerni ured ni o svoje nadaljnje pos'opanje. Redarstvena oblast nem brani peti na ulici z izgovorom, da bi to bilo nevarno za — javni red ! Proeimo to c. kr. oblast naj nam navede le ea Bličen slučaj, v katerem bi se bilo dogodilo kaj, kar bi bilo nevarno miru ali redu ! — In vendar smo v prejšnjih Čas h smeli in tudi peli ob mrtvaških sprevodih ' tiče slovenskega jezika v mariborskem trgovskem svetu — pravi »Domovina« — je sklep mestnega sveta o odpravi slovenskih napisov taka oslarija, da Nemce kar po zobeh bije. Slovenske napise napravljajo malone vsi nemški trgovci iz tega zelo lahko umevnega in naravnega razloga, ker jim neizogibno treba tega reklamnega sredstva. Po vseh mariborskih trgovinah se govori trikrat več slovenski nego nemški, ker so kupci po veliki večini — Slovenci ! Nemški srditeži so zapričeli boj proti razmeram, ki se razvijajo iz narave ven. Boj proti naravi hečejo vojevati ? ! To je boj brez upa zmsge ! Dokler trgovec — pa bil J še tako »nemški« — ne bo mogel pogrešati sle-venek-ga kupca, bo rabil tudi slovenska re-klsmna sredstva ! Te resnice ne odpravijo vsi ; sklepi mestnega zastopa mariborskega. Razpis častnih nagrad družbe sy. Mohorja. — Odbor družbe bv. Mohorja razpisuje dve častni nagradi, in sicer : a) tri tisoč kron za daljšo povest v obsegu 15 do konvikt« v Ljubljani 11 K 20 st. — Iskrena hvala ! Umor radi ponarejenega bankovca. V Kapfenbergu na Štajerskem je kovač Ziegler kazal v gostilni bankovec za 1000 kron, ki pa je imel le na eni strani podobo bankovca, na drugi sirani je bila pa srečka. Hlapca sta š!a za njim ter ga ubila radi tega ničvrednega papirja. Tz »Škratac: Radoveden tat. Tat: »Gospod sodnik, prosim, da razpravo odležite, ker je moj odvetnik zbolel.« Sodnik: >To ne gre. Va9 so pri tatvini zalotili in res ne vem, kako bi vas mogel odvetnik braniti.« Tat: »Tudi jaz ne vem, zato sem pa toliko bolj radoveden, kaj si je gospod odvetnik v moj zagovor izmislil.« Razne vesti, Star rokopis. Neki francoz, imenom de Iti tiskanih pd', in b) petnajst st) kron za Nelhae, je našel v Vatikanu rokopis glaso- krajšo povest v obsegu 8 do 10 tiskanih jol vitih Petrarcovih sonetov, v obliki »SlovenBk h Večeraic«. Rusija in Italija. Ital>janaki listi poro- Snov po e3tim bodi vzeta iz domačega čajo, kako neki Barenstanne (menda Biiran- narodnega življenja in se naslanjaj ali na Btein!), Z d, živeči v Moskvi, opisuje zadnje b 1 o v e d 8 k o, bodisi cerkveno, bodisi po- demonstracije, dogodvše še v imenovanem na javnih ul cab. Mi smo gjtovi, da ga *ni'gvetnc, zgodovino, ali pa na dru - ruskem mestu. Sodeči po pisavi »Baren&tan- divjaku, ki bi motil pobožno petje ob mrtva-! ž a b no (s'cijalao) ž i vlj en j e našega ra- nejevi«, je bila v Moskvi cela — revolueija(!) r :da. v kateri je dobil ta Ž dek po ušesi h Pisatelji ae naj ozirajo na to, da ste obe — ker Be je vtiteal v po^le radaritva. Ljud- skem vozu, pa bil tudi naizagrizenejši nasprotnik Slovencav in njih jez ka. Kakor do cerkveae, tako Eaj bi se vaa piizadeta pev. j povesti nameDjeni prcprostcmu ljulstvu kakor stvo je b.lo — pripoveduje — popolnoma društva obrnila tudi dj c. k. redarstvene | družbeni knjigi. Zatcrej bodi jezik preprost mirno, a redarstvo je navalilo na narod s ob'asti. Da vidimo, da-li se bo tudi vsem lahkoumeven, vsebina pa i rimerna namenu tako silo, da — ko bi bilo res, kar piša ta nam združen m še nadalje odrekalo to raj- dtužbe sv. Mohorja. Abrahamov sin — bi danes imela Moskva primit vneje človeško pravo! Rokopis', lepo in razložno na eni listni vsaj par tiaoč prebivalcev manje, nego jih Zidoji nag,op sv. Jakobskega duhovnika s'raoi pisani, se naj dopošljejo do dne 31. je imela pred opisanm dnevom! Zapomnimo Sauli-ja na? sli, da nekaj ukrenemo, o3obito, decembra 1. 1905. družbi s/. Mohorja v Ce- si, da je Ž d Barecsianne le »opazoval« »deko se skuša izganjati naš jezik ce'o z zaseb lovec brez pisateljevega podpisa; ime pisa- moastracijo« in je bil ol radarstva »gr zao« nih fetanovanj ! ' teljevo se prideni v ziprt^m zivitku, ki pa izdelan. Kaj bi pa bilo, ko bi bil ta junak Ko smo svojeSasno prosili na redarstvu, ' naj nesi naslov dotične povesti in tudi pove, med demonstiujcčimi ! da bi emeli peti vsaj v vtžah, odgovorilo se za katero nagrado se poteguje. No, pomirimo se! Saj razen imenovanem je da veže so javne ia da se nam to- Oibor družbe sv. Mohorja objavi svojo nega Žida ni bil ranjen nik'fo drugi — vsaj rej ne more dovoliti. »V stanovanjih emete r«z;odbo o priposlanih rokopis h tekom ma Barenstanne ne ve povedati nobenega kon • peti kolikor vam drago, ker tam nimsmo mi lega travna leta 190«). n tedaj tudi izplača kretnega slučaja ! tičesar vkazovati 1« Tako nt m je bilo rečeno nagrad. Grozni pa so vendar ti ru%ki redarji, od c. kr. rederitvenega urada. Kakor pa Ako bi cdbor nobeni povesti iz kakega- da si upajo op'aziti celo kakega Ž da, ako viiimo, s«znjo laticizatorji se srojo jeso Še koli vzroka na mogel prisoditi fastne nagrade, jim dela rgago. dal e__v privatna stanovania ! sprejme \eidar trdi manj devišine proiz- Sedaj ko smo nekoliko op'sali ru^ko re- zdč pripravni za družbo sv. volucijo, v kateri je redarstvo rabilo cčIo — odkup" po dogovoru z do- palice, obrnimo Ee malce v Italijo. V Palom- Zganimo se i a dogovorimo s'1 za skupno vode, če se mu akcijo v protes' proti temu, da se postopa z Mohorja, ter j:h nam;, kakor gotovo ne bi se — v tičn>mi psatlj:. Turčiji. Boj brez upa zmage so začeli mari- V C:lo cu, dre 17. grudna 1904. Za odbor družbe sv. Mohorja : borski Demški občinski mrgotci, preilcg odvetn ka dr&. Lorberja vsprejemši Jožef Rozmsn 1. r , I. r. Lambcrt E nspieler ki ta je tajnik. pred-edoik. s »ej trebuh zredd z denarjem slo7en3k*ga Iz Kanfanara v Istri p sejo: Soproga kmeta —. naj me3tni z?stop prepove trgov- Zaltzn;k, Slovenca, sta rgredila pri pcs.aji v cem in obrtnikom rszobešanje napisov v,Kaifiiiaru hotel in restavracijo za popotnike, s'ovenBkem j z ku. Socijalni demokrat Krei- kjer se je g>spi Zalaznik ni svoja ime ba-nig sa je u rl t mi predlogu, rikc*i da bi vila s trgovino vina na debelo. To, seveda tal o/ ek'ep prtLerjai ž.ljenje slovenskega ni b lo ; o volji tukajšnjih trgovce*.^ a morda naroda. '1 > je b o eieer pc vjezn prmetno pt - tud. drug'ai te, ker Uaakfgd 1 ta s> jfj vedaiiO, ali kdaj ze nemškega fanr.t'zma' ukrali preš ča, a minoli ponedeljek sd jej pijani ljudje menili za to, kar veleva —.zlikovci po noči odprli klet, ukrali dva sod-psmet?!! Veprejeli so torej pre liog in s tem j čeka Cjgnrca tsr zapaldi h šo, ki je z vsem, zadali ljut udare3 — p} vedi! Ntrav ma- kar je bilo v njej, zgorela do tal. Reši' so r borskega ekraja je taka, da mariborski tr-gjvri in c brtn ki en Etavno ne m irejo po- Oster pok iz .deseterih pušek in Ivana i Ivanoviča ri bilo več . . . Ob Domu pa sta molčali v samotni koči Varuška in Katjuša. Tiho je .bilo vse le malo stvari. Skoda je ogromna. Za »BoŽIdnico« so radflje darovali :!edtč gg. : M is Tr* ha c. k", stražar v K pru je nalrai 20 iiro.n 12 s ot , katere sd darovali : Kramberger duhovnik c. kr. kaznilnice, bari Sabina in v Corchiano eo se dvignili kmetje in zahtevali, naj Be jim da primernega zemljišča, da jim bo možno — živet5. Tu so posredovali karabinerji in — vojaštva. Pcsebne nesreči ni bi'o (vsaj »Piccjlo« ne va nič o kaki pojebaoili!), ako ;z vzame aio slučaj, ko je vojaštvo streljalo — v zrak in po nesreči zadeli neko žensko v — nogo!! Koliko ranjenih ia aretiranih je b lo v Italiji, na ooaenjeni revoluciji (?) ne ve nikdo povedat1 — ker n b lo tam v bližiui coba-nega Z !a (') ki bi poročal t žišk'm in dru gim prijateljem ! Pustimo šalo ca stran in povejmo vsem Zidom in Z'dovčetomj da naj ne slikajo ruskega vrtga za tako črntga — ko je v resnici mnogo bolj črn oai v blaženi deželi po-lente ! Hči severoameriškega predsednika Roo-sevelta se baje zaroči, fcakor javljajo ac-gležki listi, s š eiskim pritc:-m vojvodo ionskem, najstarejšim s nom švedskega pre- Vardjan Fracc nadst., Fabič Ivan straž., srolonaslednika. Samec Martin straž., R^kar Matija straž , V žiitin Frar c strsž., Treba Maka strt ž., in oljnata svetiljka je mračno razsvetlje- Mreu je R fje! straž., Tinta Mihael strež., vala mali prostor. Promocija angiežke princesinje. Iz Londona javlj&jo, da je sestra aDgležkega kralja Edvarda, prioccsinja Lujiza, vojvodinja Ar- Š uli Ivan strt ž. pi 1 krem; Gulič Frane ?-vel. bU v torek prt inovirana v svečani strfž. 79 stet., P-nk Ivan nads. 00 .tot:nk, dverani londonskega vstučil sča na čast Ut 1 z-ik Vincenc nadgtraž r 32 stet.; stia doktorja prava. Promccjo ie izvrš i zname- žar i : Ša*fa Rudolf «*>0 es t., Z^rmk Ivan niti umnjak lord R^lvid. Zunaj je j otegnil veter, okence je za-!50'st.: Sever Kari, Klanšček B až, Dr Sček ^aga knjiga Nedavao so v Lordonu [ialo poluglasno in oblak je zopet! Š/f-o, Jeluš e I an, Furlaa Matija, Petel n na javni dražb prodajali dragocene knjige. Obema je bilo mirno v srcu, a vendar tako težko in žalostno. . . Varuški, sedeči ob mizi, so kapale drobne solze skozi prste... cingljalo poluglasn< zakril mesec. »Ah. Varuška, Ivana ni več jega Ivana . . . Glejte, { o slovo je . rao-prišel, ■ mimo koče je šel . . . ravno sedaj ... in na ! okno je potrkal . . .« je zaihtela Katjuša ' in velike solze so se jej udrle po belih i licih nn vzdoli. . . . ! v »Kakor hoče Bog . . golobička moja. 'Nikar ne joči otrok! . . .« jo je. tolažila V?ruška in jo z velo roko božala po plavili | laseh . . . A tudi njej je bilo tako oto/.no v srcu, kakor še nikoli ne . . . Zunaj nad stepo pa je bila pokojna noč, le veliki Don je hitel na jug in visoko bičje je šepetalo z rezkim Sumom v nočnem i vetru . . . Franc, M-.ruš č I^an, Ant h Mil ae), Kopa č n FiIlc, V: les A'.ojz, B atkovič Fracc, Vcu'-i ViLeanc, P, žar A:d.ej p} 40 st ttk; Kramcr Ivan FerjfiLČič Jos'p, J. ž Franc, K čevar Partl, Kobalj J .sip po 30 stetink : Berginc Ivan 21 it R ibž A .drej in Sonc Jjahim po 20 it .tir k. [(c > se naj-reneje za- V -meni uboge h v Ijuja M. ša Grom, blagajn č rica. u1. FcecoIo 4. Nenavadno g».sto meglo so in:e i v č t te i zv?če: v Lju »Ijan . tako, da 82 nit: c stn h svetilk ni vi 'eV. DrtrOTi. V veseli 3a delata, kakor bi hotela eden drugemu roko poljubiti, če9ar pa ne storita. — Prebivalci z otoka Atahaiti si razkrijejo ves gornji del života. - Etjopec odpase pas onemu, katerega pozdravlja ter s: ga pripaše seb:. — Gionlandčan poljubi c negp, kš ga pozdravlja. — K' farec pljune v roke onemu, Logar pozdravlja. — Siamec sleče svoje gornje hlača ter jih omota oremu okoli telesa, katerega pozdravljs. — Kako Evropejec pozdravlja, nam je znanr», sicer tudi on pozdravlja na različne načine : eden se odkrije kakor bi hotel nekaj et esti s ktcbika, drugi prinsse klobuk ktr do druzega stegna, tretji zopet stegue roko: zopat neka t ei i pozdrav jo ter privzdignejo kl.bik kakor bi hoteli kakega ptiča spustiti izpod klobuka. Marsikedaj se pripeti, da se Evropejci pozdravljajo tudi s palicam . Velika tatvina h orijeLtiega kurirnega vlaka, s kater.m se je vozil nedavno bolgarski knez Ferd nand z Dunaja v S.fijo, je bila vsa pošti za Bolgarijo in Turčijo ukradena. Nogoviee za Ruse Rmki klub v B^- lemgradu nabira, kakor poroča »Za^tiva« volnene nogoviee za ruske vojake v Vztočni Az j:. K ubu je dosl > v kratken ča&u nefeo liko tiacč parov ncgov.'c iii s cer večinoma od srbskih svečenikov. Zadnji podanik veliko-poljske kraljevine. — V Varšavi je te dni umrl 110 let stari Dominik L'znie\vlcki. Rodil se je leta 1794, eto dan pre;, nego je bila razdeljena Poljska. Bil je torej eno leto podanik Poljske kraljevine. Kje bom jaz slavil božične praznike?! Črtica. — Napisal. I. Kevc. Nevesta stopila bom jaz pred altar, naj žrtvenik bil bi v resnici .... In njemu bora dala življenje to v dar, ki bo mi soprog — no Krivici---- B la je krasno-jasna z m-Aa noč. Neštevilo luč.c je migljalo na ažurnem nebu. Ne število t h nebesn h lučic je naznanjalo svetu : veličaetvo nocojšnjega večera. Hrib it. plan Bta b la pokrita s tinko, belo odejo, ki je divno, kakor v srebru, iskrila ob lun nem svitu. Okoa h š to bila bolj razsvet jena, nego ob nLvadn h večeri! . Tu pa tam je bilo Videti kako osebo, ai je nosila kadila in blagoslovljene \ole ckcli bisaih poslopij, a cd bi zu in daleč čul si milid.neče prjtrkovanje zvotov — L i so nosili zemljanom spomine na ono n:č, ko je sinil vesoljnemu človeštvu svobode veliki dan — — — Sveta noč \ Bodi tudi ate st, vendar ee ne moreš ulrcn ti bajne poezije, razlite v tej neči po vseh src h v VBeh del h aveta, kjerkoli e i pij e fevoje tople in jasne žarke krščanska civilizacija. Ko tako Btojijo ljudje ob b.žičnem dreveicn, ustajajo jim spomini na ml-, dcutce dni, ko je vsakdo v brezskrben in treČi, ob ljubezni svojih voi.tiljev in svojcev prepeval ob jaslicah — božično peeem-- * * * Mej dur .ni napol mestne hiše se je prikazala okoli devete ure zvečer deklica kak h osemnajst h let. Pogledala je napol plaho in napol radovedno okoli seb?, se za n sliU v migljajoče z ezlicj ter vzd h lila g a$no : »O B g, odpusti m:, ker sem tako — neubogljiva, nasproti svojim starištm! Odpusti mi, ker menim, daje greh biti nevredna žtna njemu, ki ga ne ljubim . . . .« In zavila se je v dolgo ruto, krenila brzih korakov na glavni trg ter izginila skozi vrata gosposke hiše, ned katerimi so ee blestele pozlrč-ce črke : »Čitalnica«. V istem treaotku se je priplaz la izza cg'a srednje visoka m žka postava, ki je mrmraje zažugala parkrat s kazalcem proti oknu prvega nadstropja: >Le pojdi, le po šoi ga, ali pravim ti: moja bi in n*k lar nje gova ! Tvoj tiari je za ae in to zadostuje. Saj ti si mi tako — postranska stvar!« — Šs ptr jeznih pegi dov prit razsvetljenim č.taln škim oknom in izginil je, god:njaje tam stboj, nrej h šam:. * * ♦ Sredi velike dvorane čitalnišaih prosto rov s alo je divno okrašeno božično drevo, okoli k:terega ee je vrtelo polno veselih, a tudi le na pol veiel h in ceY» zamišljen h obrazov olo'ega spila. — Pri dolgi miei bo bili zbrati c?rkveni — ob tn?m č tTn sii pevci in pevke. Igrali so tombolo, kar je v tem kraju, ob čakanju na po!unočno mašo — že nelako obligatno. — Mej to, delcma resnično, delona pa le irividoo veeelo družbo je sedela tudi Lavretova TonČika, hči tržkega posestnika, podžupana in cerkvenega ključarja, moža stare korenine, a še bolj starih — nazorov. Sedela je nasproti priprostemu pa čednemu trškemu fdDtu, s katerim je vsaki hip menjavala tajne, pomembne in — tužne pogled?. »Fantje in dekleta ! Enajsta ura, zven nas kliče na kor !« je zakl'fjl pevovodja, ra kar eo se pričeli vsi počasi odpravljati tja, od koder je prihajal doneči glas zvona — proti cerkvi. »Tončika ! povoj, me-li res ljubiš, ali se mi samo hliniš ? Opazujem te nepreBtano in ob tem živ in v grezoi negotovosti in nemiru.« Tako je vprašal Zvanetov Lijze milim in tresoč m glasom Tončiko, ki jo je spremljal proti cerkvi. »Ob, ne muči me, eaj veš, da te ljubim, edino tsbe. Srce mi krvavi žalost-, ko po neči — tedaj, ko vse mirno spava — premišljujem, kako me lučejo primorat', da postanem žena onemu — saj veš — Rutarje-vemu !« — Stisnila sta ee ljubeče za roki ter izgin la z drug mi vied skozi cerkvena vrata na kor, kjer ss je malo pozneje glasila vese!o-3love?na pesem : Slava Boguna višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje I Ali v srcu dveh pričuj r h ni vladal mir, pač pa sta se j ma zarosili oČ3s*. ob akordih svetonočne po-z je. * * Pustni ponedeljek so bili pri L^vretjvih po konci ž > na vse rgoda". Poali, oblečeni na pol prazaično, letali bj s.ni ter tja, kakor lasta vic \ ko deiajo spomladi gnezdo. Debela kuharica je imela polae roke opravila ter je, v polni zavesti svojega velikega dostojanstva, ukazovala in giaja^ podrejene b' pomočn'ce. M j tem, ko je m, t Lavr«.tka cb^tlo opozarjala v kub i nji, da naj pazjo, da ee jim »ruba« ne priamod", ker mej svati bodo tudi »gospodje«, kakoršnjim ne gre v slaat vsaka »priemodt« — nastavljal je oče Ij vret oni sodček — v kotu, ki ga je »šparal« za dan poroke svoje hčere — — — V prvem nadstropju je pa sloneli ob odprtem oknu, obledelih lic ter objokanih in trudnih oči — La>retova Ton 6 ka. Uranila Be je dolg"», branila . . . zastonj. Zgo liti se mora, ker tako hočejo st^riši in sorodniki, a ena ncce biti nepokorna in neubogljiva hči — - —! Dines je t sfci us idni in zanjo grezni dan, ko jej bj stop ti pred alt.ar tsr izreči ono kratko, ali večnoobvezno besedo »da«. V solzah ae je obrnila proti neb.saemu svodu ter vskliknila : »Nebo, neizmerno nebo ! Bodi mi vsaj ti milostno, ko že nikjer drugje ne nfchajam nilosti! Nevesta stopim danes pred altar ia p stanem žeaa — po krivici! Ne š ej mi legi v gr< h saj veš, da se ni zgodila moja volja . . . .« In dve uri p:zneje so star ši, sorodniki in znanci stiskali roke noroporoč-nejma : Lov-retovi T« nč ki in Rutarjevencu Drc\čet-i, žaleči j ma — o ironija — vsa dobro — — * * * Na večer dce 24. decembra istega leta izstopil je vitek mladenič iz nizke a čedne tržke hišice ter je, oborožen z gorjačo, odkorakal po glavni cesti proti cesarskim gozdom. Bil je to Zvancio7 Lojze. — Odkar je izgubil svoje \ s.», Lovrčtovo Tu* č ko. ni imel več miru ga trccu'ka. PoSrbco co 3oj — na sveti večer — so mu rezali in žgali dušo spe mini na leto dnij nazaj .... Zapuščal je ljubečo mater, ki jej niti povedal ni, da odhaja — sam ne ve, kam . . . Gnalo ga je v svet, daleč, daleč proč, da pozabi tam gorjč srčne boli — — — Na kr/.petju, kjer vodi et zi v cesarski gojzd, se je zabliščalo pred nj;m b eto znt-menje. Kolitokreti tta bila skupaj pred to sveto podobo, ali sedaj je izgubljeno vse. — - Od farne cerkve done mu na uho mili g'as^vi zvotov, ozianjajcči — sveti večer, a on se petka, kak r begunec, po tej samoti. Kakšna rizi ka mej lani in leto j ! Sj en pogled v s^cio podobo in vzkliknil je obupno : Bog! kje bom jaz s 1 a ' i 1 božične praznike?! — Z B igom mati moja !! —« In zg n I je po Bne/.n' p ti v tiho sveto noč — — — # * * Neko soboto mva meseca eo ž.lastno in ob nenavadni uri zs peli zvonovi forne cerkve. — Kedo je neki umrl ? povpraševali so se tržani radovedno. Na, kmalu je pr h tela tržka branjevfea Lucija z grouno novico, daje Ru tarjev Drejče padel t drevesa in se ubil. — »Joj, joj ! Groza ! Še tako malo časa poročen in taka nesreča«, tarnale ao babn ee. »No, saj sem vedela, da ne bo sreče, ker ie bila vsa stvar pr'siljena«, utt la se je Zetova Neža. »Bog mu gnhe odpuati, ker ni bil previdjen, saj je bil dober človek«, t- žila je Vrtarjeva Mica ter čudno skremžila obraz. ' Štirinajst dni po tam dogodku je še edino r črna Tcnčkina ob'e^a spominjala tržane na Drejčetovo nesrečoo smrt. — Babn ee so jo 'sicer nekaj časa obirale, da premalo žaluje 'po možu in de daja premalo »ubogajme« — a počasi pozabljeno je b lo vse, ker so pr Sii zopet drugi zanimivi degodki na dnevni red. Tončika pa slcni najraje ob vrtnem zidu, opazuje mimoideča ter hrepeneče čaka poročila o Žvanovemu Lvzetu. Posebno ob svetih j večerih, ko čuje veličaEtao pesem: »S^ava Bogu na višav«li in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« vzbuja ee jej spomin nanj, ki ga je tako ljubila, a ga jej je csoda nemila iztrgala iz naročje. >In mir ljudem na zemlj;, ki so blage volje !« — Ali ona nima tniiu, odkar je Lojze radi nje zapustil domačj grudo. Pričakuje ga zaatcn;, ker šil je po svćtu — B?g ve kam ! — — Tcnčika bledi in vene — —jeeen?ka r. ža — — — ■ "J (Brzojavne vesti.) Japonci v Koreji. NEW-VORK 24. »Nfc\v-York.Htralic poroča iz Seula od 19. t. m.: Jap nska gar-nisija je močno znanjšina ; čete gredo -pioti etveiu. Ustje re^e Jalu in pristarišče v Č> nampo sta zamrznjeni. Japonci hočejo polo-žiti na otoie lshko železnico preko ledu, da bi zamcg'i prevažati zaloge zi mandžursko armado. Boji med Rusi in Japonci v severni Koreji. LONDON 24. »Dai!y Telegraph« poroča iz S^ula cd včeraj : Na severu Koreje so se vršili med Ruai in Japonci ljuti boji, v kater h to zmagali Japonci. Polkovnik, ki zapoveduje v severni Koreji in ki ima svoj glavni stan na severnem brfgu Jalu, je b i radi svoje hiabrosti imenovan generalom. Glavni stao japonakrga generala se zveže po telefonu s palačo korejskega cssarja. Iz Tokija. LONDON 24. »Sfaadardu« porečajo iz Tokija od včeraj : Rusi ojačujejo neprestano svoje sprednje straže s svežimi četami. Japonski častniki eo mnenja, da so vojaki evropeke Rmije manj rabljivi za vojno nego sibirski. Kitajci zaplenili 3 milijone patron. LONDON 24. Kakor poročajo »Timesc iz Pekinga, so včeraj Kitajci zaplenili blizo Pekinga pri neki železniški postaji tri milijone patron. Strelivo, ki je bilo s\rito v vol-naaih zab jih je b"lo na ktmekh dn*ed no :z Ka'gtna ter na ljvljen; na neko rusko tvrdko v Tientiiau. N^m^njeno je bilo b je za Port Artur. Iz Mukdena LONDON 24. »R,9ut3rjevemu biro« so sporočili včeraj iz Mukdena: Dane3 38 je Ru^om posrečilo potisniti ob vozni cesti 4 ia p 1 kilometra pret jugu več oblegovalnih t^p'zv, čeravno je japonsko topništvo silnj streljalo. Sovražiik je oddal okolo 100 stre lov. Provzrečena škoda je neznatna. Dvanajst mož je bilo ranjenih. Ker je težko dobiti v Mukdenu živila, so k'tijski uradniki odposlali mnogo kitajskih begunce7 proti severu. rodbini na 1 vojvode Frana Salvatorja. Cestr se povrne na Dunaj 28. t. m. Grofica Jfontlgaoso. LIPSKO 24. Grofica Montignojo je odpotovala še le v minoli noči preko* Franko-broda v Florenco. Nesreča na železnici. PARIZ 24. Po noči sta radi goste megle trčila prad Parizom siupaj d?a brzo-vlaka. Oaem oseb je bilo ubitih, trideset pa ranjenih. Sodi se, da je pod razbitimi vozovi še več mrtvih. ul. Cologna II—13 Dreherjevo in plzensko pivo Nemška in italijanska kuhinja Izvrstna vina. Največji lokal za plese. Vrt. Kegljišče. Zaloga tu- in inozemskih vin, špirita in literje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. V i a d e 11' A c q u e st. m. (nasproti Kaffe Centrale). Velik iz.oor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder, renskih vin, Mosella ia Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razp* odaja odpol litra naprej. ZOBOZDRAVNIK Univ. Med. Dr. Mso Brillant v TRSTU nlica S. Antonio it. 9. H. nadstr. "i > i Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom srebrom in zlatom. Iidelnje posamezne umetne zobove kakor — tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol. I Kam pojdemo za praznike! V „Gostilno Trošt" v Škorkljo štev. 471 nad rojansko cerkvijo (na levo navzgor) kjer se toći izvrstno domače črno in belo kakor tudi = prve vrste istrsko vino. Domača kuhinja. =: Sprejemajo se vsakovrstna dela] i u po posebnih načrtih. mr Jiusiman mi brezplačno ia franfco. * Tovariša pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -— TRST--= ulica Malcanton štev, 1 po zelo nizkih cenah. Brzojavne Vesti. Cesar odpotoval t Wallsee. DUNAJ 24 Cestr je odpotoval v \Vcllete, kjer b) pr»ž vel bež Čne prazn ke v Tovarna pobfšt^A Aleksander Levi ^linzi • ulica Tesa št. 52. A (v lastni hiSl.) ZALOGA: Piazza Rosari« (šolsko poslopje). Cene, da se nI b»tl nlka^e u a-a. Sprejemajo se vsakovrstna dela todi po posebnih načrtih. Hnatrov&n cenik brespUAio ia framfc«* III TRST - Farneto 33 k- Prva narodna TRST - Fameto 33 mr MI RODI LNI CA Simona Skri n j a r - j a MT Velika zaloga vseh in svežih barv, pokost za podove, emajlna pokosty vseh vrst čopiče v, petrolej, šipe, parfumeri je, gobef mineralne vode, kuhinsko in toiletuo milo. SPECIJALITETA PREPARIRAN VOSK ZA PALKETE. III M MARIJA vdova COKELJ TRST - Via Geppa št. 10 - TRST priporoča svojo NOVO GOSTILNO katera je preskrbljena z dobrim vinom ter mrzlimi in gorkimi i jedili. > Cene zmerne. ^intoit Žerjat TRST — ulica Belvedere Stev. 3 — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom v mestu, okolici t it na deželi vedno sveže jedilno in kolonijalno M tu m inozemskih testenin, raznovrstnega olja. 1'ošilja na deželo na debelo in drobno. —----Cene zmerne. -------- ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg ii. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „M". Napeljava in zaloga električnih, zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in ionografov. Zaloga •riprav za točiti pivo. I.astna mehanična delavnica za j. >;travljanje -ivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON štev. 1734. MALA OZNANILA ^m mm- Čevljarnica Iv. Lekan TRST ni. Ginlia 7 (p. Ijiil vrtu) izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za gospe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po ko pitah zad. modela. V novi prodajalnici jestvin m koionijai petra Peternel v■ ulici Gulia št. 76 je vdobiti rsmkoTrstne jestviue kakor: kavo. riž, U^teuine (napeljske), sladkor, turSčuo in tielo moko. naravno maslo, sveče, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novć. — Blago vedno sveže.— Nova prodajalnica Romolo Perini j zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje ; zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Prodajalnica jertnn in iolonijal napoljskih in tuzemskihea« as testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Petronio 2 vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno sveže blag-o. Pošiljanje na doni in ne in najcenejše ♦ voščene sveče Cenik brezplačno in __i inatinskesra vina. maršale, veriuuta in naj ti n. refoška v botiljkali. franltO. Dostavljanje na doni MIRODILtflCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (VOgal &eppa) Specijaliteta navadnih in n»e-dicinalnih drog. barv, pokosti. lakov, Sčetk, čopičev, navadnega in parfum nega mila, petroleja, špirita (žeste) za goreti. — Barvilo za čiščenje —— Tina. ■ i Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Varstvena znamka : ,,SIDRO 4. LINEMiENT. CAPSIGIGOMP. nadomestek —— pain ekspelerja je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1'40 K in po 2 K v vseli lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod prelju bij enega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek. fo^L Richterjeva leKarna :.priziatemorlu" Fo^ | T 1 PRAGA. Elizabetine ulice Št. 5, nova. ' ^ j [.A^^Zjj - Dnevno razpošiljanje. Podpisani priporoča svojo htNOVO pekarno IN SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu istrska ulica 12 (zravei si. šole). Vedno svež krub. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači krub v pecivo. Postrežba točna. Benedikt S u ban m JKanu/akturna trgovina ■ i £mbrosich £ jVSodricky * \ TRST - ul. Belvedere 32 - T^ST | Trst siikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. De- | koraeije 9ol< s papirjem. Slikanje sob in uaploov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, toOno iu hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. — ornam. kamnoseški mojster DELAVNICA spominskih kamnov — = marmorza pohištvo Tr*t ul. Far neto 37 Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštanj veleur od 27 rovč. d Oje. bel, siv in piqust fuštanj. Koten na bela in siva. Maje. š!aji in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za možke in ženske. Krila, nogovice, čipke in žamet, kakor tudi raznovrstne drobnarije. PEKARNA £lojzij Cul TRST-nI. Caserma 17 - TRST (nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. | Sprejemanje domačega !- kruta v pecivo. Rrodaja moko prvin mlinov. Pošiljanje na dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. ri/.a, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna vo^la. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo iri kuhano maslo. Tovarna kisa BrnscMna & Hrovatli Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. =Jfova zaloga = \ M- U. Dr. Ant. Zahorsky \ ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul.delle Acque) vogal ul. Coroneo. uliea Torre Bianea štev. S ' ^ ^ priporoča svojo pomoč na porodili, abortih > 41 in vseli ženskih boleznih. > > ^ Ordinuje od g-i i predp., 2-4 ure pop. ^ < Telefon štv. 1384. > Otvorila se je nova prodajalnica ulica Barriera vecchia 19 kjer na izbero zlate 111 srebrne ure za možke in ženske, kakor tudi zidne ure. Pse izvršujejo z najfEčjo natančnostjo z 2-let. jamstvom. = Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. = ^nton 3ucker l ferflo j(aslingcr zaprisežena sodna cenilca ter = urarja južne železnice. 3van jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. K- Cene zmerne. Sprejema od S—6 pop. Najstarejša slovenska zaloga, tovarna j pohištva Andreja Jug: v Tr>tu. ul. S. Lucia 13 izadej tribunala priporoča ! vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno po-litirano pohištvo. Carlo Schonberger Prva tri. brnsilnica TRST ul. S. Caterina ii, II civilna krojadnica Naročbein plačila po dogovoru mil obleka se izgotovi f 24 ur. __ na električno moč a Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni 5t. 2 ( vogal ulice Torrente nasproti ^kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. ULICA CASERMA št. 6 PRODAJALNICA manufakiur in Drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-ljcnega perila, krp itO. itD. ^^ vse po najnižjih cenah. Ivan Visintini. Pekarna in slailflfarna FRAN MILLAN1CH Tr^t. ulk-a Coiumereliilo 1 — Trst. Tnkrti d« ran pvtž biuh \sik»< vrs e. R z rg;tn « ca dem. Spiejuna carofhe na s-ladčice itd. o pri l i k i i>< »6< tn kiBtov. Najugodnejše cene. ,|i| Moške in deške obleke v veli kej izberi. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lagrer) V ^d čeki h in v l>oteljkah, kakor tudi x tovarne Bratov Reininghaua Steinfeld pri Qradcu. zaloga jVEattonijcve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cena.h pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. n Velika izbera črnih oblek T S Površniki, ulster, hlače. posebnost: bombažne delavske hlače. FRAN KALASCH v ulici Arcata stev. t> (vogal ulice Sapoue) .1. »r trn- URAR F. PERTOT Trst, lil. Poste nnove g priporoča veliki izbor tir: Ornega. Schaffhause Longi-j nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske J Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. mr trgovina z manufakturnim blagom Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN " Barriera vecchia 1 Zaloga perila, blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (fuštanj) veleur in pletenin: zaloga imbotiranih in flaneliranih pogrinjal. bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic in kravat. D0T" Moderci in drobnarije. --------Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. „f\ Trifoglio" Hiko von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST (zraven zaloge buteljk g. Haekerja.) Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, g1 o sij, piščancev in piščet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. - Izvoz jajc, divjačine in vdovskega mesa. == M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2 {Vogal ul. TorrenteJ Zaloga izpHeu oiiMe = za noilo, dečke ii oMe. Velik izbor suknenega blaga za obleke po meri. Bogat izbor površnikov, nlstrov, ra.nglan, plaseev in havelokov po tovarniški ceni. -_ Konkurenca nemogoča. —— PODRUŽNICA: rALLA CITTA DI LONDSA" Ul. nuove št. 5. Poste vogal ul. Torre bianca) OOOOOOOOOOOOOOOO Katinka Vatovec je na novo sprejela dobro znano gostilno nji\ črijolio" v ulici Belvedere št. 7 ter naznanja slavnemu občinstvu, da je bila ta gostilna do sedaj pod drugim vodstvom, da bo pa od sedaj isto sama vodila, upaje vstreči vsem obiskovalcem, kakor je bila gostilna urejena pred letom. •sr Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je BV zajamčeno čisto »n vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". DdobiVSI 86 SOVSOđ! JURI SCHICHT, USTJE na LAHI. IT Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. -E pri zlatem jelenu v Gorici „novljen, v trgovskem središču, nasproti nadškofijski pa Uči. — ?cbe za 4 1 K naprej. — Velik jedilni salon, i>ole > > Trgovci! Dopisujte v svo- < Nova krma ..Melassit" > ~rgo,-skihpo- > > > > > > > > > > 1 Mladenič. ki je dovršil 14 leto se takoj sprejme v j>rodajalnico liker Naslov pove uprava »Edinosti . Kdo želi dati? za božične praznike ali novo leto kak lep dar pcxla u u j -e v dobro zujlMo prodajal Dkn zlateiiine Barriera T n 1/n h P P U 0 01 Barriera vecchia 21 J d M) U ITidOul vecchia 21 Sprejema v s a. k o j e poprave brez konkurence. mi m %* a> ? Banque Hvpothecaire et de S Vet s Za Božič in novo leto se vdobi v pekarni in sladč.ter lastni tovarni biskotov flLiCJZIU DUGUblH TEST — ul ca Barriera vecchia 2 5 TRST mandolat. raznovrstne sladčice, milanski bomboni. Sprejema naročbe na sladč ce. torte itd. zalogo istrskih in dalmat. vin _ v tilici Cecilia 16 o vedno s svežim mlekom in ne pretirano oeno. Priporoča s«1; spoštovanim odjemalcem. po 50. 1.70. gld. 1 25 1 30. 1 50, 1.80. 2 20 3.— in 4 20 velikTizbor vseli nredmetov za jesen in zimo. Voln-no bhigo v^eh vr»t in različnih ce i tudi za moške, ali »en^ke obleke, barhant b d in barvan židane in volnene šerpe z»» ženske, zimske rokovice plet n«* ali od kožče. volnene bo m baze ve in burbantne jope in opoJnje hlače itd. ter razli 5no perilo Jakob Klemene, manifakturna prodajalnica TRST — ul. S. Antonio it. 1. — TRST Na zahtevo franko vzorci in ceniki. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Bratje COSULICH. Kova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzopar 'b.-od DROGERIJA Josip Zigon ul. Caserma R Izbor drog, barv. čopićev, pokosti . parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa' tamarindo, malinovca itd. itd. Pekarna 6IULIA 5f>00 ton. odpluje dne 31. decembra v Hori York. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravaiskn službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin n piccolo št. FRAN PASCUTTI zalaga tel j prvih hotelov, restavracij, kavarn in vojarn. Piaiza deila Caserma 4 in ul Carlo Ghega 4 - ■ Telefon št. 1333. ........ Trikrat na dan svež kruli. Bm~ Pošiljanje na dom. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinKo ŠHerK TRST ulica Acquedotto št, 15 THST Wt Filijalka v ulici Miramare št. 15 TM Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh n:i dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI Podratnlo* ¥ Gelovou. Kupuje in prodaja vm TTJts mat, KMlavaih pisne, pri j ori te t. kosnuaslnl obUcao^j, srs&, dslaic, ▼aiut, sovorv ia dsvis. P « t-. Istftji k vaskinv trateča.) Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 f UnbM« m in tskomptnj« papirja ia T»ovCnje sspals kaposs. - predujme nm rrod. papir]«. Zavaruje brećke proti kurzm —: ia^uoi ■ VlRkjiuj« m dlvinKuluje vojašk« tentiKiusK« »tavo j Je. r*A*asm.fit 'a nJfp -m no/udda. Podružnica v Spijo ta Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim oblastim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge '1 -— = dne vsdiga. - ■ ■ = hromet « 6aki in caaajuuoami.